rivfpSi O T AlirMCFT oLUViilioM M Mit let« * 5.- wHke« «MM»«. m pel let« „ 2 M _ ■ leirt leta ^^ ^^ Vfe B MeretaiBa se H I H B H ■ BBBB BB H B B ^^ ** |"||l9|JII|| ■ um -"T* ^ h hii r IIII «i n ss katol. t» IS H 19 I I H 19 HH H ■ M r> «*, *rakr«t»», ^. druitv. ifg^j Bb ^Mr BHr JbdBi ABbB ******* Vtatfe l«t brez ■mkn« atrofriR« Y < , 1 • ii i X List ljudstvu v pouk in zabavo. Štev. 43. Interpelacija državnega poslanca J. Žičkarja in tovarišev do gosp. naučnega ministra: Dne 14. avg. 1898 se je naredil v seji krajnega šolskega sveta Št. Jerneja v Rad-vanju zapisnik, v katerem so vsi navzoči udje krajnega šolskega sveta (razven jednega) zahtevali, da se izključno nemški pouk na šentjernejski šoli spremeni v prilog slovenskih otrok, katerih je v šoli nad dve tretjini. (Zapisnik se navede doslovno.) Zapisnik se je vposlal okrajn. šolskemu svetu v Marn-bergu, kateri je 24. sept. 1898 odločil, da se zahtevi ne ugodi, ker slovenski poučevalni jezik ne bi ustrezal potrebam šentjernejskega prebivalstva. (Odlok, katerega je podpisal g. Zoff, se doslovno navede.) Opomniti nam je treba, da je v Šent Jerneju všolanih 60 otrok, izmed teh 46 Slovencev in 14 Nemcev. Obiskuje pa šolo samo 14 Slovencev in 2 Nemca. Nekateri stariši pošiljajo svoje otroke rajši v daljne Pernice, kjer se materin jezik pisati in čitati naučijo. Zahteva krajnega šolskega sveta je potemtakem gotovo popolnoma upravičena, da se slov. otroci poučujejo v slovenščini in obžalovati moramo, da morajo postavni zastopniki slov. otrok nad leto dni brezuspešno prosjačiti za svoje naravne pravice; globoko moramo tudi obžalovati, da se zastopnik cesarske oblasti v okrajnem šolskem svetu niti ganil ni, da bi pripomogel Slovencem do pravice. Podpisani si torej usojajo g. naučnega Listek. Boji in krone. (Povest. Prevel Anton Jerovšek.) (Dalje.) Prestrašeni so vsi odstopili v sosedno sobo. Cesar pa se ves onemogel zgrudi na svoje blazine. Velika tihota zavlada nekaj trenotkov v temotni dvorani. Le reden ,tiktak' dragocene ure je motil tišino, dokler še te bolnik ni dal ustaviti. Zdaj je bilo vse mirno in tiho. Dečka sta skrbno pahljala in si še skoraj dihati nista upala. Vendar je postala cesarju tihota neznosna, ker se ga je polastil znotranji nemir in strašna groza pred bližnjo smrtjo. Z grozno kletvijo vrže odejo raz sebe in reče: «Jaz ne bom ležal v temi! Odprite in pustite zrak in svetlobo v sobo!» Plemiča izpolnita njegovo voljo in odpreta okna. Dnevna svitloba se razlije po sobi in obsije tudi cesarjev obraz. Mrzel pot mu je že stal v debelih kapljicah na zgrban-čenem čelu. Pod gostimi obrvi ste bile krva-iri očesi, na katerih se je kazal grozen strah. Njegovo obličje je bilo bledo-rumeno. Najstrašnejši pa je bil zmeden pogled umirajočega trinoga, v katerem sta menjavala V Mariboru, dne 27. oktobra 1898. ministra vprašati: Ali ste voljni, poučiti se o šolskih razmerah v Št. Jerneju v Radvanju ? Posebno ali ste voljni, da Vam krajni šolski svet v Št. Jerneju kot postavno poklican zastopnik ondotne šolske občine natančno poroča o narodnosti šolskih otrok ? Kaj namerava gsp. minister ukreniti, da se bodo slovenski otroci poučevali v svojem materinem jeziku? Dunaj, 25. oktobra 1898. J. Žičkar in 21 tovarišev. Združitev avstrijskih Jugoslovanov. Trsat. Trsat je večini naših bralcev vsaj po sluhu znan. Saj je tam stala nekdaj sv. Marije hišica, ki so jo v noči angelji prenesli v Loreto; sedaj se prav na tem mestu dviguje k nebu slavna in krasna romarska cerkev. Trsat pa je bil svoje dni vzlasti po vsem Jugoslovanskem še tudi radi tega vsakomur znan, ker so tamkaj v silovitem gradu bivali rodoljubni hrvatski grofje Frankopani. Trsat leži par minot nad Reko, živahnim ' trgovinskim mestom na najsevernejšem koncu hrvatskih obal Jadranskega morja in ima danes veliko hrvatsko čitalnico. In v krasnih prostorih te čitalnice so se 12. t. m. zbrali hrvatskih in slovenskih politikov in rodoljubov najboljši, da bi resno pretresli misel, katere uresničenje je za vse avstrijske Jugoslovane in toraj tudi za nas Slovence toli- besnost in groza. Dečka sta bila čisto preplašena, ko sta videla grozni prizor umirajočega cesarja. «Umira,» je pošepetal eden svojemu tovarišu. «Jaz te zadavim, ako še enkrat to izgovoriš» je javkal Tidik in iskal s svojim strašnim pogledom plemčiča, ki se mu je trepetaje umaknil. «Jaz nočem umreti! Zagrnite okna! Svitloba mi škoduje! Užgite svetilnice! V temi nočem ležati!» Naglo se zagrnejo okna in prižgejo velikanski svetilniki na pozlačenih stebrih, ki pošiljajo rudečo svetlobo skoz barvano steklo. Ta luč je obsevala nemirnega bolnika in čarobno sobano. V sobi je stala podoba groznega zmaja. Očesi ste mu bili narejeni iz dragega kamena in ste se v čarobni rudeči svitlobi čudno lesketali. Bolanemu cesarju se začne mešati pamet. Plaho gleda po sobi. Naenkrat ostanejo njegove oči na podobi zmajevi. «Glej, glej,» pravi cesar, «kako divje gleda na me s svojim žarečim očesom! — Zdaj zvija rep, zdaj razprostira peruti in steguje tace — zdajci me bode prijel za vrat. — Ali ti še nisem daroval zadosti kristjanov? Celi potoki krvi so tekli, in ti še nisi nasičen? Prizanesi mi še, daj mi še Tečaj XXXII. kega pomena, da je prav za prav le od njega zavisna, ali učakamo najkrasnejšo prihodnost, ali pa zapademo do zadnjega najžalostnejši narodni smrti. Stranka prava. Hrvatski deželni zbor podaja nam sicer žalostno podobo, ali v tem zboru je stranka, ki svetih poročil svojih pradedov ni prodala, marveč se uže dolgo let na temelju krščanskih načel z junaškim zatajevanjem in največjo požrtvovalnostjo v zbornici in zunaj nje poteguje za nje, to je za neodvisnost in zje-dinjenje Velike Hrvatske pod žezlom habsburškim. Ta stranka se imenuje stranka prava, ker se drži starega prava, po katerem bi naj bila Hrvatska od Madžarov popolnoma neodvisna ter obsegala tudi dežele, v katerih bivajo Slovenci. Duša njej je slavni škof Strossmayer. Ta stranka je imela rečeni dan na Trsatu svoj shod, h kateremu je letos prvič povabila tudi Slovence. Gotovo je uvidela, da je zadnji čas, storiti, kar je treba v samoohrano jugoslovanskih narodov, ušlo ji pa gotovo tudi ni, da utegne v Slovencih misel zdruiitve Jugoslovanov biti navdušeno sprejeta. Otvoritev zborovanja in program stranke prava. Ob devetih se je zbralo mnogo odličnega občinstva v cerkvi na Trsatu, kjer je peval g. župnijski upravitelj Krmpotič staro-slovensko sv. mašo. Ob desetih pa je bila prostorna dvorana hrvatske čitalnice uže napolnjena; zbrani so bili sami velmožje: poslanci, duhovniki, župani, občinski sveto- vsaj nekaj let živeti v mojem cesarstvu. Rajši prodam svoje kraljestvo Kitajcem ali je odstopim črnoprapornikom. (Tako se je imenovala grozovita roparska druhal, koji je bil črni prapor značilno znamenje.) Prizanesi mi še vendar in pomagaj mi!» A zmajevo oko je še vedno žarelo, Tuan in Lu — tako je bilo mladima plemčičema ime, sta mislila, da umirajoči res vidi hudobo, ki ga hoče požreti. Zato sta se tresla na vsem telesu. «Tuan,» šepetal je Lu, «pokličiva princa in druge v sobo. Sam ne ostanem več pri njem, če mi tudi gre za življenje! Zmaj bode prišel po njega, tisti strašni duh, ki je po vseh naših pagodah naslikan.» «Meni ne more škodovati,» odgovori tiho Tuan, dasiravno je tudi bil ves bled od strahu. «Glej, ljubi moj Lu, na svojih prsih nosim križ, o katerem sem ti že zadnjič pripovedoval, in pa svetinjo nebeške Device, ki je zmaju glavo strla. Razven tega so mi še moja mati danes zjutraj obesili okoli vratu škatljico, v kateri so ostanki svetega mučenika in škofa Diaza.» «Diaz!» zakriči zdajci Tidik, ko je njegovo uho zaslišalo ime pobožnega dominikanskega škofa, kojega je dal 20. julija leta 1857 grozovito mučiti in umoriti. «Diaz!» valci, uredniki časopisov in razni drugi prvaki v narodnem boju. Po običajnem pozdravu je predsednik baron Rukavina kratko pojasnil namen, ki ga zasleduje stranka prava; nato je sledilo poročilo o dosedanjem delovanju njenih zastopnikov in o namerah in korakih za bodoče. Iz tega poročila je bilo razvidno, da vodijo to stranko tri velike ideje: ideja krščanstva, ideja hrvatskega državnega prava in ideja gospodarske organizacije za narod. Na krščanski podlagi delujejo pravaši ves čas, kakor so tudi pokazali o priliki tega zborovanja