Razne novice. * Slovenski trgovsko-obrtni žepni kole- dar za 1. 1907 je izšel. Eoledar je jako lično izdelan in opremljen, vgebina povsem primerna in izkljnčno strokovna, za vsakega ia vsak daa porabaa. Ta koledar ni le svetovalec v najmličnejših zavedah, oa bo gotovo poBtal neizogibno potreben tovariš vsakega sloveaskega trgovca, trgovgkega nastavljenca, pa tudi slovenskega obrtaika. Vsaka vrstica v koledarja je vzeta iz praktičnega trgovskoobrtaega življenja. Zstegadel ta koledar toplo priporočamo vsem intereaeatom v haročilo. Eoledar je kolekovan z narodaim kolekom drnibe sv C.rila in Metoda in se oamerava del čistega dobička pokloniti podpornemn lakladn za onemogle člane bIov. trg. draitva wMerkur" v Ljnbi\jani. Ceca E 1-—, po posti E 1-20. NaroČi se le pri g. F. Zeleuikn v Ljubljani. * Naborni zavezanci! Dotičai, ki pridejo prihodnje leto spomladi k nabora, to so 1. 1886, 1885 in 1884 rojeni, 86 morajo oglasiti pri občingkem nrada 8yoje občine. * Se večja draginja. Tovarnarji papirja go sklenili podražiti papir takoj za 5 do 10 °/0. Tovarnarji stekla na Severočeskem bodo podražili s 1. jannarjem 1907 steklo in šleziski tovarnarji platna bodo vkratkem zvišali ceno svojim izdelkom za 5 do 10%- Istotako bodo podraiili rokavice od 40 do 80% U8nje se podraži za 20 kron pri 100 kg. * Prvi valovi liberalne stranke. Iz Št Jorija ob j. ž. nam pisejo: V 6t. Jnnjn ob jnzni železnici amo dobili prvo poatojank" mve liberalae stranke. Oanovali bo nKnjižnico v Št. Jarijn ob jnžai železnici" in v »Domoviai* (') razglasajo: B6irjenje klerikalnih političnih načel prepošča (novo drnštvo) radovoljno nasemu ,Katoligkemu bralnemu drnitvu1". Naše bralno društvo sicer nikdar ni širilo klerikalaib političaih nače), ker je nepolitičao drnstvo, namenjeno samo izobrazbi, vendar iz tega razvidimo ne 8&mo, da Dova gtranka dogledno povaod nastopa z lažjo, ampak da bo ,Enjižnica v Št. Jorijn ob južni železnici" nameajena liberalnim načelom, da je njen oamen, ločiti društveoike, začeti med njimi boj in zaueati med nase ljudstvo jabolko razdora. Snovatelji BKnjižnice" niso komaj včeraj priali v 6t. Jarij, ampak so že dolgo tnkaj, za narod bi že labko mnogo gtorili, toda ljubezni do Ijndstva nigo imeli, sedaj ie le jih je nova stranka razvnela, strankarske strasti bo jib vzbudile. Za to pa je tudi gotovo, da bj njihovo dslo namenjeno gtranki in strasti, ne pa ljndstvn! Naie bra'no drnstvo pa aaj naprednje mirao ia pognmno. Na delol * Alarm v šoli. V ljabljanski soli so začeli otroke nčiti alarm. Ta yaja ima namreč namen, otroke v slnčajn potreaa ali požara hitro in v redn gpraviti na cesto. Imeli ao že poaknse, ki ao se dobro obneali; iola je bila y hipn izpraznjena, ne na bi se pri tem zgodila kaka nesreča. * Odbor ,Podpornega društva organistov' je imel svojo sejo dne 4. oktobra v Šmartaem oa Paki, pri kateri 8e je sklenilo sledeče: 1.) Pri prihodajem občnem zbora 86 stavi predlog, da se prenteni § 33 drustvenih pravil v toliko, da se rednega nda čaka za zaostalo ndnino 2 leta in se ie le po preteku 2 let izbriše iz drostva. 2.) Poslal je prevzviseaemu knezoskofa zah7abio pismo, ker bo se blagovobli pri zadnji skofijgki ainodi zavzeti za boljšo gmotno stanje organiatov. 3.) DoloČilo ae je, da ae vrši pribodnji ob5ni zbor dne 22. aovembra t. 1., nn dan 8V. Cecilijo, v Celjn. Ob 10. uri slnžila ae bo v žnpui cerkvi sveta masa, takoj potem se vrsi občni zbor v prostorih orgljarike sole. Natančen spored se se pravočasao aaznani. Organigti, na svidenje 22. novembra! MariborsM okraj. m Politični shod v Spodnjih PoljSanah. Slovenjtbigtriiko glovengko politično drnatvo priredi v nedeljo 21. t. m. v Gajiekovi gostilni v Spodnjih Poljčanah javno zborovanje, na kat»rem se bo pogebno razpravljalo o novi volilai postavi in ljndskosolgkib zadevab. Začetek zborovanja je ob 2. nri popoldne. Po zborovanju bo ljndika veselica, pri kateri bo avirala polnostevilaa sNarodna godba" iz Slovengke Bigtrice. Emetje, ndeleiite se tega važaega zborovanja v velikem številu! * Osebna yest. Nameafniski tajnik pl. Lor a n g je preatavljen od okrajnega glavarstva v Matibora k okrajnenu glavarstvu y Murzznacblaga, katerega vodstvo prevzame! Hvala Bognl — Elev evidenčnega nrada Oskar Candoliai v Gradcn in Jnlij Reithofer v Mariborn gta premeščena medsebojno. m V pokoj je stopil aadučitelj Janez Eristl v Slov. Bistrici. Učiteljeval je 35 let na tukajšcji soli. m Št. Jakob y Slov. gor. G. Zinauer "e otvoril pri naa trgovino z mešanim blagom. Prir>ročamo to narodno trgovinol m Nemška surovost. V Poičavi pri Sv. Lovreaca go napadli pcsilinemški anroveži vrlega katoligkega delavca brez kakega povoda in ga tako stepli, da je celi dan brezz&vesten ležaJ. Takega gurovega obnasanja go krivi brezvestni nemški in nemčnreki listi, ki grdo in ostndno bnjakajo proti Slovencem. Droiioa omcnjeaega delavca je b la v veliki bedi, ker