Videm-Krško, 20. novembra 1954 Štev. 46 Leto Vil Lastnik in Izdajatelj: Okrajni odboi Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. četrtletna 100 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru ki bo omogočil resnično odločanje volivcev Osnovni pogoj za obstoj in rast komune je pripravljenost in zavestna odločitev ljudi, da se združijo v neko določeno komuno 10. novembra se je prvič sestala v Krškem komisija za obdelavo problemov ustanavljanja komun, ki je bila izvoljena na 18. seji obeh zborov OLO Krško. Poleg predsednika komisije tov. Franca Klarja, predsednika okr. odbora SZDL, njenega tajnika Vinka Salmiča in članov Toneta Zupančiča, ing. Antona Koželja ter Nika Pečnika sta bila na seji tudi ljudska poslanca Lojze Colarič in Karel Sterban. Komisija je razpravljala -o problemih ustanavljanja komun v našem okraju in meni, da je treba takoj začeti z najširšim razlaganjem o komunah, ki naj ga vodijo organizacije Socialistične zveze. Za prihodnjo sejo bo komisija pripravila potrebne statistične in ekonomske pokazatelje gospodarskega in ostalega stanja posameznih občin, prav tako pa tudi predlog, katere pristojnosti bi v družbenem planu za 1955 že lahko OLO prenesel na občine. Razprave o komunah, ki so, spodarstvu. Ustanavljanje ko- posebno v minulih mesecih zajele že skoraj vse predele v državi, so zadnje čase na dnevnem redu tudi na sestankih SZDL, na zborih volivcev in sejah občinskih ljudskih odborov v krškem okraju. Živahno zanimanje za to važno politično vprašanje kaže, da nikakor ni pravilno gledanje tistih ljudi, ki smatrajo, da je snovanje komun odvisno le od gospodarske aktivnosti določene občine ali okraja. Ce bi gledali tako, bi komune ustanavljali le v razvitejših krajih, ostali pa bi bili prisiljeni obdržati sedanje organizacijske oblike. enkrat komun seveda ne bomo ustanovila; to je daljši proces, ki bo lahko trajal več mesecev, v okviru države pa tudi več let. Zanimiva razpravljanja na Senovem, v Sevnici, Krškem, Brežicah, Pečicah, Podsredi in še v nekaterih drugih krajih našega okraja kažejo, da ljudje v celoti povsod pravilno gledajo na ustanavljanje komun. Volivci izražajo mnenje, da so dozoreli pogoji za ustanavljanje komun. Tam, kjer organizacije SZDL razpravljanje o komunah pravilno usmerjajo, je ljudem jasno pred očmi osnovno in najvažnejše vprašanje tega procesa, namreč dejstvo, da je komuna tak organizem, nastaja nekje na sredi med se-j , tianjim okrajem in občino in ki ‘‘ bo omogočil resnično odločanje najširšega kroga volivcev. Ustanavljanje komun zahteva od nas razvoj družbenega upravljanja, k temu nas sili tednih in: mun pa pomeni hkrati tudi naprej v razvoju odnosov v naši važen korak sociaiističnih stvarnosti. Osnovni pogoj za razvoj komune je. seveda pripravljenost in zavestna odločitev ljudi, da se združijo z neko določeno ko-mutio. Zaradi tega ne smemo nikogar siliti, naj se vključi v to ali ono komuno oz. skupnost komun. Popolnoma napačno, v bistvu škodljivo in sovražno koristim naše skupnosti pa je tolmačenje, ki se je n. pr. pojavilo v Podsredi in njen; okolici, kjer govorijo posamezniki takole: »Pojdimo kmetje skupaj; čim dalje proč bomo od delavcev, toliko bolj v miru bomo živeli, nihče nas ne bo dregal, sami bomo urejali davke, pridelke pa bomo prodajali, kamor bomo hoteli« itd. O komunah bomo na široko in vsestransko razpravljali na vseh zborih volivcev in sestankih Socialistične zveze. Vsakdo naj pove svoje mnenje in predlaga pametne misli. Govorili bomo o bistvu im vsebini komun, o njihovih mejah, gospodarski moči in razvoju ter o raznih drugih vprašanjih, kj so povezana z nastajanjem komun. Nikakor pa Socialistična zveza ne bo dovoljevala, da bi posamezniki, ki nastopajo pod krinko socializma, pri teh razpravah zase kovali »ugled« med ljudstvom s tem, da z vnašanjem lažnivih podatkov in s politiziranjem »delajo za korist domače občine« in podobno. Ne pozabimo, kakor je rekel svoj čas tovariš