sluščč sv. mašo, ideja hrvatskega državnega prava prešinja je vse do zadnje žilice, ker je edina zmožna proti izdajalcem osnovati na jugu oni branik, katerega Avstrija ,neobhodno potrebuje za ohranitev svoje veličine in za osrečenje slovanskih narodov na jugu, kakor so tudi pre-šinjeni o potrebnosti gospodarske organizacije za narod, videvši, da so sovražniki narod naš najprej gospodarski uničili, da so ga potem ložje oropali njegovih politiških svoboščin. V ta namen je potrebno, da se vsi člani stranke in nje zastopniki v saboru na krščanski podlagi složijo v delu za prospeh domovine in nje napredka, da se s tem bratski podpirajo, da se pokoravajo redu stranke ter da vzvišeni ideji jedinstva in svobode hrvatskega naroda podrede vse osebne koristi, obzire in nazore. Posebej pa imajo člani stranke prava snovati v svojem ožjem krogu gospodarske zadruge, konsumna društva in naposled skrbeč za duševno in politiško vzgojo naroda snovati društva, čitalnice, odbore in skupno naročati in podpirati novine, ki pišejo v duhu stranke prava. Kdor je naše slovensko časopisje, zlasti v zadnji dobi količkaj pazljivo čital, temu ni moglo uiti, da so naši velmožje, izmed najboljših najboljši, goječ krščanstvo z vsem srcem in podpirajoč gospodarski napredek na vsak možni način, prišli do trdnega prepričanja, da sta nam končno narodni obstanek in boljša prihodnost zajamčena vendar le v tem slučaju, da se politiško združimo s Hrvati. Lahko si je torej misliti, s kakim navdušenjem so naši zastopniki pozdravljali moške besede hrvatskih bratov, videvši, da imajo z njimi jeden in isti cilj, da so se se-šli s pravimi brati, ki jih iz gole ljubezni do bratskih narodov, Slovencev in Hrvatov, pozivajo in vzpodbujajo v vzajemno pomoč. (Dalje prih.) Državni zbor. Na Dunaju, 26. oktobra. »Kako stojimo danes?« Tako povprašuje Slovenec Slovenca, Hrvat Hrvata, in Rusin Rusina. Rusin odgovorja: »Dobro! Mnogo smo pridobili za naš narod, a drugo pridobimo v kratkem«. Hrvat v Dalmaciji odgovorja: »Bračo, i mi smo zadovoljni«. Primorski Slovani niso z vsem zadovoljni, toda na boljše pa kaže. Kaj pa Slovenci, zlasti štajarski in koroški? Ti so uverjeni, da vodja sedanje vlade ima dobro voljo, rešiti naš narod pogube ob jezikovnih mejah proti pro-dirajočemu nemštvu, a dvomijo, da bo dovolj močen, da bi mogel streti samovoljnost in sovražljivost vladinih organov nasproti Slovencem. Kajti izvzemši častivredne izjeme je vse uradništvo napojeno nemškega duha in prepričano, da se Slovenci na Štajarskem in Koroškem morajo danes ali jutri popolnoma ponemčiti. Grof Thun ne more povsodi sam biti, ne more vsega sam gledati, kaj delajo njegovi služevni. Naše ljudstvo je tudi preveč potrpežljivo, da bi vse naznanjalo, se proti vsem krivicam pritoževalo, ki ga zadevajo od strani tistih, ki so poklicani, varovati njegove pravice. Pač so se začeli zadnji čas Slovenci gibati in ropotati tudi po onih krajih, kjer so naši nasprotniki mislili, da smo že popolnoma zginili. In tem, ki bi vtegnili še dalje krivico trpeti, kličemo: Vzdramite se vsi ter vstanite! Naznanjajte krivice, ki se Vam godé, svojim zastopnikom! Ti bodo brezozirno razkrivali vse krivice ; oni so poklicani, da kontrolirajo, se li našemu narodu daje povsodi pravica in enakopravnost, ki mu gre po naravnem in državnem pravu. Vsled tega, ker je vlada našim odposlancem in »krščanske slovanske narodne zveze« dala sveto obljubo, da našemu narodu da vse, kar njej je zdaj dati mogoče, je zveza sklenila v svoji seji dne 24. oktobra sledeče: »Zveza« ostane še dalje v družbi desnice in večine državnega zbora; štirje udi naše zveze, ki so v odseku za pogodbo z Ogersko, glasujejo z a t o, da se razpravlja o nadrobnostih te pogodbe. »To pogodbo bi sprejeli brez vsacega pomisleka tudi levičarji, ko bi bila vlada v njihovih rokah« ; tako je levičarjem včeraj povedal dr. Herold. Dolgo, dolgo se že vrši razprava v državnem zboru zastran proračuna o dohodkih in stroških naše Avstrije za 1. 1898. Včeraj sta govorila zadnja dva govornika. Nasproti graški dr. Hofman, ki se je hotel norčevati tudi iz Slovencev, ki zahtevajo slovensko nadsodišče in vseučilišče. Dobro mu je posvetil dr ponavljal je umirajoči trinog in plaho gledal na zmajevo podobo. «Zakaj me spominjaš na to ime?» tako govori proti zmaju. «Ali mu nisem vzel glave, ker si ti to zahteval? Mnogo let je že preteklo od tistega časa in na tisoče in tisoče kristjanov sem poslal za njim, da bi branil tebe in tvoje kraljestvo proti temu tujemu, križanemu Bogu, katerega midva sovraživa iz cele svoje duše. In glej, ravno danes je obletnica Diazove smrti! 26 let je že preteklo, kar je zatisnil svoje oči; oči, ki so me marsikatero noč preganjale s svojim žarečim pogledom! In zraven njega stoji drugi. — O, jaz te dobro poznam. Ti si bil njegov naslednik in jaz sem te dal na kosce razsekati. Ali hočeš zdaj ti moje žile raztrgati in se maščevati? In poleg njih in nad njimi in od vseh strani prihajajo krvave postave iz stene in stropa in se zbirajo okoli mene. Na čelu njim je pa tisti deček, ki sem ga dal s kleščami raztrgati, ki se ni nič bal smrti in mi je smeje rekel: «Ali misliš, da bodeš večno živel in da nikoli ne bodeš gledal smrti v obraz?» «Pomoč! zrak! Glejte ga zmaja, kako me davi, kako užiga v mojem srcu ogenj, ki me strašnožge — vode, vode, le jedno kapljico.» Ves onemogel se zgrudi na svoje blazine. Tuan, ki je bil kristjan, se približa umirajočemu in pomoči njegove ustnice z vodo. Nato mu začne pripovedovati, da pozna izdatno sredstvo, ki ga bode varovalo pred zmajem in mu pridobilo večno krono in to sredstvo je: kes, vera in pa prejem sv. krsta. Cesar ga ne razume. Zdaj vzame Tuan križ in ga drži Tidiku pred obraz, da bi ga po tem sv. znamenju mogel cesar razumeti. A ko zagleda cesar zoprno znamenje krščanske vere, postane ves divji, prime za križ in ga vrže od sebe grozno preklinjevaje Nato zgrabi Tuana za vrat hoteč ga zadaviti. Pa moči ga zapuščajo, oko mu ugaša, kri se vlije iz njegovih ust — in zgrudi se mrtev na posteljo. (Dalje prih.) Smešnica. Učenca so vprašali v šoli: «Kako ¡e očetu ime?» Učenec odgovori: «Ta stari.» «Kako pa materi?» «Baba,» odvrne učenec. Na vprašanje učiteljevo, kako je to, odgovori učenec: «Moja mati nikoli očetu ne pravijo drugače, nego ,ta stari,' a oče materi tudi ne drugače, nego ,baba'. — «Če je temu tako. kako pa pravijo tebi?« vpraša učitelj dalje. «Meni pravijo koštrunček,» odreže se učenec veselo. Seveda se je po šoli vse od srca smijalo. lerold, ki je govoril za ta proračun rekoč: »Ko smi mi Čehi zahtevali češke srednje in visoke šole, se nam je tudi venomer ugovarjalo: »Saj nimate učnih knjig, nimate učiteljev!« Pa glejte, zdaj imamo vse! Tako se zdaj tudi Slovencem ugovarja, češ, da nimajo ničesar. Toda vlada je dolžna pripraviti to, kar Slovenci potrebujejo. Samo po sebi je umevno, da bi slovenski poslanci ne mogli storiti veče nespameti, kakor če bi v zdajšnjih razmerah izstopili iz večine državnega zbora. Komu bi s takim izstopom pomagali? Svojim največim sovražnikom. Kajti nemški napred-njaki in nemški narodnjaki ničesar bolj ne želijo, kakor da vržejo zdajšnjo vlado z jed-nim češkim in dvema katoliškima ministroma. Oni iščejo le priliko, da sami zasedejo mi-nisterske stole. Gotovo pa je, da če pade vlada grofa Thuna, potem pridejo na krmilo najhujši nasprotniki naše narodnosti. Bomo li morda Slovenci večo podporo imeli pri nemških liberalcih ali socijalistih, kakor pri naših dozdajšnjih zaveznikih, Čehih in Poljakih? Ali nam bo morda pomagal pustolovec Stojalovski? Menim, da je zdaj vsem jasno, da so modro ravnali oni udje »zveze«, ki so zahtevali, naj se poprej dogovore z vlado in z desnico, preden storijo osodepolni korak ter izstopijo iz družbe Slovanov in katoliških Nemcev. Dogovorili so se in prišli do prepričanja, da bi bila za nas gotova poguba, če se zdaj ločimo od svojih dozdajšnjih zaveznikov. Politični ogled. Avstrijske dežele. Kuga na Dunaju. Veliko vznemirjenost je vzbudila po celi državi nepričakovana, grozna novica, da se je na Dunaju prikazala kuga. V delavnici zdravnikov so imeli živalice, kojim se je s kužnimi glivicami vcepila kužna bolezen. Sluga Anton Bariš se je dotaknil okužene živalice ter si pozneje pozabil bržkone umiti roke pred jedjo. In