je njen reditelj celih pet tednov ležal bolan. m Ponesrečeni ognjegasec. Svoječasno smo poročali, da se je poaesrečil ognjegasec Eisner pri požaru na Rothovem posestvn na Tezni. Dne 15. t. m. je nmrl ponearečeni v mariborski bolaišnici po dolgem mučnem trpljenjn. Vse žalnje za vrlim možen, katerega je doletela smrt pri tako človekoIjubnem delovanju. Sloveaski poglanci ao slorili korak, da dobi nboga zapuščena vdova z otroci ia starimi starili, katere je pokojni vzdrževal, potrebno podporo. m Srebrno poroko obhajata dne 23. t. m. r Mariborn g. J žef Ivamš, sodnijski slnga, in njegova goBpa Elizabeta Ivanns, rojena Golob. Čeatitamo 1 m V zaporn se je obesil v Slov. Bistrici 60letai vpokojeni železniski čuvaj Jožef Leakovar iz Videža. Zaprt je bil zaradi nenravnoatni. m Zdivjani bik. Vceraj popoldne je zdivjal bik, katerega sta gDala dva mesarja. Divjal je po nlici, da je vae bežalo pred ajim. Slednjič so ga zapodili na neko dvorišče, kjer ao se ga lotili megarji z dolgimi koli, toda, ko jim je pokazal bik rogove, zbežali ao vai na vigok knp kamenja, ki je ležal na dvorisču. Bil je krasen prizor, ko so sedeli možje na kapn kamenja, bik pa je veaeleč 86 avoje prostosti bezgal po dvoriačn. Slednjič je prišel neki aarednik 47. pespolka 8 puško, ki je korajžno stopil biku nasproti, nameril in gprožil. Ea trenotek je bik obstal potem ae je pa zvrnil kakor je dolg in širok na tla. m Iz vlaka je skočil med poatajama Fal ia Št. Lovrenc ob kor. železnici 221etni hlapec Jak. Sodin iz Eonjic. Vsled napačnega vožaega listka bi bil moral voznino doplačati, zato je rajsi akočil iz vlaka. Obleial je aezavegten ob progi. Prepeljali 80 ga v mariborako boloišaico, kjer je drugi daa nwl, ne da bi bil prisel k zavegti. Ptnjski okraj. p Hajdin. Tukajšnji č. gospod kaplan ae je peljal iz goric. Eonj ae je aplaiil in g. kaplan je tako negrečao akočil z voza, da si je nogo zlomil. Prepelj»Ji ao ga v ptnjsko bolnisaico. p Žetale. Iz drngih krajev se čita, kako si ustaaavljajo razna potrebna drustva, ki bo daadanea za kmeta res pomembna, a tukaj pri nas apiao. V mši fari ae pridela marsikaj, ki bi se drugače prodalo. Od kmetijgkega drustva bi ae maraikateri valiko potrebnega nančil. L« poglejmo na Gornje Štajersko ali na Nemško, kako nmao tam gospodarijo. Seveda tam potovalne učitelje bolj pcslušajo in jib večkrat povabijo, da zvejo, kak) zboljšati kmečke razmere. Sicer ae je že alilalo, da se snnje kmetijako drnštvo, pa ae mi vidi, da je vae prezaspauo. Ali mislite, da vam bodo Hrvati ali kedo iz Nemskega delali za vas blagor. Emetje, resni časi lastjpajo in kdor ae bo resnega dela in umnega goapodarstra poprijel, ta se bo izhajal ia vslrajal. Ne delajte ae norce, če se kdo za kaj takega zmeni. Žataljčani, poslašajte aauk in bodite pametai v gvoj lastai blagor, ne poslnsajte pa teh, ki vas straaijo. Vaak pameten človek bo dobro reč odobril, a tisti ne, ki mn je BŠtajerc" pamet zmesal. Glejte, da bom že drngo leto o tem času poročal o ngpebih. Eoristi, ki jib boate vživali od takega druitva, vam bcdo razložili potovalni učitelji. p Sy. Andraž v Slov. gor. Od 16. t. m. bo raznašal piama nas postni pot trikrat na teden t Vitomarcih, Hvalatincih, Arjovcih in Slavšini. V Hvaletincib, Gibini in Siavsini se naatavi poštni aabiralaik. p Trgatev v ptnjski okoliei. V vinogradih s gtarimi naaadi je letos vge prazno, v novih je pa trgatev precej dobro izpadla. Mošt aicer ai tako dober kakor lansko leto, kar je zakrivilo hladno vreme v aeptembrn. Veadar je toplo vreme zadnjega tedaa precej popravilo, tako da ima most po 17 do 20 stopinj. p Prečndna nradna slovenščina — kdo jo raznme? BZ?ršUaa naredba. Zemlje knjizna zaznamba a predgtoječim sklepom doroljene nvedbe drsžbenega postopanja v bremenskem listu za y tem aklepn imenovana zemljisča oziroma imenovaai zemljiski delež 89 nkaže. Ces. kr. okr. sodnija v Ptnju, odd. IV.. dne 4. oktobra 1906." p Petrolej so našli v Sreči, občina Stoperce. Blizu cerkve je kamenolom, v katerem so zaaledili precej močen vrelec petroleja, ker atopa petro>ej med kamenjem na dan. Žal, da i»a pravico do tega vrelca neki Nemec iz Danaja. Tako bo zopet tujec izkorisčal našo zemljo. Ljutomerski okraj. 1 Umrl je 6. t. m. v Seliščih obcespoštovani starček Postružnik v 78 letu. Bil je vzgleden kristjan ter pridea aaredajak, čital je v avoji sivi starosti vedno rad dobro berivo. Eot vojak korporal ae je udeležil vojne proti Lahom in Ogrom. Svetila nn Tečna lnč! 1 Ljutomer. Eakor ptmod, tako se tndi v Ljvtomera trndijo Nemci, da bi aloveagko Ijudstvo ponemčili. Glavno gredatvo k tema jim je, kakor dnigod, tako tudi v Ljutomeru nemska šola. V začetku leta so očitno po tržkem policaju dali oznaaiti, da v nemski soli dobijo otroci vse zastonj. Da bi temu nemikema sredstvn ost odlomili, ustanovilo se je podporno društvo za revne učenca sloveagke Franc Jožefove sole. Društvo se trndi, lahko rečemo preko avojih močij, da podpira blizo 700 nčencev glovenske iole in zato gotoro ne zaslnži očitanja, da zaprarlja. V dosego avojega nameDa zopet priredi Franc Jožefova sola solarsko predgtavo v prid podpornemn društvn s gledečim vzporedom: A. Petje: I. Adamič: BMladi Ijndje", enogl. zbor a apremljevanjem harnaoaija. 