LISTEK. Na lovu. P. D. . I. Aj, pozdravljea aam, ti debeli krčmar Aadrej! Pozdravljea aam, ti dobrotnik aase vasi, podpornik aaših teles, pozdravljea aam, ti zdravaik aasih želodcev ! — Pozdravljeao nam bodi pribežališče ia zavetišče žejaih, lačaih ia trndaih! Pozdravljea hladai tvoj hram, krčmar Aadrej, tvoja peaeča se pijača, tvoja dobrodejaa krepčila! Zarea, čeaiu ae bi pripozaali radovoljao ia brez zavisti veljave aasega Aadreja! Zakaj bi ae povedali odkrito, da aas prekaša i telesao i dusevao! Poprasam vse, kedo bi se žajimi skusal . . .? Ali morda aas postar? Nikakor ae! Ali Aadrejev brat, aas župaa? Kaj še! Ia subi aaš učitelj? Bodite resai, dragi! častit, spoštovaa ia ljnbljea si od vseb, krčmar Aadrej! Ia zato zahajamo k tebi po daevi ia po aoči, da si poisčemo svetu, da si razvedrimo čelo, da si prežeaemo otožaost. Pri tebi isčemo miru. Ia zato te obiskuje aasa inteligeaca: Nas občinski tajaik, naš postar, aaš učitelj — zato, samo zato. A ae morda, ker si si dal aov z oljnatimi barvami slikaa aapis: wPri sodu". II. Učitelj Cns se je samozavestao aasloail aa mizo, zazdehal bolj kakor je bilo potrebao ia rekel svojemu sosedu, tajaiku Šmitku: nSicer je pa dolg čas, gospoda!" rKaj hočete gospod učitelj, kaj hočete! Poaiagajte si, če si morete, gospod Cuš! „ Ali se meai godi kaj boljše, gospodje?" poprasa gospod postar Grčar. nVi imate vsaj žeao ia otroke!" BDa, žeao ia otroke imam!" vzdihae postar. rAh, gospoda moja, zakaj aismo mi v mesta ? Kako krasae zabave bi si moglj, preskrbeti!" taraa učitelj. nIa mi smo vstvarjeai kakor aalasč drug za dragega". ,Kot aalasč!" Zadaji dve besedi je spregovoril postar otožao ia temao, da se je čulo, kakor jek iz smrekovega gozda. Potem pa je udaril s svojo četrtiako ob mizo ia poklical krčmarja. ^Zdaj pijemo po litrib, gospoda!" nIzvrstaa misel! Priaesite, Aadrej!" Ia krčaiar Aadrej ai delal tako, kakor pri drugib gostill. Ni se šel prepirat v kubiajo z žeao, ampak urno je tekel po viao. Saj so bili to gospodje ia stalai ajegovi gostje! rEj, kje 80 časi, dragi moji", govoril je učitelj, ,,kje so časi, ko smo živeli se v mestu, ko saio imeli aa razpolago se gledisče, ko smo hodili h koacertom, ko smo prirejali se veselice, aj, kje so tiste ure! Sedaj pa smo v tej gorski vasi, kjer zvemo še-le čez dva dai, kaj se godi po svetu, v tem od vseb pozabljeaem kotu, kjer se ae da začeti flie, prav aič!" Učitelj Ouš je izgovoril. Bridko so bile ajegove besede ia silao so vpljivale aa ajegove prijatelje, ki so žajim vred čutili ia trpeli, z ajim tožili Ib pili. nRes je! Pri aas Be zvemo aičesar, pri aa8 se ae zgodi aič, pri aas sploh aič ai!" nHvala Bogu, da še imamo Aadreja! Kaj bi bilo brez ajega! nVprasam Vas, gospoda", aadaljuje učitelj, ae meae se za Šmitkove besede, Bvprasam vas, kam pridemo po tem potu ? Jaz mislim, da je čas, skrajai čas, da začaemo delovati! Sram aas bi bilo, če si ae izuiislimo aičesar, mi, ki