tako si je nalezel kugo. Sprva se je mislilo, da ima pljučnico, še le pozneje so spoznali kugo. Hitro so ga dejali v osamljeno sobo in ž njim vred zdravnika dr. Miillerja ter dve strežnici. Barišu ni pomagala več zdravniška pomoč. Moral je umreti. Pri njem pa je zbolel tudi njegov zdravnik dr. Miiller in tudi on je že v nedeljo zjutraj umrl ter bil v pondeljek z največjo previdnostjo slovesno pokopan. Za-jedno z dr. Miillerjem so zbolele strežnice Pecha, Hochegger in Goschl. Pri Pechi se vsako minoto pričakuje smrt. Ona mora veliko trpeti. Pri Hochegger in Goschl se še bolezen ne kaže zelo hudo. Tem bolnicam strežejo usmiljene sestre in jedna izmed njih, sestra Vilfrieda, je že tudi zbolela, vendar še njeno stanje ni nevarno. Dva dunajska duhovnika sta se prostovoljno oglasila, da opravljata vse potrebne duhovniške posle pri nevarnih bolnikih. Ukrenilo se je vse potrebno, da se kuga ne razširi dalje. Dunajski in tuji učenjaki so mnenja, da ni nikake nevarnosti, da bi se kuga mogla razširiti. Češko. Pri kontrolnem shodu v Vinogradih se je oglasil sourednik «Narodnih Listov,» Vaclav Kloufar mesto s «hier» z besedo «zde» (tukaj,) zato je moral za dva dni v ječo. Tudi medicinca Kalik in Janč sta se odzvala z besedo «zde!» Obsojena sta bila takoj v dvadnevno ječo, poostreno z železnimi okovi. Pravijo sicer, da je nemščina izključno poslovni jezik naše soldateske, toda vsak ve, da vkljub temu uživa na Ogrskem tudi mažarščina veliko spoštovanje v vojaški službi. Cehi si mislijo, če je nemščina in mažarščina za vojake dobra, zakaj bi ne bila tudi češčina. Kdo bi jim zameril? Tudi na Kranjskem v Ribnici se je včeraj javil jeden kontrolovec s «tukaj» in ne s «hier». Bil je zaprt. Poslanci bodo ugovarjali takemu ravnanju. Kranjsko. Deželnim poslancem v mestni skupini Kranj-Škofjaloka je bil včeraj izvoljen ravnatelj Ivan Šubic. Protikandidat je bil kurat Ant. Koblar, ki je dobil le 38 glasov manj. Štajarsko. Graški mestni zbor je jednoglasno izvolil županom prejšnega župana dr. Grafa. — Višje nadsodišče se še vedno brani slovenskih razprav. Naj se le, tem prej dobimo svoje nadsodišče v beli Ljubljani. Vnanje države. Francosko. Brissonovo ministerstvo je odstopilo. Zmešnjava v Parizu je velika. Ne ve se še, kdo bo Brissonov naslednik. Španjsko. Listi poročajo, da mislijo pristaši Don Karlosa, koji preži na kraljevski prestol, napraviti ustajo, kadar bodo mirovne obravnave med Španijo in Ameriko sklenjene. Vse je neki že pripravljeno za upor. Kreta. Turške čete so morale ostaviti Kreto. Sedaj je zopet na dnevnem redu vprašanje, kdo postane glavni guverner na Kreti. Največ upanja ima grški princ Jurij, ker ga podpira Rusija. Povodom zadnjega bivanja ruskega vnanjega ministra Muravjeva na Dunaju se je govorilo tudi o tej zadevi. Cerkvene zadeve. Kaj je katoliška cerkev za človeštvo storila? (Apologetični pogovori.) II. Neizrečeno žalostno je bilo d r u ž b i n-sko in socijalno življenje pri starih paganih. Tudi olikani Grki in Rimljani z vsem svojim napredkom niso zboljšali pretužnih razmer. Žene so bile brez vseh pravic. Izključene so bile od vsake izobrazbe, v javnosti se niso smele prikazati. V hiši niso bile blage gospodinje, temveč le suž-kinje, podvržene brezpogojno možem. Po nazorih starih, in deloma tudi novodobnih paganov je žena bitje nižje vrste, kakor pa mož —. A kaj bomo rekli, oziraje se na pa-ganstvo, ako pogledamo suženjstvo, ki je bilo vpeljano pri vseh paganih? In sicer ne samo vsled kake nezakonite razvade, temveč postavno po razločnih državnih zakonih je bilo suženjstvo vpeljano. Sužnji se niso nahajali le tu in tam, temveč povsod, v vsakem mestu, vsaki vasi, v vsaki družini jih je bilo primeroma ogromno število. Dve tretjini vsega človeštva ste nosili brezmejno žalosten suženjski jarem. Dve tretjini vseh ljudi ste ječali in zaman vzdihovali v verigah najkrutejšega hlapčevstva. Neverjetno se nam zdi, kako so mučili sužnje. Tržili so ž njimi, kakor z živino; ako je bil suženj krepke in močne postave, bil je vreden 20-30 gld. našega denarja; le najlepše mladeniče prodajali so tudi po 500 do 600 gld. V hiši je bil suženj, se v£, popolnoma brez vseh pravic. Gospodar ga je smel, kolikor je hotel bičati, tepsti, ako mu je nagajal, tudi ubiti ga. V dobi «zlatih» rimskih cesarjev, v prvem stoletju po Kristusu, so imeli bogati Rimljani v albanskih gorah velike ribnike, v katerih so ribe krmili z mesom zaklanih sužnjev. Da je smel gospodar sužnje obojnega spola zlorabiti za vsaki, tudi najgrši namen, ali jih prodati, kadar se mu je zljubilo, je ob sebi razumno. Nadalje. Pri paganskih narodih je bilo povsod dovoljeno odmetanje slabotnih otrok. Mati je smela otroka, ki se ji ni dopal, odvreči; vrgla ga je v vodo, kar dandanes še Kitajci delajo, ali ga je pa4>ustila v gozdu, da so ga požrle divje zverine. Milijoni otrok so se na tak način grozovito pokončali. Takim, omilovanja vrednim otrokom so bili enaki starčeki, ki za delo niso bili več sposobni; po mnenju starih paganov niso imeli več pravice živeti. Bolnišnic, hiralnic in enakih dobrodelnih zavodov ni bilo nikjer; tak starček je bil toraj najubožnejše bitje; kdor ga je ubil, storil je po poganskih nazorih celó dobro delo. V take socijalne razmere postavil je Bog katoliško cerkev. Nepopisno žalostne so bile. Ljudje niso imeli niti pojma o rav-nopravnosti. Celo pojem o človeku samem ni jim bil jasen. Večino ljudi so imeli vko-vano v sužnjost, iz katere se ni bilo lahko mogoče rešiti. Kje bi bil našel takrat prostost v pravem pomenu? Kje je sijalo takrat solnce zlate svobode? Nikjer, nikjer v celem paganstvu ne. Kdor po poganstvu hrepeni, on želi sebi in milijonom svojih bratov in sester krute verige strahovitega suženjstva. Je-li človek svobodoljuben, ki si pagan-stvo nazaj želi? Je-li on prijatelj človeštva? On ne ve, kaj dela! . . . Katoliška cerkev je svojo vzvišeno nalogo takoj razumela; najprej je bilo treba človeštvu razložiti pojem človeštva, pojem enakopravnosti. Pokazala je, da smo si vsi enaki, da smo vsi bratje in sestre v Kristusu, odkupljeni z dragoceno krvjo nebeškega Od-rešenika. Po njenem nauku ni razločka med paganom in med judom, med prostim in sužnjem, med ubožcem in bogatim; vsi imamo iste pravice, isto veljavo, isto sposobnost pred Bogom. Samo čednost, dobra dela, lepo življenje so merila, po katerem se meri večja ali manjša vrednost človekova. O blaženi nauk, zlate, neprecenljive besede! Blagor cerkvi, ki jih je s svojim Izveličarjem prva izgovorila in prva začela, po njih ravnati. Kamorkoli je segel nauk katoliške cerkve, povsod so izginile prejšne paganske zmote. Družbinsko življenje se je uravnalo; žena je postala z možem enakopravna; otroci, bodisi zdravi ali bolani, so postali dragocen zaklad v družini, njih življenje bilo je sveto; grehi, ktere je prejšni vek proti njim zakrivil, so z razširjenjem katoliške cerkve hitro, takoj ponehali. Najhujši boj je imela sveta cerkev proti suženjstvu. Stoletja so pretekla prej, kakor je bila izbrisana iz knjige življenja ta največja sramota človeškega rodu. Cerkev suženjstva ni mogla hipoma premagati, ker je na njem slonel celi prejšni družbinski in socijalni red. Vendar je ž njenim razvojem začelo polagoma i suženjstvo ginevati. Apostol Pavel je s svojim ganljivim pismom do Filemona izprosil prostost sužnju Onezimu; po Filemonovem vzgledu ravnali so se mnogoteri meščani v Aziji, ki so iz krščanske ljubezni oprostili svoje sužnje. Ker cerkev ni mogla na mah suženjstva odpraviti, skušala je ta svoj namen polagoma z različnimi sredstvi doseči. Zapovedala je, da gospodarji ne morejo pri spovedi odveze dobiti, ki imajo v svoji hiši sužnje. Gospodarje, ki s sužnji kupčujejo, je pa izobčila. Na tak način ni mogel nikdo izmed kristjanov sužnjev imeti ali pa ž njimi tržiti. Suženj, ki je bežaje pred svojim gospodarjem v cerkev pribežal, je bil s tem oproščen. Kdor je sužnja umoril, je za 2 leti izgubil vse pravice pravovernega kristjana, niti prositi ni smel za zopetni vsprejem v sveto cerkev. Samostani so bili pozneje najvarnejše pribežališče za sužnje, tisoči so dobili v njih svojo prostost. V novejšem veku so začeli Portugizi in Španci s sužnji zopet kup-čevati, takoj je proti njim nastopila z vso strogostjo katoliška cerkev. Kdo ne pozna v tem oziru