2. P. A. Hribar: BSloven8ka dežela", trigl. zbor. 3. P. A. Hribar: BZ Bjgom", dvogl. zbor. B. Gledalilka igra v dveh dejanjih ,Stari vojak in ajegova rejenka". 0. Telovadba: i. Eolo 8 petjem, 2. Proate vaje, 3. Eolo 8 palicami, 4. Vaje aa orodju. Predstava 86 začne gotovo točno ub 3. ori popoldan doe 28 oktobra v telovadoici Franc Jožefove aole. Vgtopnina: I. aedeži 1 E; II. aedeži 60 via., III. sedeži 40 vin.; stojisfo 20 y. Slovenci, pridite v obiluem iteviln k predatavi in tako pomagajte podpornema drnštra, da bo moglo zadoatiti velikanaki nalogi, podpirsti okoli 700 učencev! 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Pozaal doma sem otročeta — pozaal odraale aem ljndi — mož deček — žeae so dekleta — kje It, kjo oni — v grobn spi. Enako aem vzklikail a Stritartjem, gledaje domače kraje. Eoliko 80 jih že zagrebli . .. Ob odprtem gi-obu rodoljuba sem atal, ob groba starega vojaka, ndtleženca raznih bitk, ki je gledal mirao smrti v obraz, čutil njen hladen dih, a srečao odšel iz krvavega meteža, Poatrnžaik iz Salisč, siri atarček api v grobu in jaz gledam za ajim v gomilo. Bil si rodoljnb, ljnbil domovino svojo, ljnbil očetnjavo. Dolžnoati svoje, ki ti jih je aalagal Gospod, ao ti bile avete, ia spolnil ai njih zabtevo z veaeljem. Šel gi, odkoder ae več ne povrnei, in mi plakamo za teboj, ker smo izgabili m ža-prijatelja, domovina /veattga branitelja, Sloveaija vrlega aina. Šel ai po plačilo. . . A tam pri Goapodu proui, da da On domovini zlato svobodo, da reši tažni narod Slave. — Veselica dne 14. t. m. se je obnesla prav dobro. Bili so tadi sosedi, ki so ui posetili, da ae akapno zopet enkrat poveaeUmo in damo hrano našim narodaim čntom, da ne obnemorejo. V prostorni nti g. Tratenjakove anto zrli kraano igro BLarške paatirice", občndovali zntožaoati naiih jgralk-diletantiaj, ki so svoje uloge prav dobro reševale. Ljiidstva je igra ugajala in aledili ao ji z aapeto afstrpnoatjo. Žal, da ae je zaradi nemaraoati konec gkazil, kar je naredilo zelo neljnb vtis aa občinstvo. Meato, da bi ae takrat treantek poveličal, ae je oamešil. Moči, ki jih imamo pri Sv. Jnriju ao tako izborae, da bi bilo pač dobro, da se v bodoče enake neprilike preprečijo. Po igri je sledila trgatev. Živahaa veseloat zavzela je cel prostor. Žandarji ao inieli kaj dela, da so Bkot oko pogtava" čavali viseče grozdje. A vse zaitonj. Grozdje je giailo, pa polnila 80 je blagajaa v blagor bralaega dtnitva, ki ima rea velike atroake in z neprestanimi žrtrami prirejnje udom in občinstvu aploh razae zabare. S tem kaže, da je naaa govorica lepa, da gm> tndi Slovenci zmožni tega, kar drngi narodi. Tamburaai 80 zaigrali par okroglih in pevci zapali lep? peami, od katerib je posebno dobro ngajala ona BS»bljicia. Imeli gmo tndi gtroj za elektrizovanje. Staro in mlado ae je gnjetlo tam okrog, da poaknšajo moč bliaka, katerega je predrzen človek akradel iz oblakov, da ga porabi v s?ojo korist. Eo je pretreaalo žile in 88 je jcl z?ijati, nabrali ao ae obrazi diugih v ameh in ao ga toUAili, da je to za regaliranje krvi, ki ne atane toliko kakor iegnliraaje Pesnice ia enaki dovtipi. Sledile 83 ie razne zabave in tako je potekel večer zelo prijetno in zadovoljno. Prirediteljem, ki v resaici veliko žrtvojejo, gre vga čaat io lahko ao ponoani na avoj vapsh; caj jib i v bodoče bodri zavest, da delajo Bvojcen veaele nre ia da alnžijo a tem domovini. aNajiskrenejai B <g te živi! ¦ dobro aloYOD8ko ljudatvo! 1 Zivio! SCavnica je naša! Tako radoatno vzklikamo Slovenci na Ščavnici, ko amo po poldragoletnam hndem volilnem boju končno veadarle zmagali. Občinake volitve ao ae vrsile -vtretjič dee 2. oktobra. Z» ta dan amo se Slovenci dobro pripravili. Naii vrli agitatorji ao izvrstno izvršerali gvoje dolžaoati. Eo je naenkrat črez 50 naših volilcev akupao prikorakalo aa voliače, je aasprotnikom v 3. in 2. razredu npadel pogum, da ae niti niso prikazali iz svojih skrivališč v Gnlakovi goatibii. Od glavaratva ljntomerdkega je prišel k volitvi glavaratveai tajnik Prannseia, ki je tokrat že poznal bolja § 8. obč. volitveaega reda, kakor 28. decembra 1905. S 44 glaai ao bili v 3. razreda Hoglasao izvoljeni aaai kandidati za odbaraike: Roškar Simoa, Erižan Martin, Lalja Valentia in Weiss Antoa, za nameatnika: Weingerl Jakob in Eoler Jakob. V 2. razredn ao bili a 14 glasi izvoljeni za odboraike: Eraner Janez, Senekovič Jorij, 6pat Miha in Žižek Jantz; za namestnika: Črnko Alojzij ia Wallaer Anton. V I. razredu so 8 6 glaai zmagali nasprotniki: Sieder Ferdinand, graičak na Steiahofn, Eilec