se imeaujemo po pravici iateligeaca!" BIzvrstao gospod Čus, izvrstao!" rPrav imate!" pritrdi poštar. nIa zato mislim: Pogovorimo ia posvetujmo se, kako in kaj, da si ustvarimo lepso bodočaost, ia da ae izpreraefli ia predrugači sedaaji aaš položaj, ki je postal tako rekoč Bezaosea.ru nDobro, dobro!" BMi sedaj ae živimo, rai životarimo. A mi 8mo možje ia pomagati si moramo sami. Ia bomo si pomagali! S preroškim duhom gledam v prihodajoat ia vidim, kako bomo ae v visoki atarosti popevali v tihi izbi: Kje ao časi, kje ao daovi? — hraaeč v srcih apomiae ia arečo proslih daij !" »Govorili ate mi iz arca, gospod Čus!" ia Šmitek je atiaail iakreao učitelja roko. nVi ste rojea govoraik, dragi raoj !a meai poatar. „0 prosim, gospod Grčar! Nikake sile!" nKako gladko vam teče beseda!" y nNekoliko vaje —" ,,Kaj vaja ' Taleat, taleat! Ia kake atavke delate, moj Bog, kake stavke!" Šmitek, ki je govoril te beaede, zgrabil je s tresočo roko za liter ia hotel aatočiti ačitelja. Hotel, — a catočil ai. — Zvečer pri luči aamreč Šmitek ai dobro videl ia zato se mu je primerilo, da je teklo viao poleg kozarca aa mizo, česar pa ai opazil aiti goapod Čuš. »Torej kaj niialite?" vpraaa učitelj poetarja. rJaz?" začudi se Grčar. BHm, jaz ae mislim aičesar!" Upamo, da aobedea bralcev ae dvorai o ajegovih besedah. rIa vi goepod Smitek?" „0, jaz vem mareikaj, gospod Čua, maraikaj, toda pri aas ae ae da izvraiti. Vi iraate eicer že prakso o prirejaaju veselic ..." nA, s tem Bi aič, s tem ai aič", pretrga mu besedo učitelj. rPri aas veaelica!" MJe pač križ, gospod učitelj, jaz ae vem svetovati." nKaj pa če bi ustaBovili podražaico sv. Cirila ia Metoda", oglasi se poatar. BA, tudi ae, tudi ae \" nPotem aem pa pri koaca!" zamrmra jezao gospod Grčar. sPa vi povejte, goapod 'Čua!u Ib srdito je pogledal v prazao čaao. Goapod čus pa se je ljabko aa8mehail, pobožal si proator, kjer imajo drugi možje brado, popil aekoliko viaa, odprl zaapaae oči ia rekel skrivnoatao: rLov, goapoda, lov!" ,Lov?u vpraaal je Šmitek malomarao, dočim je poštar topo gledal v lač. „1 aeveda! To je aajlepša zabava, ki si jo moremo aapraviti!" Ali goapod Šmitek ai bil prepričaa. BKje dobimo puške?" nMala akrb to! Dve proda žapan, jedao posodi Aadrej —" nPa, ali borao aamo lovili! Saj ae vemo kje je kaj divjačiae. Jaz se ae izgubim v gozdu!" nE!" Ta samoglaaaik je goapod Čus čez potrebo zaviekel in ob jedaem zafličljivo mahail z roko po zraka. ^Pustite me. da izpregovorim. Z aami gre tudi Jaaez, 8 katerim je že vse domeBJeflo. Ali ae, oče Aadrej ?u Krčmar Aadrej, ki je ravao priaesel iz kleti viaa, je radovoljao pritrdil. BNaj le gre, če je ajemu m vam ljubo, gospodje. Zakaj ae bi ael?u nA kje je Jaaez, oče?" ((II>>aaiijjee..))  Smešničar. Nežaa skrbljivost. Kmetič (lekaraarju): ^Proaim, aapisite mi aataako, katero zdravilo je za žeao ia katero za kravo, gospod apotekar, da ae bode kje krava krivega zdravila dobila!""