plemenitega škofa Lav Casas, ki se je celo življenje trudil, da bi suženjstvo ugonobil. Cerkev je ustanovila tudi posebne metliške redove, katerih vzvišeni namen je bil: po paganskih krajih sužnje odkupovati ter jim podeliti zaželjeno prostost. Tako človekoljubni so bili menihi, da so se zaobljubili sami ostati v sužnjosti, ako s tem le kako človeško bitje iz sužnjosti rešijo. Kdo je toliko storil za prostost človeškega roda? Kdo je priboril po stoletnih bojih dvema tretjinama vseh ljudi zlato svobodo? Kdo je razbil verige najubožnejšim ubožcem, sužnjem? To je bila naša katoliška cerkev! D. A. M. Gospodarske stvari. Nekaj črtic o trti in vinu. (Dalje.) Francoz Petiot je tropine preiskoval in našel, da še v njih po odstranjenju mošta 5krat več tvarin ostane, kakor jih je z moštom odišlo, ter le samo sladkor in alkohol manjkata. Ako se torej nalije na tropine toliko vode, kolikor se je mošta odcedilo, ter pusti par dni ali vsaj 24 ur namakati, med tem pa večkrat, namreč na vsaki dve uri dobro premeša, se vse tvarine, ki so v tropinah ostale, raztope. Na ta način dobimo neko vrsto mošta, ki se od prejšnega le samo v tem razločuje, da mu primanjkuje sladkorja. Ta se mu pa na sledeči način doda. Ako hočeš imeti iz tega mošta dobro vino, dodaj mu 20 odstotkov sladkorja. Ta se naj poprej razpusti, in še le tekočina vlije v sod. Nikakor pa ne kaže sladkorja mešati med tropine, dokler se namakajo, ker se ga preveč razgubi. Tako je delal Petiot, tako so začeli drugi Francozi, tako delajo gorniki na Avstrijanskem, in enako poskušajo tudi naši vinogradniki. Petiot je trdil, da se to drugo vino ne razločuje mnogo od prvega, ako je le dobro narejeno. Jaz sam sem že pomagal pripravljati takšno pijačo, ter jo poskušal, ko je bila kakšne 3 tedne stara in pripoznati moram, da se ni od pravega vinskega mošta razločevala. Kmetje, poskusite in dajte se poučiti od drugih, ki so takšno pijačo že delali. Seveda se vam sprva to smešno .zdi, in marsikateri si misli, da vode ne bo pil, pa sodite še le potem, ko ste pijačo že poskusili. Razume se samo od sebe, da mora biti vse pravilno narejeno. Posebno se mora paziti, da ne bo premalo sladkorja. Polovnjak dobro narejenega takšnega vina bi prišlo povprečno na 10 gld. Pripoveduje se, da so Kinezi pridelali nekdaj toliko vina, da je cesarski namestnik Kya enkrat v pijanosti dal izpustiti iz enega manjšega ribnika vso vodo, potem ga pa zaukazal napolniti z vinom, na to skočil s 300 prijatelji v njega, da bi vendar imel enkrat vina dovolj. V Kini je bilo enkrat strašno veliko vinogradov. Ker so pa že skoraj vsi ljudje pijanci postali, so v 5 stoletju cesarji strogo zaukazali, da se mora vse vinske trte vničiti. In to se je tudi zgodilo. Čez 100 let potem pa ni bilo ne vina ne trte v tem lepem kraju. Kakšno starost pa dočaka kaj vino? Vsaka stvar, ki je dozorela, ostane nekoliko časa na tej stopinji, potem začne pojemati, na zadnje pa razpade v prvotne dele. Tako je tudi z vinom. Slabejša vina dozore v drugem letu, močnejša pa še le v 4 ali 5. Slabejše vino ostane do 4. leta, močnejše pa do 10. leta nespremenjeno. V kleti pa, kjer ga shranjujemo, moramo skrbeti, da je po leti in po zimi vedno ista temperatura, ker bi se nam pri višjih stopinjah temperature začelo vino vzdigovati in z drožami mešati, ki jih vedno, ako še tako skrbno pretakamo, ostane nekaj v sodu. Čez 10 let staro vino pojemlje, zgubi svoj boket in postaja vedno bolj vodeno. Dalje ga torej ne kaže shranjevati. Slaba vina se dajo tudi na več načinov zboljšati, tako da se zmešajo z dobrim, potem da se jim doda sladkor ali pa tudi alkohol. Tukaj pa hočem le samo eno vrsto zboljšanja natančneje omeniti, namreč ono po električni poti. Leta 1868 je treščilo na Francoskem v neko klet in razbilo sod na- polnjen z vinom. Tla v kleti so bila kame-nita in na eno stran viseča, kjer se je tudi po streli raztreseno vino zbralo. Vincar vino spravi, ga okusi in zapazi, da je veliko boljše od poprejšnjega in sicer za toliko, da ga trikrat dražje proda, kakor prvega. Z elektriko so delali pozneje nekateri poskuse in trdili, da se elektrizovano vino hitro čisti, hitreje dozori in močnejši boket dobi. (Konec prih.) Dopisi. Ponikva. (Kocenova slavnost.) Na Ponikvi smo obhajali, kakor ste Vi, gosp. urednik, že zadnjekrat nakratko naznanili, 16. oktobra Kocenovo slavnost z odkritjem spominske plošče omenjenega slavnega zemlje-risca. Sicer nas je pri pripravljanju slavnosti motil neprestani dež, in bali smo se, da se bode cela slavnost popolnoma v vodo spremenila, vendar je ravno takrat, ko se je imelo odkritje vršiti, dež prenehal in Svečanost se je vršila nepričakovano dobro. Slavnastni govor je imel g. D. Hribar iz Celja. V kratkih potezah je narisal Kocenov životopis ter nam opisal njegovo osebo in njegov značaj. Potem je pa v navdušenih besedah proslavljal Kocena kot kartografa ali zemljerisca ter pokazal kolikega pomena in upliva je bilo Kocenovo delo, njegov atlas. Pokazal je, da Kocen ni bil Nemec, kakor se je mislilo vedno popreje, ampak, da ni bil le samo rodom Slovenec, ampak, da se je tudi čutil vedno vnetega, zvestega sina matere Slovenije. Koncem se je plošča odkrila med strelbo in slava-klici. Občinstva je bilo oziraje se na dež prav obilo. Posebno se imamo zahvaliti za obisk gospodom iz Celja, Št. Vida in iz daljnega Čadrama, Oplotnice in Kebelna. Odkrita plošča je delo ljubljanskega kamnoseka Vinkota Camernika in je vse občinstvo zadovoljilo s prav okusno in umetno izpeljavo, kakor tudi s ceno, katera primeroma ni visoka. Izdelovatelja tudi drugim toplo priporočamo. Iz Gradca. (Graški Slovenci.) Ko sem se pred kratkim časom pripeljal iz Dunaja v Gradec, sem se z veseljem oziral po tem lepem mestu, v katerem sem nekdaj štiri leta preživel. Dosti bolj prijetno se mi je dozdevalo tu nego na velikem Dunaju. Čisto domač se mi je dozdeval Gradec; saj pa sem tudi pogosto slišal govoriti miloglasni svoj materin jezik. O koliko Slovencev živi v tem mestu! Gotovo jih je do 30.000. Obrtniki n. pr. čevljarji, krojači, so skoraj po mnogih ulicah sami Slovenci, to pričajo napisi. Mnogo je ulic, kjer je več slovenskih imen nego nemških. Sicer pa v vseh različnih strokah najdeš mnogo naših Ijudij. In koliko je tukaj naših dekel, kuharic, hlapcev, koliko naših delavcev! Žalostno je za nas, da graški Slovenci niso nič organizovani. Sicer imamo tu štiri slov. društva, ali ta so za naše dijake in olikance. Peto društvo »Edinost« za delavce je že preminolo. Ni ga torej nobenega društva v Gradci za naše priproste ljudi, ne zabavnega, političnega še manj. Malo število Čehov ima v Gradci celo svojega »Sokola«, hrvatski delavci imajo tu svoje pevsko društvo »Slavulj«, mnogoštevilni Slovenci pa nič. Je-li potem čudo, da se v tem mestu na tisoče Slovencev prizgubi in potujči?! Žalostno je tudi, če pomislim, koliko naših deklet se v tem zapeljivem mestu, ki glede na nravnost pač ni na najboljšem glasu, dušno in telesno pogubi in izpridi. Z žalostjo mnogi slovenski stariši mislijo na oni dan, ko so z lepimi nauki odpustili nedolžno svojo hčerko v Gradec, kjer je pozabila sredi zapeljivega sveta opominov ljubih starišev in izgubila svoje poštenje. To tudi ni tako težko. Za 20.000 do 30.000 Slovencev v Gradci ni nobene slovenske božje službe, ni duhovnikov, ni za Slovence vsaj od škofijstva določenih spovednikov, da si bi bilo takih več na razpolaganje. Škofijstvo v Gradcu se žal niti ne zmeni, da bi kaj storilo v duhovnem oziru za naše ljudi, ki tam po vrsti izgubljajo vero, ker ne vedo, kje bi mogli opraviti svoje po-božnosti in krščansko dolžnost v svojem materinem jeziku. Vprašam, kje se na Slovenskem le približno taka krivica godi Nemcem v verskem oziru, kakor našim Slovencem v Gradcu ?! Že škof Slomšek je to grajal in se britko pritoževal nad to krivico. Ali smemo upati, da bo v prihodnjosti bolje? Razvanje pri Mariboru. (O marsičem.) V nedeljo, dne 2. vinotoka smo obhajali pri nas praznik sv. Mihaela kolikor mogoče slovesno. Kakor vsako leto se je tudi tokrat po vasi za smodnik pobiralo, da bi se med sv. opravilom streljalo. Nabrali smo lepo svoto, streljalo se pa vendar ni, to pa raditega, ker je g. župan menil, naj se letos radi žalostnega dogodka, ki se je v cesarski rodbini zgodil, streljanje raji opusti. Že