Anton, Eriian Janez in Jagrič Fraoc. Da ao mogli prodreti saj v I. razreda, ao na pomoč poklicali večaega kandidata Wratachka, ki ao g* protipoatavao tokrat arratili kot Častneg* občana (brez zaglng) med volilce 1. razreda, medtem ko je 1. jul, ia 28. decembra 1905 volil v III. razredn. Vsled tega so 8i zagotovili večino v I. razredn, zato nasi v I. razredn aiso glasovali. Splosao veselje je zavladalo med dobromislečimi Ščavničarji nad to tretjo zmago. Bil je krasen aolnčni dan 2. oktober, dela obilo na poljn, in vendar so naši možje v tolikem številu priali na rolišče. Čvrato ao nam pomagali volilci, bivajoči izven občine, ia gicer z Drvaaje, Ihove, Negove, iz Naaove in Lešan, iz Pofc, Lastomerc in Gornje Ridgone. Hrala ia glava vam, vrli zavedni možje, da se niate strasili trcda ia žrtev, ampak gte nam že v tretjič pribiteli oa pomoč! Tako je prav! V danainjib aevernih časih morajo katcliški možje v bojn za pravičao gtvar do kocca staaovitni oatati — do gctove zmage. — V aedeljo, dne 14. oktobra smo imeli volitev žnpana io gvetovalcev — po modri cdredbi župana Eileca izvea občine na Steinhcfa. Nasprctaiki ste si morda mialili, da 86 bo dalo k&j nasih mož pr dobiti za vaso stranko, pa ste ge grozno vrezaU, zakaj naši odborniki go vaega spoštovanja vredni, zavedni in značajni možje. Za žnpana je bil z 8 glaai izroljen odločni kmet Martin Erižan, za I. svetovalca Anton Weiaa, za II. svetovalca pa Janez Žižek, oba jako delavoa in srčaa moža. Nasprotaiki so poizvedovali po naiih kandidatib, pa zastonj. Sedaj ao se tudi oni lahko propričali, kako znajo držati digciplino ali red naši odborniki. Živel novi alovenaki odbor! Bogu pa bvala in hvala vsem našim možem za ta krasni uspeh! Sedaj pa na krepko delo v blagor alovenske Ččavnicel 1 Za gornjeradgonski okraj. Opozarjamo vae narodnozavedne može, da prav golovo pridete na politični shod pri Sv. Jariju ob Sčavaici, v nedeljo dne 21. t. m. Na dnevnem redn je: 1. volitev odbora novoustaaoiljenega političnčga drnšatva za gornjeiadgoaaki okraj ; 2. govori raznih gg. govornikov; 3. pogovor o razaih perečih vprašanjih, kakur: Btrg" Gornjaradgona, volitve v gornjeradgcngki okrajni zagtop, poetai avtomobili, solgke počitnice, liceace za ples in glavaratva itd. Slovenjegraški okraj. s Nemške šole nepotrebne. Po novem ukazn dež. šol. sveta se ima ca slovenskih solah se bolj ko dozdaj gojiti nemški jezik. Čitaaju se vzame ena nra, račnnaaja ena, telovadbi ia riaanju po ena, samo da dobi Bmolohu dovolj brane. Nemačina ge pončnje atirikrat na teden od 2. razreda naprej. In vendar ae se enujejo in obiskujejo ponemčevalne sole, ne zaradi nemščiae, ki se je tam ne norejo aaučiti, ampak da se vcepi otrokom ard in zaniče?anje do carodnega jezika. To je vendar proti novemn šolakemn užnemu redn, ki veli v § 71: BŠola bo otroke navajala k ljubezni do rodne aarodnoati". 0 ti ljuba vlada, kako si aama oporekas, ko dopušdaa, da se n. pr. v Velenju, »jer se nemiki otroki Daštejejo na pratih ene roke, ustanovi sola, ki ne bo ustrezala gori omenjeni pedagogiški z&htevi. V Šaleaki doliai imamo zdaj dve taki soli, eno v Velenja, ki 86 nastani v dosedanjih proatorih otroikega vrtca io pobira otroke ubogih starišev, da jib obdari o Božičn z obleko, in drngo v Soštanju. V to solo je poalala Žnrmaaova avoja dva otroka, bomo vsaj videli, če ae bosta tamkaj modrosti — najedla! a Pasja vas. DolžBt8t me v«že, da se v imenn tnkajšnjih posestnikov slavacmn okr. zastopn zahvalim, ker je prevzel takajsnjo občinako caato v svojo oskrb. Zanaprej bode cssta gitavo leoše lice dobila ia je tndi potreba, da ae zboljša. Most se je že popravil, drngo popravilo ceste bude ae s Časom že nredilo. — Na tnkajsnem kolodvoru je samo nemški napis BHundsdoifu, ali je reg tako tesno tnkaj, kakor po drngod od Calja do Velenja, da imajo samo nenski napisi prostor. Požnrite 86, občine soitanjskega okraja, da 86 to kmalo popravi. Gg. žnpani, vlagajte proanje na merodajna masta. Tnkaj bi se tudi lahko kolodvor tako napravil, da bi 86 izkladalo in nakladalo blago, posebno lea. V Bkalah je ustanovljem kmetijska zadmga, ki bi oddajala in sprejemala na tej postaji blago, aplih kar bi se potrebovalo. V tej zadevi naj občine in okrajni zastopi potrebuo kmalo nkrenejo. 