Tito, da je Socialistična zveza bistra voda, v kateri vidimo sleherno žabo, ki jo lahko ujameš. Zato Bani SZDL ne smejo nikomur dovoliti, da bi o vprašanju komun ribarili v kalnem. Komisija, ki je v preteklem tednu na sedežu okr. odbora Socialistične zveze razpravljala o vseh dosedanjih problemih nastajanja komun v našem okraju, je med drugim tudi sklenila, da bo »Posavski tednik« odslej redno objavljal vse ugotovitve in predloge volivcev glede komun. Zato vabim-, občinske odbore SZDL, da sodelujejo v teh javnih razpravah, k; naj pomagajo pri snovanju komun, ki so po svoji vsebini in obsegu nova organizacijska oblika naše oblasti, ki so dejansko popolna ljudska samouprava. „ j ; . Tudi v Pečicah so razpravljali o komunah V nedeljo, dne 7. novembra 1954, so imeli v Pečicah pri Podsredi zbor volivcev, katerega se je udeležilo 40 volivcev, predsednik OLO Krško Tone Zupančič, ing. A. Šetinc ter predsednik občine Podsreda tovariš Zupan. O nastajanju komun je govoril ljudski poslanec Tone Zupančič, ki je seznanil navzoče z osnovnimi vprašanji in družbeno vlogo komun. Kje bodo sedeži bodočih komun in koliko jih bo, za zdaj še ne bi mogli trditi nič gotovega. Po gospodarskih ocenah in razpravljanju se kažejo pogoji za komune v Brežicah, Krškem, Sevnici pa tudi v Senovem si želijo komuno. Vse te komune imajo precejšnje zaledje in so tudi sorazmerno razvite. Teže bo reševati problem, kam vključiti prebivalce Krškega polja, zlasti jugozahodnega dela. Pojavlja se tudi misel o obsavski skupnosti komun, ki h; zajela sedanji trboveljski in krški okraj, vendar pa se bodo o vseh teh vprašanjih morali volivci dodobra pomeniti na zborih v prihodnjih tednih in mesecih. V Pečicah se volivci ne morejo odločiti, kako hi z vključitvijo v komuno. Podsredčani se izjavljajo za kozjansko komuno, večina v Pečicah pa je za komuno v Brežicah. Do glasovanja pa na tem zboru volivcev ni prišlo, ker bodo sklicali še en zbor, na katerem bi morala biti večja udeležba. O gradnji ceste Pečice—Poklek je poročal ing. Šetinc. Načrti so že pripravljeni, odobrena pa sta tudi dva milijona din iz gozdnega sklada. Treba pa je takoj začeti z delom, ker se bo sicer ta denar uporabil drugje. V gradbeni odbor so izvolili Karla Si,koška, Antona Godlerja in Karla Germška. S. S. mm 1 M ■ m — novN1 Izjave o mednarodnem miru in miroljubnem sožitju ne glede na državno in družbeno ureditev zasledimo zadnje tedne po vsem svetu. Prihajajo iz glavnih mest Zahodne in Vzhodne Evrope, iz Indije in Kitajske, pa tudi iz Združenih -ameriških držav. Kaže pa. da so prevzeli pobudo v »vzhodnem bloku«, posebno v Pekingu in Moskvi, medtem ko jih v najnovejših prizadevanjih v tej smeri odločno podoira tudi indijski premier Nehru. V tem ozračju razpravljajo ________ te dni tudi pred političn im • m;njja odborom Generalne skupščine o vprašanju, ki mednarodno javnost silno zanima. Gre za ustanovitev posebne mednarodne agencije za miroljubno izkoriščanje atomske energije v gospodarske, zdravstvene, tehnične in podobne namene. S takim načrtom je ob pričetku leta najprej nastopil predsednik ZDA Eiisenhower, vendar ga je omejil v glavnem na posvetovanja med ZDA in SZ. Sedaj je ameriška vlada vprašanje postavila pred Združene narode in skupno z ostalimi šestimi zahodnimi državami izdelala posebno resolucijo, ki naj b: jo (Nadaljevanje na 2. strani) Boksit — glinica — aluminij. kp Tri besede, ki pomenijo v go-' spodarstvu države, ki ima bo-in tovarne za njegovo predelavo, prav toliko kakor zlato. V moderni tehniki pripada aluminiju čedalje važnejše mesto. Z zmago, ki jo bomo jutri proslavili v Kidričevem pri Ptuju, se bo uvrstila naša domovina med tiste države, ki aluminij izvažajo. Leta 1923 so v stari Jugoslaviji nakopali in izvozili v tujino 28 tisoč ton boksita, leta 1939 pa 719 tisoč ton. Svetovni trg je hlastal po našem prvovrstnem boksitu in nam za drag denar prodajal nazaj aluminij in njegove izdelke. Sele leta 1937 je