prav, zlasti, ker se nabrani denar namerava v druge dobre namene uporabiti. Kar nas je pa ta dan silno užalostilo bilo je to, da smo popoldne slišali iz znane gostilne Č. hripave glasove piskačev, vabljajočih mladino na ples. Aha, streljati se ni smelo, pač pa plesati ob glasni godbi. Pa kdo je le neki onemu gostilničarju dal dovoljenje ali licenco za godbo. Zupan? Ne, ta mu je ni dal. Dovoljenje je dobil v Mariboru pri dotičnem uradu. Vrlemu županu moramo izreči očitno zahvalo za njegovo patrijotično nastopanje, in nič ne de, če takrat ni bilo spremljano s potrebnim uspehom. Sploh se kaže, da hoče naš župan vestno in redno voditi občinske posle. Ravno zaraditega, ker upoštevamo njegovo razumno delovanje, hočemo ga opomniti na največji nedostatek v naši občini, namreč na našo nemško šolo. Ali ni to nespametno, da se slovenski otroci, hitro ko pridejo v šolo, začnejo mučiti z nemškim jezikom? Vsi predmeti se jim prednašajo v nemščini, a otroci znajo le slovenski. Otroci vsled tega ne razumejo učitelja, oni ne sledijo poučevanju, zato se tudi ne razvijajo duševno tako lepo, kakor bi se morali in kakor bi se tudi lahko razvijali vsled svojih zmožnosti. In ker tukajšnji otroci zaostajajajo v duševnem razvijanju, je velika škoda za naš kraj. Zakaj pa ginevajo naši domovi, zakaj pa potujejo neprestano naša kmečka posestva v meščanske roke? Ali so mestjani prid-nejši kot mi ? Ne, a duševno so boljše razviti. Nemški mestjan hodi v nemško šolo, ker le nemški razumi. Predmetom, ki se mu predavajo, se vsled tega lahko dobro priuči, on ne zaostaje, ampak duševno napreduje. Pri nas pa se otrok pošlje v nemško šolo, in tam nemo gleda in posluša nemško govorjenje učiteljev, ne da bi jih razumel. Otrok se vadi le nekoliko v nemškem jeziku, a kaj koristnega se v drugih predmetih ne nauči. Zato pa ga mestjan povsodi lahko preslepi in ogoljufa. Gospod župan, skrbite, da se naredi red v naši šoli. Naj se že par ur na teden učijo otroci nemščine, a zaraditega še ni treba, da bi moral biti ves pouk v nemškem jeziku. S tem se otroci le zadržujejo v duševnem razvijanju. V Razvanju mora biti če ne popolnoma slovenska, pa vsaj utrakvistična šola. To zahteva naš gmotni in duSevni blagor. Poljčane. (Delavsko podporno društvo v Celju) je priredilo v nedeljo dne 23. oktobra osnovalno zborovanje svoje prve podružnice v Poljčanah. Udeležba delavcev posebno pa kmetov je bila v primeri s prostori Gajšekove gostilne skoraj prevelika, tako da jih veliko v hiši niti prostora jni našlo. Bili so pa tudi govorniki navdušeni, da se nobeno uho ni utrudilo poslušati nad tri ure trajajoče izborne govore in razprave, in zasluženo je bilo ploskanje in odobravanje, katero sta za svoje besede žela posebno č. g. Jožef Kržišnik in g. dr. Karlovšek. Zani- malo je poslušalce pa tudi razlaganje pravil po g. Ivanu Rebeku. Pristopilo je takoj 41 rednih, 8 podpornih udov in 3 ustanovniki. Na to je bil z navdušenjem enoglasno izvoljen načelnikom poljčanske podružnice č. g. Anton Šebat, kapelan v Poljčanah, ki se v kratkih, jedernatih besedah zahvali za čast in za zaupanje, povdarja važnost in namen novega društva ter predlaga še sledeče odbornike v svojo pomoč: Šimon Leskovar, mizar v Pod-loču, Jožef Detiček, župan v Poljčanah, Ant. Srabočan, kapelan v Laporji, Karol Stupan, posestnik v Laporji in Janez Debelak, posestnik v Lovniku. Upamo, da se bode število udov v kratkem več kakor podvojilo, posebno ako se vrli Laporjani z nami združijo. Častno so bili pri tem zborovanju zastopani koreniti Laporjani, ki so skupno okolu 50 mož čez gorice prikorakali; istotako so se na vozeh pripeljali probujeni Oplotničani in Keblčani; opazili smo vozove iz Slov. Bistrice, Loč in navdušilo nas je vrlo omizje naših najbljižnih bratskih sosedov iz senčnatih Studenic. — Bratska Vam hvala! Zunanjim našim somišljenikom pa se že danes naše društvo priporoča, da nas blagohotno podpirajo. Zdaj bodete šli v kratkem slovenski krčmarji in vinski trgovci vino nakupovat, oglasite se le pri našem društvu pismeno ali ustmeno, Vam bode priporočalo poštene kmete in ne prekupce. Drugi potrebujete druge reči, kakor les, ali ponujate jih na prodajo, naznanite slovenske tvrdke, slovenski trgovci naznanite društvu svoje blago, ki lahko skupno za več udov naroča. Zopet drugi se pripeljete v Poljčane, da se z vozom podaste naprej ali proti Slatini, ali proti Konjicam, ali proti Makolam, naznanite to našemu društvu, ki Vam bode oskrbelo ceno vožnjo na vse kraje pri svojih udih. Nekateri kočjaži so zelo nam nasprotni, zakaj bi oni zaslužek našim udom jemali. Pri tej priliki Vam tujcem lahko, če hočete mirno brez napadov se odpočiti in pokrepčati, priporočam te-le gostilne: pri kolodvoru gostilno Mahoriča in ne daleč proč na cesti proti Studenicam narodno gostilno Franca Gajšeka; v vasi Poljčanah pa priporočamo gostilno g. Fr. Hartner-ja in g. Franca Kamplna. V okolici so pa itak vse gostilne dobre. Iz Stoperc. (Marsikaj.) Na splošno željo župljanov obhajal se je pri nas od 20. do 27. septembra sv. misijon, katerega sta vodila dva čč. oo. lacarista iz Celja. Vkljub obilnega dela se ga je ljudstvo prav pridno udeleževalo. Presrčna zahvala bodi čč. oo. lacaristom in vsem drugim čč. gg. spovednikom za obilni trud, ki bode gotovo obrodil mno-gobrojen sad! Da se naš občinski odbor v Stopercah zaveda svoje slovenske narodnosti, jasno priča soglasni občinski sklep v seji z dne 16. t. m., prositi za vseučiličče in nadsodišče v Ljubljani in dvojezični pečat in ravno take tiskovine na pošti v Rogatcu. Te prošnje so se že tudi odposlale. Ob enem pa prosimo sosedne občine Čermožiše, Nadole, Sv. Florjan, Sv. Rok in dr., da kakor hitro mogoče sklenejo enake prošnje, posebno da prosijo c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu za slovenski pečat in slovenske poštne tiskovine na rogaški pošti. To bi bilo le pravično! Naše gorice so nam letos hvala Bogu obrodile precej sladkega grozdja, ki daje dober mošt; upamo, da se v kratkem oglasijo vinski trgovci ter nam za pošteno plačilo odnesejo dobro blago. Slednjič omenim, da se je tudi pri nas primerno obhajala šolska jubilejna slavnost ob koncu šolskega leta. Več učencev in učenk iz drugega razreda in ena učenka iz prvega razreda je v vezani in nevezani besedi prav dobro slavilo našega cesarja-jubilanta. Gotovo ostane ta dan vsem šolarjem in pričujočim starišem v najlepšem spominu. Razne stvari. Domače. (Mil. knez in škof) so v nedeljo blagoslovili kapelico mariborske realke. Pri opravilu so bili navzoči vsi predstojniki različnih mariborskih učnih in vzgojevalnih zavodov. (Zavedne občine.) Trbovljski občinski odbor je v svoji zadnji seji sklenil od-poslati na dotična ministerstva prošnji za ustanovitev vseučilišča in nadsodnije v Ljubljani. Dotični prošnji sta se že odposlali državnemu poslancu vitezu Berksu. — Občine Lušečka vas in Stanovsko pri Poljčanah so poslale prošnje za slov. vseučilišče in nad-sodišče v Ljubljani, za slov.-nemške napise na postajah Spodnjega Štajerja in za slov.-nemške napise in pečate pri poljčanski pošti. (Iz poslanskih krogov) se nam piše, da je najboljše, ako se prošnje za nad-sodišče in vseučilišče napravljajo na državni zbor in ne na dotična ministerstva. V mi-nisterskih uradih se založijo, a v zbornici se pridenejo vsaj v sejne zapisnike. V toliko se todo torej morali podani obrazci za prošnje spremeniti, da se namesto ministerstev imenuje državni zbor. Objednem se nam tudi piše, da je sedaj najugodnejši čas, da gg. kateheti vložijo petecije za spremembo nesrečnega § 3. Iz Češkega prihajajo enake prošnje posl. Zičkarju že v prav obilnem številu. (V Solčavi) se je pokopališče zdatno razširilo ter v nedeljo 16. okt. blagoslovilo po domačem župniku Mih. Schmidu ob asistenci župnikov Dekortija in Lekšeta. — Poljski pridelki bi razven krompirja še ne bili za naše gorate kraje letos preslabi, ali kaj ko jih spravljati ne moremo vsled vednega de-ževanja. Hudourniki rijejo kamenje in zemljo v dolino. Savinja je jako narastla, ter se je bati, da se bo cesta na večih krajih razrušila in ves promet vstavljen. (Iz M e r č n e s e 1 e.) Dne 8. oktobra je neki Janez Seme iz Št. Lenarta pri Zabu-kovju hotel pretepati Antona Zvonarja. Ker mu je pa Zvonar ušel v hišo svojega brata, je pa Seme