8 Za Brdoin in v Kavčah bo ie precej dobra trgatov ta tedeo, kor je bilo v zsdnjem času toplo vreme, tako da se je grozdje precej pobarvalo in dozorelo. — Neko strasilo nogi ta krščangkim kmetom B6tajerca" na dilje (podatrešje). Naročen je nanj le pek Zakosek. Konjiški okraj. k Umrl je 11. t. m. v Admontn na Zg. Štajerskem č. g. o. Leon Sivka v 35. letn. Rrjen je bil v Špitaliču pri Eonjicah. Celjski okraj. c Celje. Pri8taT rudarakega nrada dr. Oito Michler je prestavlje« k nam iz Raiblaa. — Vpokojeai glavni davkar Tomaž Kamer je amrl. — V Gradca se je ustrelil z aeko žensko Odilon Trataik, ain celjskega cbčinskega avetovalca Marka Trataik, Fant je tisti juaak, ki je pred nekaj tedni pobil šipe na BNsrodnem domu", valed čeaar ae je nvedla proti njemu kazenaka preiskava. c Okrajni zastop šmarski. Geaar je potrdil izvolitev g. dr. Josipa Georg, odvetaika v Smarju, za načelaika šmarskega okrajnega zastopa, in g. Franca Ferlinc, nčitelja ravnotam, za podnačtlaika. c Ali je res? Nemiko-protestantovski BTagblatt" se baba, da namerava neka obSina v Savinjaki dolini zabtevati popolaonia nemiko šolo. Neverjetno, da bi katera slovenska obžina oaredila Savinjski dolini tako sramoto. c Ministrski predsednik Beck je obiskal v nedeljo dne 14. t. m. na gradn Plevna pri Zalcu svoje segtro. c Hrastnik. Javen shod, ki 86 je vrail v nedeljo 14. oktobra t. 1. pri gosp. Rosa, bil je jako zanimir. Kot prvi govornik je g. dr. Goaak iz Celja zoal gi pridobiti zanpanje vseb številao navzočib. Siikal jim je položaj delavca v prejšnjih in aedanjih časih, osobito kar se tiče plače, in jih bodril k gtanovgki zavesti ter rotil, (la aaj se izobratujejo. Prišel je tudi na žaloatne razmere pri premogokopa t Hrastoikn, ter stavil resolucijo, naperjeno proti takajsajemu ravnateljn, v kateri 86 zabteva, d« naj ga vodgtvo odstrani, ker le potem bo tnkaj zavladal mir. Poačil je tadi zborovalce, kakšna bi pravzaprav bila nemška sola, za katero ao nabirali podpise. Uspeh je bil naravnost nepričakovan. L»hko režemo, da je bilo polovico onih navzočih, ki so podpiaali proanjo za nemško solo, a vai ao ngovarjali proti ugtsncmtvi take sole. Razložilo se je zb^rovalcem natanko, kako izvrstne šole ima trboveljgka občins, in da je le želeti, da se otroci rea učijo. Ni ga bilo, ki bi bil glasoval proti ostri resolnciji. c Loka pri Zidanemmostu. Dne 11. t. m. je požar uničil gospodarsko poslopje gosp. Jožefa Erapec večinoma z vsemt poljakimi pridelki. Skoda znala blizo 1000 kron. Kakor vsakokrat, tako je tndi sedaj pribitela loska požarna braaba ter zabranila nadaljai požar. Srečnemu slučajn in ngodnemn vremenu je priitevati, da 86 ui ogenj dalje raziiril. Eako je ogenj nastal, je neznano. C Poročil se je dae 14. t. m. g. Ivan Golihleb, trgovec na Polzeli, z gdč. Ljnb38lavo Zorc t R&dečah pri Zidanemmostn. Čestitamol * c Vransko. Eozolc posestuika Jak. Brinovc je dne 15. t. m. pogorel. Samo krepkemn deloranjn požarne brambe ae je zahvaliti, da se ni ogeuj razširil, ker je bil cel trg v nevarnoati. Zgorelo je tudi mnogo spravljenega žita in vozovi. Sami 86, da je kedo nalasž zažgal. c bmarje pri Jelšah. Pri naa je bila trgatev se precej dobra. Samo tsti vinogradi ao malo slabši, katere je toča pobila. Most ima pri naa lepo ceno, 22 do 40 kroa za bektoliter. c Občina nOkolica Mozirje". Ceaar je potrdil zakonski načrt deželaega odbora štajerskega, po katerem se b»do ločili kraji Brezje, Libija, Loke, Sv. Mihael, Sr. Radegnoda in Lopanjiva od cbčine trg Mozirje in bjdo tvorile odglej občino: ^Okolica Mozirje". . BrežišM okraj. b Podsreda. nEmetijgka podrnžnica za kozjanski okrai" zboruj« v nedeljo, dne 21. oktobra ob 3. nri popoldne v Podsredi t goatilniskih prostorih gosp. Preskerja. Govcrila bosta o gogpodarskih vpraganjih potovalai učitelj goap. Iran Bele in gosp. dr. Jaakovič. b Požar je nničil klet in atiakaioico Janeza J*grič v Draaskorebro dne 10. t m. Goreti je začelo na neznani način okoli 6. nre zjntraj. b Kozje. Dne 11. oktobra se je natrelil na Vetemikn z revolverjem Jarij Ennaj na polju. Eo se je nstrelil v praa, je še šel nekaj korakov naprej, I držeč revolver v roki, nakar 86 je zgrodil na tla. Rjovel in zvijaKse je tako, da je bila groza. Revolver je se bil g petimi patronami nabaaan. Bil je prigtaš jSajerca". E samomorn ao ga privedle domače razmere. Bog bodi milostljiv njegovi dn«! — Dne 14. oktobra po večernicah so blagoslovili gogp. kanoaik Bosina novo prenovljeni križ g podobo Erižanega na mosta pri podražai cerkvici av. Ems v Eozjem. — Jablano je cvelo minoli teden na pos38tvn gjspe Dvcraikove. b Ponesrečil se je dae 9. oktobra vžitkar Mihael Brilaj v Bač&b. Eožnhali so pri mladema Franca Brilaj na skedaju. Stari je iel že ob 9 nri zvečer k počitkn. Eo je priiel na mostovž, je zaprl vrata skedaja za geboj, a katerega je predaleč gtopil, da mn je zmaajkalo stropa in tako je padel tri do štiri metre glob}ko na atroj, ki je za a-. dje mleti. Domači bo čnli aeko stokanje, pa bo misbli, da je v bleva živinče zamnkalo. Vendar so sli pogledat. Našli so starega Mihaela Brilaj na tleb brezzavestaega v krvi. Pol nre ae ni nikamor gacil. Hitro ao poslali po zdraraika ia dohovnika. Govrril in gledal ni dva dni do 11. t. m. čiato nič. Veduo je krravel akozi nos, nita in nšesa. Gjtovo je dobil močne nolranje p)škodbe in si pretrg»l nekaj glavnih žil. Bržkone ne b^ veJ okreral. b Političen shod na Velikemkamnu. BEatoliško politično drnatvo za kozjanaki okraj b aedežem v Eozjem11 priredi na Velikemkaman v nedeljo dae 28. oktobra popoldan politično zborovanje v gjstilai g. Janeza Šerbeca. Govornike ia aatančneji V8p6red priobčimo v prihodnji atevilki. Odbor. b Ogenj je vpepelil 14. t. m. ob dveh popolndne v vasi Mihilovac hiše, gospodaraka poslopja in spravljeae pridelke Francetn Cančer, vdori Uriali Šetinc in Francato Volovo. Zažgali so baje otroci. Pogumao ia požrtroralno so gasili ia omejili straaea ogeaj požarniki iz Obreža. Iz drngih slovanskih dežel. f Premeteni Italijani. Skozi Beljak ae vozijo kope italijanakih zidarjev — po odgonn. Po končaaem dela se premeteni laški zidarji dajo tranaportirati na najeenej^i načia aazaj v domovino. ZaBlnženi deaar pošljejo domn, nato pa ae proglaae, da so brez aredstev. Tako potnjejo domov zagtonj, mi Avstrijci naj pa plačnjemo. Treba bi bilo že pri njihovem doboda primern h določb — založiti bi morali pri doboda v Arstrijo potniuo za nazaj. Drobtinice. d Mohorjani! Konec tega meseca bomo dobili knjige dražbe 87. Mohorja, ker je naša akofija glede razpošiljaaja letoa v tretji vrati. Vaakdo pač z veseljem pričaknje knjige. Ob tej priliki pa opomtimo cenjene ade, da naj darnjejo vsaj majhno svoto za prekoristno drnžbo ar. Cirila in Metoda. Če bi vsak nd v naši skofiji dal samo en krajcar, dobi naša družba črez 500 E. Toraj pa le naj položi v«ak majhea dar domn na oltar! d Milijonarja Rotšilda, pariškega in angleikega, bočejo asmrtiti raski nporniki, ker 8ta posodila rnski državi denar. d Ognjenik Mont Pele na otokn Martinik v Ameriki, ki je pred nekaj leti uničil 8 Bvojim bljuvaijem na tisoče ljudi, je začel zopet raetati vroč pepel. Letoi podzemeljske moči straaao delnjejo. d Izuniitelj revolverja Jos. Shirk je nmrl v Lancastrn v Ameriki v veliki revščiai. d (tos, s štirimi peruti. Gospod Gorjanec, goatilničar na Eornja n» Goriskem, je kapil minnle dni se precej veliko gog, ki ima stiri peroti. d Kihanje v gledališču. V londonakih gledališčih 86 zadnje 6»sa dogaja, da začne občiastvo hipoma kihati, tako, da se mora predatava prekiniti. Pravi vzrok tema se policija ni našla, a govori se, da nganjajo to nenmsatno ialo zlikovci na t* način, da zažigajo s finim črnim poprom potroseae krogljica iz bombažerine. Erogljice tlijo, ne da bi ae videl dim, pri tena pa začn« vae priaotae aeznosno segetati t noga. d Slabo delo. NajaovejSa angleška vojaa ladja ,Htbernia" ae je vrnila v loadongko prigtaniače 8 posknsne rožaje tako poakodovaaa, da je skoraj za vedno neporabna. Streljanje iz topov je ladjo tako pretreslo, da sa je vea krov akrivil ia na maogih krajih popokal. L^dja je veljala 20 milijonov mark, a ai prestala niti poaknsno vaje. Eaka bi bila njena naoda, ako bi bila prišla r bitko. Angleže bi valed takega slabega dela brezdvomno zadela ista nsoda, kakor je zadela Rnse v pomorski bitki proti Japoncem. d Cel otok bo izginil. Eakor javljajo iz Baurnemoathe, morje gilno izpodkopuje morsko obrežje okoli otoka Wigtha, ki leži ob južai tbili Angleške. Tekom čaaa je morje odtrgalo cele pokrajine. Vs« raznovrgtne naaipe, ki ao jih paatavili za obrambo obali, je mrrje razdejalo ia odneslo. Pred 100 leti 86 je zrušilo v raorje nad 100 oralov zemlje, ž djo tndi neka vaa. Na nekaterib krajih morje z veliko ailo ndira v obale otoka, tako da kmalo zopet odtrga komad zemlje in nstvari nov otok. Zato je opravičena bojazen, da bo morje 8 čaaom rsztrgalo celi otok na komade in ga pcžrlo. d Koliko stanejo vojaške vaje? Na letošojih vojaških vajah pri Tesinu je bilo okroglo 63.000 vojakov. Na dan stane vaak vojak 2 kreni, to iznaša za 28 dni 56 kron za vsakega vojaka, a za vaeh 63 000, do 528 000 kroa. Potem ao še atroaki za prevažanja, strelivo, poljake odškodnine, kar znaaa vae 14 mil. kroa. Sknpno stanejo vojaške vaje nad 17 in pol mil. kron. d Medvedje — preroki zgodnje zime. V postojaiakem okrajn, ob kranjsko-hrvaski meji in kočevakih gozdih se klatijo medredje in prikaznjejo zdaj tu zdaj tam. Emetje in lovci, ki so pnšli na sled, povzemajo iz tega, da dobimo letoa zgodnjo zimo. Najnovejše novice. Sv. Anton y Slov. gor. Da se v zadnjem času večkrat čita ime naaega kraja po čaaopisib, to že poskrbe prebivalci sami. Toda, žalibog, ni vselej čaatno za Sr. Antoa, kar ae nndi čitatelju po čaanikih. Tako tndi mislim, bodo aasledtje vratice precej neprijetne nekaterim tega kraja. Imamo pri nas uovo veteransko drnstvo; vsa čast onim, ki ao jo gpravili v življenje. Pa meBim, da njih delo pri naših veteranib ni obrodilo tistega aadu, kakor so ga pričakovali ti narodnjaki. Cnjte torej, drasi sosedil Naši veterani priredili so v nedeljo dne 14. vinotoka t. 1. v prostorih gostilnuiarja Alt-a viisko trgatev. Bilo je lepo gledati te alovenske korenjake v kragnih novih nniformah, ko so ae postavljali v vrsto, da jih je mladi avet kar zavidal, med tem ko ao stareji z nekim zadovoljatrom gledali na avoje čile rojakt. Pa kako smo oatrmeli, ko 86 Bbaaptnoanu