skozi duri prodrl do njega, da bi ga natepel. Komaj se mu posreči, da dobi roko skozi malo odprte duri, kar ga vdari Zvonar s sekiro po roki nad komolcem, da se je malopridnež zgrudil na tla. Govori se, da je roka malone celo odsekana. (Iz J e 1 o v c a) se nam piše: Letošnja setev in žetev, posebno branje se je prav slabo obneslo, ker je toča dvakrat prav hudo gospodarila tako, da bodejo ljudje dačo težko plačevali. Prav ugodna je torej novica, da se je zemljiščni davek skoraj za četrtino znižal, za kar se utegnemo ne samo predstojniku Hladeju, ampak tudi svojemu poslancu zahvaliti. Da se še precej dobro gospodari, se lahko pri cestah razvidi, kjer se je precej storilo, ker sta tudi okrajni in deželni odbor nekaj pripomogla. — Prihodnji četrtek, dne 3. novembra ob 2. uri popoldne se bode v Jelovški srenji nov zastop volil in sicer v Wiesthalerjevi gostilni. Ker je ta volitev kaj važna, pričakujemo zdatne vdeležitve, drugače bi utegnil znani vojskovodja s svojimi kurami zmagati. Tedaj na svidenje v obilnem številu. (Iz Mozirja.) Zadnjo nedeljo zvečer začel je goreti Goričarjev kozolec v Mozirji in kmalu potem se je užgal tudi sosednji Lukov kozolec, da je bil v veliki nevarnosti stolp požarne brambe. Večji požar zabranile so posebno one brizgalnice naših sosedov iz Rečice in Nazarija, zakaj naša brizgalnica je le deloma gasila, ena je pa počivala. Ta požar je že deveti v okraju eno uro hoda na okoli. Splošno mnenje je, da brez dvojbe zažiga hudobna roka. (Različne stvari.) Čudovit izabelin trs. Šest let star trs, ki je rodil predlanskim štirjak, lani polovnjak grozdja in letos 290 litra mošta. Razprostira se na desno in levo od 10—12 metrov in naprej do 6 metrov. Raste na dvorišču kmeta M. Ž. pri sv. Lovrencu na Dr. p. Zupečja vas št. 2. Vsak se lahko prepriča. (Ljutomer.) V tukajšno šolo realko se bodo vsprejemali učenci v petek dne 4. novembra t. 1. ob 9. uri predpoldnevom; naglasiti se je v učni sobi na glavnem trgu v Ljutomeru. Učenci, kateri vstopijo na novo, naj s seboj prineso zadnje šolsko naznanilo. (V Zreč ah) je nagla voda letos dne 5. julija povzročila škode za okoli tisoč goldinarjev, ker je v Korotančah poškodovala veliko zemljišča, v Vauknah si je zadelala staro strugo ter si po cesti izkopala novo pot v Dravinjo, a lesa je sporazplavalo v vrednosti za 600 gld. Dne 19. oktobra pa je Dravinja s seboj vzela celo nekega človeka. Zvečer po temi se je 34 let stari gluhomutec Anton Sivnikar napotil k sosedu čez reko. Siromak je po nesreči padel z brvi v reko ali kako drugače zabredel v vodo in odplaval, našli so ga še le sledeči ponedeljek. (Nevihta in požar.) 19. t. m. zjutraj je v gornji-savinjski dolini silno deževalo in bliskalo, zagromelo je pa dvakrat tako hudo, da se je zemlja stresla in šipe zazvenele. Treščilo je v Slatinšekovo gospodarsko poslopje v Spodnji Rečici. Plamen je nastal hipoma, kakor bi vzel klobuk raz glave. Štiri brizgalnice so prihitele z nenavadno hitrostjo na pomoč, t. j. Turnšekova, dve iz trga in podbrežanska. Domača gospodinja je izgubila zavest, tako silno se je prestrašila. Konja sta bila omotena, vendar so ju rešili. Zgoreli so hlevi, ki so bili najbolj slabo zavarovani. Zavarujte torej vse svoje reči, posebno priporočamo izvrstno katoliško unijo. (Gospod Jožef Weingerl), veleposestnik v Jarenini, je umrl zadnji pondeljek, 85 let star. Bil je to mož, kakoršnih je gotovo malo na Slovenskem. Kot izredno pobožen in darežljiv kristjan, kot goreč in navdušen narodnjak je bil steber Jarenine, nje čast in ponos. Njegov pogreb, ki je bil včeraj, je vodil mil. prošt ptujski, Jožef Fleck. Naš list bo prinesel o tem vzglednem možu obširnejši životopis. N. v m. p.! (Občina Jarenina) je v svoji seji dne 16. oktobra soglasno sklenila, prositi visoko c. kr. vlado za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Isto je sklenil odbor »kat. slov. političnega in gospodarskega društva. Prošnje smo poslali gosp. poslancu Fr. Robiču, da jih ta izroči dotičnima ministroma. Čast, komur čast! (Trgatav v Jarenini) je bila letos še precej dobra, čeravno je nekaterim toča veliko vzela. Ljudje so zadovoljni; vsak je nabral več nego je pričakoval. Prodaja se 15—20 kr. liter. (Iz Celja.) Preteklo nedeljo blagoslovila sta se pri Sv. Miklavžu slovesno dva nova zvonova. Kumovala sta gg. Jezernik, po domače Grenadir in A. Walland, trgovec v Celji; zvonik je kaj okusno v gotskem slogu prenovljen. (Oechs in njegovi »gospodje«) se bližajočih volitev v okrajno bolniško blagajno strašno bojijo. Prvi začel je razpošiljati na slovenske ude te blagajne pozive k izstopu. Česar si človek v obupnosti vsega ne domisli! Tega seveda nobeden storil ne bode, zmaga mora biti naša. (Nov poslanec.) Kakor smo zadnjič slutili, se je zgodilo. Kot naslednik bivšemu državnemu poslancu Rusinu dr. Grobelskemu je izvoljen Poljak Moysa. Grobelski je bil ud naše zveze. («Naša straža.») Slovenski državni poslanci so sklenili, da se obhaja ustanovni občni zbor «Naše straže» v torek 15. nov. (sv. Leopold) in sicer «Katoliškem domu» v Ljubljani. (Slovenski poslanec Pfeifer) je obhajal 251etn. svojega državnega poslanstva. Zbrali so se v ta namen skoraj vsi udje «zveze» dne 25. oktobra k prijateljskemu sestanku. Štirje narodi so zaslužnemu možu po svojih poslancih pri tej priliki čestitali: slovenski, hrvatski, rusinski in češki. (Osebne vesti.) G. Alojz Knez, c. k. davk. oficijal v Mariboru je prestavljen v Celje, na njegovo mesto pride iz Celja gosp. Henrik Škrajnar, c. kr. davk. pristav. Q)uhovniške spremembe.) Župnijo St. Kungote na Pohorju je dobil provi-zor Jurij Šelih in Sv. Jedrto nad Laškim, provizor Robert Vaclavik. Društvene. (Kletarsko društvo) vpisana zadruga z omejeno zavezo, se imenuje novo društvo, katero ima namen vino in grozdje kupovati in prodavati. Sedež ima v Ormožu. Poleg vinorejskega društva, že kakih 8 let starega, bila je potreba ustanoviti tudi kletarsko društvo, da se pridelki naših vinogradnikov lažje spravijo v denar. V kratkem času svojega obstanka "je društvo nakupilo vina po celem ormoškem okraju in le ormoškem, tako da ima tri pivnice napolnjene z dobro kapljico. Kdor želi kaj ljutomeržana kupiti, bodi opozorjen na denešnji oglas med inserati. (Slovenke v Rušah in okolici!) Znano Vam je, da nameravamo ustanoviti žensko podružnico društva sv. Cirila in Metoda za Ruše in okolico. Društvena pravila je vlada že potrdila. Da se izvoli društveno načelništvo in da bo moglo začeti društvo delovati, skliče se v nedeljo t. j. 30. t. m. osnovalni shod v gostilni g. J. Muleja zjutraj po prvi sv. maši. Na dnevnem redu je — 1. pozdrav, 2. oglaševanje k pristopu društva in 3. volitev načelništva. Udi ženske podružnice so tudi lahko možki (§ 3. II. dr. prav.) Zdaj je prilika, da dejansko pokažete, da ste prave Slovenke, da ljubite svoj rod in jezik. Naša podružnica bode nekako merilo, nekaka tehtnica Vašega narodnega prepričanja. Tudi tukaj veljajo besede: Kdor ni z nami, je proti nam! Na svidenje v nedeljo! (Priporočilo.) Slov. katol.-delavsko društvo v Trbovljah omislilo si je majhen oder za gledališke predstave. Prav lično poslikal ga je slikar in pozlatar Miha Gerzina iz Kozjega. Deio samo hvali mojstra. Namen teh vrstic je, opozoriti slavna društva na omenjenega slikarja, ako imajo kaj dela za njega. Bodite zagotovljeni, da dobite pridnega, spretnega, pa tudi cenega delavca. Narodnjak pa je od pet do glave. Prva predstava na novem odru se vrši najbrž v drugi polovici meseca novembra. (Novo društvo.) Kakor smo že poročali, vrši se 30. oktobra po večernicah okoli 4. ure osnovalni shod »bralnega društva pri Sv. Marjeti niže Ptuja« v šolskih prostorih in sicer s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor g. dr. A. Medveda. 3. Poročilo osnovalnega odbora. 4. Razlaganje društvenih pravil. 5. Vsprejemanje udov. 