poatavi pred vrsto ter zakriči: Bbab' tak" ! Tako torej, to drnštvo obatoječe iz samib Slovencev, ima nemiko povelje 1 Debelo amo ae gpogledali. Pa to iznenadenje se je poleglo, ko je naš rojak stotnik v živih besedah gpodbujal naae veterane h krepkemn delovanjn. Živijo-klici so doneli vrlemu govornikn. Začela ae je tombola, kjer 80 nekateri dobitki vzbnjali občen ameh. Eo pa je že zabava prikipela do vrhunca, nastopi tudi neki mlad govornik. Postala je tiaina, kajti vsak je bil radoveden, kaj nam pove ta tnji go»t. Pa, kako smo ae začndili, ko nam ta z navduienjem v jedernatib besedah oriie, kako aaj delnjemo, da ne bomo podlaga tnjčevi peti. Prav je imel, ko je rekel: na 8voji zemlji bodi Slovenec aam avoj gospcd, torej proč z nemškim poveljem pri veteranakem društvn, proč ž njim za vselej, sajj ima tudi slovenski jezik iziaze za povelja. A, kaj si mialis, dragi čitatelj, kaj je bila posledica tega govora? Nakrat se je gliaalo nekoliko glagov, ki so kričali: Bven ž njim, (z govoinikona namreč), mi hočemo nemako komaado"! Ib to se je zgodilo pri Sv. Aatonu v Slov. goricah, ne kje aa nemški meji, ampak v aredi aloveaakega ozemlja. Žilostno, da se more kaj takega prigoditi v slovfaskem Sr. Antonu. Novo politično in gospodarsko društvo. Nameatnistvo je potrdilo pravila »Političnega in goapodarakega drnatva Straža" 8 aedežem v Šoštanjn. Uatanovno zborovaaje ae vrii v kratkem. Drnštva želimo, da doseže svoj cilj v polnem obaegu, da ae mu potrdči v doglednem čaan iztrebiti v Šaleški dolini ie isto trohico nemčurske golazni, katera po ¦vladni milosti še tam obatoji. Ponarejeni bankovci za 20 K so začeli zadnje dni zopet krržiti, posebno po Dolenjskeni. Vtihotapijo 89 tndi lahko k nam na fitajerako, zato pozorl S šole. Nadnčitelj v Jarenini g. Jožef Sle kovec je stopil v pokoj, za njegovo dolgoletno in izrrstno alnžbovanje mn je izrekel deželni šolaki 87et priznanje. Štirirazredna ljndgka šola na Polzeli ae razširi v petrazredno. Preetavljen je učitelj g. Ivan EavČič od Zg. 6t. Knngote v Remšaik. Nagle smrti je umrla v Škofji vasi pri Celjn krčmarja Janeza Adama žena. V nedeljo je še gtregla gostom, drngi dan je že bila mrtra. Nesrefia. V četrtek 11. t. m. 8e je hlapec ptnjskega prosta peljal a praznim vozom od Mestaega vrha proti Ptnja. Vsled nepazaoati hlapčeve sta ae mu konja aplasila in dirjala na vso moč po prccej 8trmem klancn navzdol. Mad potom je proštov voz trčil z Tso silo v naaproti pnhajajoči voz goape Vibmer. Pri jem se je toz z neprevidnim blapcem prevrail, a «e k greči ne njenn ae trem osebam, ki ao bile na Vibmerjevem vozn, ni nič zgodilo, pač pa je odbilo prostorema konja zadnjo levo nogo nad kopitom. Brežice. Večletna pravda goap. dra. Josipa Straaek, okrožnega zdravaika v Brežicab, in sanitetoe občine okolica Brežice zoper okrajni zastop brežiški se bliža koncn in se konia s popolno zmago slovenskega staliača v tem vpraianjn. Slovengka večina prejanjega okr. zsst »pa ni hotela več piačevati ogromnih stroškov za lečenje okrajaih abogih trem zdravnikcm, odpravila je pro8to izbero zdravaikov in ni g. dr. Straaka imeaovala okrožnim zdravnikom. Preje se je na leto plačeralo čez 4000 krcn b za lečeaje okrajmh nb gib, prigpevek za okrožnega zdravaika pt znasa le 1500 kron, tedaj vaako leto 2500 kron dobička. Letm 1903 ao Nemci zopet dobili večino v okrajnem zastopn in prvi korok je bil, da so goap. dr. Straakn kratkomalo ustavili plačo; aovi okrajni zastop je zopet plačeval stroske za lečenje nbogih trem zdravnikom megto enemn, geveda v prvi vrsti na kori«t ljnbljeaca nemške večiae dr. Haas Hollerja, občinakega zdravnika v Brežicah. Okrajni zastop ae je akliceval la to, da goap. dr. Htiiler ni bil formelno obveičen o aklepu okrajnega zaatopa leta 1902., 8 katerim ae je dr. Straiek imenoval okrajnim zdravnikom. Getndi zakon nikjer ne predpianje takega obveatila, četudi je bil dr. HiJller prizadet le v svojib intereaih, ae pa v BTojih pravicab, postavil ge je tndi deželni odbor na »tališče, da je imenovanje nepostavno. Pulitične oblagti so se držale pasirno kot Bploh tedaj, kadar se gre za aloveonke pravice. Dr. Straaek je že leta 1903. naatopil pravdno pot in 20. oktobra 1905 se je pravda koičala pri okrožni sodoiji v Cslju s tem, da je okrajni zaatop popolaoma podlegel. Teiaj ae je dtželni oibor gpomnil, da Bodisča nimajo pravice goditi o veljavnoati te slnžbeue pogodbe (!) in je celo zadevo apravil pred državao godiače; nsjviije sodiače je pa že preje prhnalo kompstenco aodisč. Dižavn . aodiače je aprila 1906 zavrglo pritožbo deželnega odbora kot nentemeljeno; sato je višje deželnu aodisče dne 14. septembra 1906 potrdilo prvo razs< dbo in okrajnemn zaatopn naložilo vbo stroike. Seveda to ni ae dovolj in ae hcče okrajii zaatop pritožiti se aa najvišje godisče, četndi očitao brez upa zmage. G. dr. Josipa S.raška in aanitetno občino zastopa g. dr. Ipan Bankovič, odvetnik v Brežicab, okrajni zaatop gg. dr. Jabornegg iz Celja in dr. Hochenbnrger iz Gradca, deželni cdbor pa jo zaatopal sedanji miniater dr. pl. Dargchatta. V tekn pravde je okrajni zaatop protisakoaito plačeval zdravniike stroške trem zdravnikom, mesto le eaemo in na ta način vaako leto v vodo vrgel 2500 kron, tedaj za tri leta 7500 E; vrbu tega mora plačati ogromae pravdne stroake, približao 3500 E, tako da davkoplačevalce Btane trmcglavcat nemške večine najmanj 11.000 E (enajattisoč kroa)! Edo bode to povrnil? Ali morda gg. baroo Moscod, Priklmayer, Faleaebini, Schaidergchitscb, dell Cjtt in drngi? Kaj ne, lepo goapodarstvo! Sedaj 86 menda pač oči odpro tndi onim Slovencena, ki volijo v okrajni zastop z Nemci. Pribodaji okrajni zastop pa naj tem možem stopi na knrja očesa; naj iz svojega žepa plačajo te s^roške. Sedanji okrajni zastop, ki bi 86 moral že spcniladi letoa razpnstiti, ae veduo protipostavno poslnje; nasUviti hočejo avojega žirinozdravnika, ki sereda ne bcde slovenaki raznoiel, četndi bi državni živiaozdravnik zadostoval, če bi izpolnjeval bvojo dolžnoBt. Sedanji okrajni zastop hoče ae naataviti novega nezmožnrga ttjaika, aeveda se pise Ftleschini! To delo pa je lahko opravljal obenem dosedaj tajnik hranilnica, preje tajnik Posojilnice. Edor bode ie volil v okrajni zastop te gospode, mesto kmete, la je glep ii glnh in je ssm avoj govražnik. Te ljndi je treba kmalu pomeati iz okrajnega zastopa. Ako vsak kmečki volilec atori avojo dolžnoat na dan volitve in odda avoj glaa pravim kmečkim prijateljfin, potem bo za vaelej odklenkalo goapodstvn brežiake gogpode v okrajnea z&atopa. gledališko predstavo: BDve materi" a pstjem in z deKliikimi (rovori. Bralno drnštvo za ljutomersko okolico priredi dne 4. novpmbr* t. 1. tombolo v prostorih g. J. V«apoti5a. K obilni udeležbi vabl odbor. Bralno drnštvo za ljutomersko okolico uprizori dae 25. novembra t. 1. jgrokaz nR»z Marijiao srce" v veliki dvorani C J. Kukovca v I^jutomeru. Št, Pavel pri Preboldu. Eat. izobraieralno droštvo priredi v nedeljo dne 23. okrobra ob 3. popoldae veselico z novo igro in srečolovom. K obilai ndeležbi vabi odbor. Ii Šmartna pri Slovenjgradou. Naše bralno društvo priredi dne 4. novembra, to je v aedeljo pi praznikn Vseh Svetnikov ob 4. popoldne velikansko veseiico v Narodnem domu v Slovenjgradun. Poleg izbranih pevskih točk, katero bodeta popevala dobroztian* moški in rnešani zbor šmartinski, igrala se bo velika ž&loigr* nMlinar in njegova hŁi". To je menda prvi slniaj, dt si npa praprosto kmefiko bralno drnStvo' prirediti tako veliko in tetavno igro. Igrali bodo namrefi sami Łl«ni iinartlnskega bralnega draatva. Eer je nprizoritev take igre zvezana z mnogimi težkoč&mi in stroškl, a igralci bodo napali vse mofti, da igra izvrstno izpade, zato upamo, da nas bodo cenjsni okoličani v obilnem števila obisk»li. Tadi brate EoroSce povabimo in jih lagototo priiakujemo. Natančni vzpored objavimo v prihodni Stenlki bS1ot. Goib." — Rojaki slovenski, posebno pa ti kmeiko ljudstvo, pridi gledat to igro. Igra je nadrse zanimiva, igra se leto za letom po vseh meatnih gledališiih ravno o V&eh Svetnikih. Z*torej pridlte In se naslajajte nad krasnimi prizori, ki se bodo dogajali pred vašimi očmi. Povejte tudi znancem, da vas bo obilo. Na svidenje! S varilol Eakor sea zvede!, me se vedno z zlobnioa nameaom — izpodkopati dahovski ngled — nekateri obrekojejo pri aorodaikib ia rojakih v Brezjem. Vse titte svarim enkrat za vadej, 89 n&dalje pogrevati BŠtajerč«reK klevete, katore je c. kr. okroino aodiače T Celjn po vestni preiakavi apozaalo kot ceatemeljene in z»to z dopigom c. kr. okr. sodišča v Šostanju dne 8. aeptembr* t. 1. mzanaiio svoj odstop od tožbe. Ako bi to ne poaugalo. biia pridiljen postopati proti kžrjji^cem sodnijskim pototu, kai bš moglo zlaati za aradne osebe imeti aepri|rtae posledice. Št. Jnrij ob jnžni železaici, d»e 18. okt. 1906. Jakob Rabnza, kaplan škalski. P r o šnj a. D^o 14 vktt¦;« t. 1. popoldsn ob 2. nri jt uaičil grc-zen piž r v vs-si Mibalovec posestnikom Fr. Canžer, Fr. Vilovae ia ^dovi Urs. Šstinc bise, gogpodaraka poslooja ia orcdja a prldalki polja in viaogradov. Žtlo8tn>uemo, hnz streha, hrane in obleke, obdani od jokajočib otrok gledajo ponearečeni v prihoduost in — zmi ae pnbližnje. Podpigani odbor trka a% namiljena srca ia v ineoa pogorelcev milo proai blagohotuih milodarov v ponaoč ia tolažbo. Duovi se naj pošljeja žapaema aradn v Dobovi, kateri bode iate po odboru nearečnim izročil. Odbor za oabiranje atilodarov pogoreloena v V Mibalovcih: Društvena naznanila. Katoliško delavsko druitvo t Hariborn priredi dne 21, t. m. v svoji novi dvorani Flojsergasse 4 veliko otvoritveno veselico. nDekliSka zveza bralnega društva ,Edinost' pri Sv. Jnrijn v Slov. Goricab" priredi dne 28. oktobra 1.1. S. Gajsek, Aot. Pernat, nadntitelj, zupnik, L. PotoSaik, ucitelj.