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. Med posameznimi točkami pojejo slavnoznani pevci ptujske čitalnice. Po shodu prosta zabava v prostorih g. T. Mikla. K obilni vdeležbi vabi osnovalni odbor. (Sto vrlih udov) že šteje »kat. slov. politično in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini, čegar II. shod pri sv. Jakobu v Slov. gor. se je zadnjo nedeljo dobro obnesel. Več o shodu prihodnjič. Svoj III. shod priredi društvo v nedeljo dne 13. novembra pri Št. Ilju, na katerega že sedaj opozarja vse narodu zveste Šentiljčane. (V Celju) priredi prihodnjo nedeljo 30. okt. politično delavsko društvo »Naprej» zborovanje o pol štirih v «Narodnem domu». Poročal bode drž. posl. g. J. Žičkar o drž. zboru, govoril pa g. Kržišnik o krščanskem socijalstvu, g. dr. Karlovšek o narodnem gospodarstvu. Obilne udeležbe prosi odbor. (Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaja) ima dne 12. novembra t. 1. svoj 10. občni zbor v hotelu «zur goldenen Ente» na Dunaju, I. n. Začetek ob 7. zvečer. K temu se uljudno vabijo vsi na Dunaju bivajoči člani. Iz drugih krajev. (Morilec cesarice Elizabete.) Prve dni meseca novembra se bo v Genevi pred porotniki razpravljalo o umoru naše cesarici. Dosedaj ni smel morilec Lucheni z nikomur govoriti in občevati, sedaj se pa je dovolilo njegovemu odvetniku, ki ga bo pred porotniki zagovarjal, da sme zahajati k Lucheniju. Odvetnika pa si Lucheni ni hotel izbrati sam, ampak so mu ga prisilili, ker po zakonu mora imeti vsak obtoženec pred porotniki svojega zagovornika. Sodnija je določila za ta nehvaležen posel nekega italijanskega odvetnika. Lucheni se še zmeraj nič ne kesa zaradi svojega hudodelstva. Objednem z Luchenijem pridejo pred sodišče anarhisti Martinelli, ki je napravil pili držaj. Siva, ki je vedel, kaj Lucheni namerava, Golducci, Romboli in Gino, ki so javno hvalili zločin in morilca. (Čudeži v Lourdesu.) Iz zdravniških zapisnikov je razvidno, da je bilo 1. 1896. tam čudežno ozdravljenih 64, 1. 1897. 67, 1. 1898 uže 95. To so pa le oni slučaji, katere zdravniki izpričujejo v Lourdesu samem. — Večinoma ozdravijo romarji še le čez nekaj časa, ko so uže doma. (Ljudski sovražnik.) Slabe nasledke, katere prouzroči redno uživanje bo-bove kave v mnogih družinah, posebno na živce in delavnost srčnih mišic, je od odličnih zdravnikov in učiteljev zdravilstva tako natančno in prepričevalno dokazano, da dandanes vsak človek sam lahko to sprevidi in presodi. Ker ti slabi nasledki ravno zadnja leta kažejo, da uživanje bobove kave vodi do bolezni na živcih, mrtvoud-nosti, se mu po pravici lahko reče, ako še pomislimo, da mnogo milijonov denarja za njega v inozemstvo gre, ljudski sovražnik. Če toraj katera gospodinja misli, ker je zdaj bobova kava nekaj ceneje, da jo mora kupiti, da kaj boljši zajutrek pripravi, tako se moti. Bobova kava je pač prav dvomljiv užitek, kateri se je iz navade k nam urinil. Ako bi bobovo kavo kateremu prvikrat piti dali, bi mu gotovo dolgo časa ne ugajala, kar pri malih otrocih prav dobro opazujemo. Najhujše je pa nevarnost za zdravje. Ali ni toraj skrajni čas, da se to na bolje obrne, kar se zdaj lahko, ceno in primerno zgodi? Stotisoč družin je to uže v blagor svojih izdatkov tudi storilo, ker se poslužuje tudi Kathreiner-Kneipp-ove sladne kave, katera kot najboljša primes k bobovi kavi, njene slabe lastnosti odstranja. Kar se je toraj v mnogih družinah z najboljšim uspehom storilo, zakaj bi se to v korist vsake družine povsod ne uvedlo? Žalibog, da pri tej rabi tudi špekulacija izkorišča svoj dobiček z upeljavo malovrednih ponaredb. Mi smo uže mnogokrat svarili kupovalce in vsled tega vsaka hišna gospodinja dobro pazi, da kupi izvirne zavoje, kateri nosijo ime Kathreiner in podobo župnika Kneippa, kot varstveno znamko. Le na ta način je kupovalcu možno, da pravo Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo dobi, katera ima okus in dišavo prave bobove kave in tako vse nade izpolni, katere naj ima zdrava in okusna sladna kava. Loterij ne številke. Trst 22. okt. 1898: 90, 53, 41, 64. 5» Line » »__» _ 69, 21, 35, L 13 Svila za neveste, meter 65 kr. do 14 gld. 65 kr., — kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila od 45 kr. do 14 gld. 65 kr., v najnovošegniših tkaninah, barvah in vzorcih. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. G. Hennebergove tovarne za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Ziirichu. Izjava. So I a •ne! „Tagespost" je v svoji številki od 18. julija 1898 poročala, da sem jaz pri shodu slov. odvetnikov in notarjev v Ljubljani baje omenil, da demonstrira neki državni pravd-nik v Mariboru pri javnih kazenskih razpravah s svojim črno-rudeče-žoltim trakom. Ker jaz o državnem pravdništvu v Mariboru takrat sploh ničesar nisem omenil, sem poslal uredništvu „Tagespost" popravek, v istem pa trdil, da nek državni pravdnik v Mariboru pri javnih kazenskih razpravah res demonstrira s svojim črno-rudeče-žoltim trakom. Ker sem se takrat motil, kajti ta trditev ni resnična in ker nisem imel namena, žaliti državno-pravdniških uradnikov v Mariboru, preklicem izrecno to neresnično trditev in obžalujem, da sem jo storil. Maribor, dne 20. vinotoka 1898. se Vse šolske knjige za slovenske šole v najnovejši izdaji so pri meni na razpolago. Priporočam tudi svojo veliko zalogo pisalnega in risalnega orodja najboljše kakovosti po najnižji ceni. Maribor, meseca oktobra 1898. 3~3 W. Blanke, bukvama. Burgplatz; št. 7. Dr. R. Pipuš. Zbirka slovanskih napevov za citre. Ta lepa zbirka napevov bodi priporočena vsem citrašem, ki imajo srce in um za to žlahtno domačo godbo. Napevi so stavljeni efektno, pri tem pa vendar tako, da jih je prav lahko igrati. Zato morejo tudi manje vajeni citraši to zbirko rabiti z vspehom in haskom. Vsebina zelo zanimiva. Cena prav nizka. Imenik so pošilja franko in gratis. Jožef Zorg v Zagreba. Zganjarija R. Wieser-ja y Hočab pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na štajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre-k&pnino. 134 Drože od sliv po ceni, se dobe vsak dan v žganjariji Feliksa Šchmidl v Mariboru, Koroške ulice št. 18 (Karntnerstrasse.) 1-3 „Splošno kreditno društvo" v Ljubljani, Dvorni trg št. 3 sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 41/2()/o polumesečno ali 4% od dneva vložitve do dneva vzdige. V tekočem računu (G i r o - k o n t o) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 3'/2%. ISentni davek plača, društvo. Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti po 572% in po 5%, brez vsakih troškov ali prispevkov. Poštno-hranilnične položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti. v Člani se sprejemajo iz naših pokrajin in potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po 100 gld. se želi. (3.2) Uradne ure: 9.-12. dop. in od 3.-5. ure pop. Hiša, v kateri je stara vedno dobro obiskana gostilna in pekarija, se zaradi smrti gospodarja takoj proda. Več pove uprav-ništvo tega lista. 6—6 Hlapec (hišni) in voznik za pivo — prvi če mogoče izslužen kavalerist — vešča obeh deželnih jezikov, zmožna brati in pisati, trezna in zanesljiva, se sprejmeta pri Mariji Straschill v Ptuju. 2-2 Dražlia cerkv. vina. Pri Sv. Petru niže Maribora prodajalo se bode dne 2. nov. meseca t. 1. ob 10. uri predpoldan 50 polovnjakov vinskega mošta. Večletnim gosp. kupcem je kakovost mošta itak znana, novim pa jo priporočamo. 2-2 Cerkveno predstojništvo Sv. Peter pri Mariboru. Oznanilo. Novi vrvarakl mojster (žalar) Franc Vajdič, stanujoč v novem hramu vštric nove pošte r J* tu Ju, priporoča svojo veliko in lastnoročno izdelano zalogo vrvarskega blaga (štrikov). po najnižji ceni. Za obilen obisk prosi s spoštovanjem 1-4 Franc Vajdič.. Prodaja vina. Klet&rsko društvo v Ormoži, vpisana zadruga z omejeno zavezo, naznanja, da ima letošnjega vina prek 600 hektolitrov iz najimenitnejših vrhov ormoških goric na K prodajo. — Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri gosp. načelniku K Francu Hanželiču na Ilardeku, ali pri blagajniku gosp. Alojziju Miklu v Ormoži, ondi se tudi na pismena vprašanja odgovarja. 1-5 asHsasHsasasHsasHSHsasasESEsasasasasasasisasaszsaszsasasasi p Stefan Kaufmann 7—7 trgovec z železnim blagom v Radgoni priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. Umetno stavbarsko - klesarski obrt Murnikovih naslednikov Anton Gajser, lastnik. v Mariboru Kalserstr.-Theatergasse št. 18. Obstoji že 40 let. ^ Karol Kocijančič, klesarski mojster. Priporoča se za izdelovanje klesarskih in kiparskih del, kakor tudi popravil. Največja zaloga na Spod. Štajarskem gotovih, novih nagrobnih kamenov iz marmorja, sijanita in granifa. — Marmorne plošče vsake boje in velikosti so vedno v pripravi. 13 u Postrežba točna. — Cena jako nizka. Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene i Trije rt (čistilni stroji za žito) v natančni Izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Mlatilnice, mlini za žito, i stiskalnice (preše) za j vino in sadje različnih i sestav. (Te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične j (vodovodne) preše). Slamoreznice, se jako ' lahko gonijo, in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vse poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi Ig- I Iellei* na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49. DC Zastopniki se iščejo. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati. _ 16-20 Trgovina umetnega in stavbenega kamnoseka J. F. PEYER-a MosctiineiE-AHee — Maribor — Hilarinsstrasse. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa kamnoseška in podobarska dela, kakor tudi za vsa popravila. Velika zaloga izdelanih novih na-,. grobnih kamenov, marmornih Milila plošč vseh barv in vsake velikosti vedno na prodajo. 34—45 Solidna postrežba in prav nizke cene. Otvoritev prodajalce. Usojam si prebivalcem ptujske okolice vljudno naznanjati, da sem otvoril v Lebič-evem hramu hšt. 4 na glavnem trgu v Ptuj i z drobnim in pletenim blagom ter perilom. Posedujem veliko zalogo predpasnikov za ženske in otroke, kakor tudi ženskih midercev in srajc, veliki izbor možkih srajc, ovratnikov, zapestnic, kravat, hlač za možke, ženske in otroke, ter vsega, kar potrebujejo krojači in šivilje. Enakočasno naznanjam, da sprejmem slovenskega in nemškega jezika zmožnega učenca. Zagotavljajoč p. n. častitim odjemnikom najnižjo ceno, kakor tudi solidno postrežbo, beleži se z vele-spoštovanjem 2—4 Kajetan Murko. Glavni trg:, hšt. 4. % I 1 s§ Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antierpna naravnost y Ivi M ii FiMijo. Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesijovana potovalna pisarna 16 E. Schmarda v Ljubljani, Marije Terezi je cesta št. 4, (pritličje n. I.) 0506010200015348235353480048484823532300010001010201000100022348234801 Oznanilo. Za poluletni tečaj na deželni pod-kovni šoli v Gradcu, kateri se začne dne 2. januarija 1899, se oddaje za vredne in uboge podkovače 10 deželnih štipendij po 50 gold., po mogočnosti s prostim stanovanjem v zavodu, od več okrajnih za-stopov pa tudi več štipendij po 50 gld. Pogoji so, da so prošnjiki najmanje 18 let stari, zdravega in čvrstega telesa, da imajo domovinsko pravico na Štajarskem, da so ljudsko šolo dovršili z dobrim uspehom in najmanje dve leti služili kot pod-kovači. Razun tega se mora vsak prošnjik zavezati z reverzom, da bode po dovršenem tečaju tri leta na Štajarskem, oziroma v okraju, po katerem je prejel štipendijo, služboval kot mojster ali pomagač. Prošnje z reverzom, krstnim infdomo-vinskim listom, izučnim pismom, s šolskim in zdravniškim spričevalom, delavno knjigo, s spričevalom o premoženju in nravnosti naj se pošljejo saj do 20. novembra 1898 deželnemu odboru. Tisti podkovači, katerim ni toliko za štipendijo, kakor za pouk, naj dopričajo, da so stari že 18 let, da so služili najmanje dve leti kot podkovači, dobro dovršili ljudsko šolo, in naj se oglasijo z učnim listom in delavno knjigo pri vodji zavoda vsaj v prvih treh dneh, ko se začne tečaj. V Gradcu, dne 16. oktobra 1898. Staj. deželni odbor. V Makolah se bode v četrtek, dne 10. novembra t. I. ob 1. popoldne prodalo po dražbi polovnjaliov novega cerkvenega vina. 1-2 Cerkveno predstojništvo. ■ ■■■■■■■■■■■ kakor pri vsakem mizarju se kupujejo pri meni truge. Lepo lakirane, močne truge od 4 gold. naprej. 1-10 Friderik Wolf, naprava za pokopavanje mrličev. V Tegetthoffovih ulicah, 18. Blumengasse, 10. v Mariboru. XX Cenejše, on T¥T Domača tvrdka! Podpisana ima v zalogi najrazno- vrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, balda- hlne, raznobarvne plašče, kazale, plnviale, dalma- tlke, velnme, albe, kore- & telje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vse drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovolč pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažu-jejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpošte-nejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode r IJfblJatti, 10 IVolfove lilice itv. Domala tvrdlta! Otvoritev trgovine. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem danes v poštni ulici št. 3 odprl trgovino s suknenim, platnenim in modnim blagom pri 99Sv. Trojici" ter da sem jo založil popolnoma z novim blagom. Posebno opozarjam na veliko zalogo suklienega blaga za moške in modnega blaga za ženske obleke, dalje na vsake vrste porhanta, kakor tudi na odeje, koče, zimske in židane robce in Jagerjeve srajce. Zagotovljam vsakemu najboljšo in najcenejšo potrežbo ter se priporočam blagohotnemu obiskovanju. Maribor, dne 20. oktobra. 0x Se spoštovanjem Spoštovani gospod! Hvala Vam, da ste mi poslali tako izvrstno zdravilo zoper kašelj in prsobol. Porabil sem samo edno steklenico trpot-čevega soka, pa mi je skoraj preminol kašelj in prsobol. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka in zraven 2 zavitka čaja zoper kašelj. S spoštovanjem Vaš hvaležni Jakob Siippait. V Divači, 19. okt. 1897. Trpotcev sok (Spitzwegerich-Saft), izvrstno sredstvo zoper kašelj, prsobol, hripo, naduhi in zastarele bolezni, se dobiva vedno svež v lekarni k „Zrinjskemu" (H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg, št. 20). Vsakdo naj pazi na varstveno znamko, ker samo oni trpotčev sok je iz moje lekarne, ki^ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinj-skega, bana hrvaškega. Cena steklenice trpotčevega soka takoj plačanega 75 kr. Zraven trpotčevega soka je dobro rabiti tudi gorski čaj zoper kašelj. Cena enega zavitka gorskega čaja takoj plačano stane 35 kr. Jedno kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj pridene za tovorni list in zabojček 20 kr. Lekarna k Zrinjskemu H. Brotljovi»», Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20. Cenjeni gospod lekarnar! Pred kratkim sem naročil pri Vas steklenico krepilnih švedskih kapljic. One so meni in mojim znancem ugajale dobro, zato Vas najtopleje zahvalim za to zdravilo. Blagovolite mi za moje znance poslati še 3 steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju. V Modrušu, dne 26. velikega travna 1898. S spoštovanjem Vid Kante. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim boleznim, pomagajo k prebavljenju, čistijo krv in krep-čajo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse bolezni želodca in črev, pa se dobi dober tek. Treba pa paziti na varstveno znamko, ker samo one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, bana hr- Cena edne steklenice krepilnih švedskih kapljic takoj plačanih 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje naprej denar, naj za poštno spremnico in zabojček doda 20 kr. Lekarna k Zrinjskemu ti. lirotljiH-if, Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20. Ako naroobe znašajo 5 gold in več. pošiljaj« se franko. Prespoštov&ni gospod! Moja žena je ležala tri mesece na trganju in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli", vstala je že tretji dan, pa danes hvala Bogu hodi. Zahvaljajoč Vas za to izvanredno mazilo, ostajam pokoren sluga Jernej Lisički. V Strmcu poleg Stubice, 22. mal. travna 1898. Mazilo proti kostoboli (Fluid) je prav dobro zdravilo zoper trganje v kosteh, revmatizmu, bolečine v križu, prehlajanje pri prepihu itd. Mazilo jači utrujene žile ter krepi stare, ki trpijo na slabosti nog. Vsaka steklenica mora imeti varstveno znamko, t. j. sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, bana hrvaškega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi na steklenici to varstveno znamko. Cena edne steklenice tega mazila takoj plačanega 75 kr. Vsak dan se pošilja po poštnem povzetju. Kdor denar pošlje naprej, naj pridene za poštno spremnico in zabojček 20 kr. 3—32 Lekarna k Zrinjskemu, H. Bfotljovit», Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20. esalke ITjelitnice r najnovejših, zboljšanih izdelatev. Tehtnice decimalne, centezimalne, na kembelj in mostne trgovinsko, prometno, tovarnarsko, kmetijsko in obrtniško rabo. Tehtnica za osebe, za domačo rabo, za živino Kenanditna zadruga za sesalke in izdelke strojev. WRARVFN