bila zgrajena prva tovarna aluminija v Lozovcu. To pa je bilo tudi vse, kar so naredili kapitalisti stare Jugoslavije. Možnosti za izdelovanje aluminija so pri nas ogromne. Ne samo, da Imamo v nedrjih naše zemlje nad 100 milijonov ton prvovrstnega boksita; v Jugoslaviji so neizčrpne zaloge električne energije v številnih vodah, ogromne so zaloge rjavega premoga in lignita. In vendar je stara Jugoslavija slovela le kot izvoznik izvrstnega boksita, aluminij pa je uvažala. Danes zavzema aluminij pomembno mesto v svetovnem gospodarstvu. Iz aluminija in njegovih zlitin izdelujejo danes po svetu nad 4000 narazličnejših predmetov. Naša industrija alu-slavi letos pomembno 4000 ton izdelkov iz aluminija, predvsem pločevine, žice, vrvi in podobno. Se naprej pa bomo seveda tudi prodajali v inozemstvo boksit in glinico. Boksita lahko nakopljemo letno milijon tan, glinice pa bomo pridobili prihodnje leto 54.000 ton. Da so naše tovarne za glinico In aluminij ter njegovo predelavo sodobno zgrajene in opremljene z najmodernejšimi stroji in opremo, je odveč posebej poudarjati. Zato smo na novo zmago v naši industrializaciji zares ponosni in čestitamo kolektivu in graditeljem v Kidričevem k jutrišnji slovesnosti! Pogled na Gasilski dom v Sevnici, v katerem je bila gospodarska in filatelistična razstava ob drugem praznovanju sev-niškega občinskega praznika S seje odbora zadružnic pri 0ZZ V petek je bila redna seja upravnega odbora zveze zadružnic pri Okrajni zadružni zvezi Krško, katere se je udeležil tudi predsednik OZZ tov. Franc Dragan. Članice odbora so v glavnem razpravljale o problemih pri obnovi v kmetijstvu in o izobraževalnem delu na vasi. K vzrokom naraščanja cen kmetijskih pridelkov so prištevale tudi to, da nekatera odkupna podjetja zaslužijo pri posameznih kmetijskih pridelkih toliko ali celo več, kot dobi kmet za vse stroške in delo. Med pomembnejše sklepe lahko štejemo predlog živinorejskemu odboru pri Okrajni za. družni zvezi, da poskrbi za zadostno nabavo plemenskih merjascev. Sevnica je praznovala V četrtek, 11. novembra, se je v domu Partizana pričelo praznovanje drugega občanskega praznika v Sevnici. V nabito polni dvorani je bila pevska glasbena revija vseh pevskih zborov in sindikalne godbe na pihala. Za uvod so nastopili združeni zbori: pionirski iz osnovne šole in gimnazije, mo-škj gasilski in mešani pevski zbor Svobode; s spremljavo gasilskega orkestra pod vodstvom učitelja Krenčiča so odpeli našo himno »Bohor«. Nato je predsednik LOMO Sevnica Jože Smodej v krajšem govoru opisal pomen občinskega praznika, ki ga je letos Sevnica praznovala že drugič. Med gosti smo opazili ljudskega poslanca tov. Karla Štruklja in predsednika okrajnega odbora SZDL tov. Franca Kolarja. Program je potekal v naj lepšem redu in prav kvalitetno. Posebno smo bili veseli napredka sindikalne godbe na pihala pod vodstvom dirigenta tov. Riharda Černigoja. V petek, 12, novembra, na sam praznik, je bila zjutraj budnica, ob 7.30 pa na občini slavnostna seja LOMO. Seji so prisostvovali poleg vseh odbornikov tudi gostje iz Krškega: republiški poslanec tov. Štrukelj, predsed- zmago: glavni objekti nove tovarne glinice in aluminija v Kidričevem so gotovi in še letos bo Kidričevo dalo 1000 ton aluminija. Leta 1952 je tovarna aluminija v Lozovcu izdelala 2560 ton aluminija, lani pa 2740 fon. Prihodnje leto bo nova tovarna v Kidričevem dala 7500 ton alumi-1 nija, ko pa bo tovarna v celoti dograjena, nam bo dajala 30 tisoč ton aluminija na leto. Prihodnje leto bo dokončana tudi elektroliza aluminija v tovarni lahkih kovin »Boris Kidrič« v Šibeniku; na leto nam bo dajala po 4500 j ton aluminija. Aluminija prihod-; nje leto ne bomo več uvažali, v Inozemstvo pa bomo že prodali Nov način žrebanja v Državni loteriji Letos bodo dobile razne družbene organizacije kakor Zveza borcev. Rdeči križ, Zveza invalidov in druge organizacije 190 milijonov dinarjev od dohodkov Državne loterije. To je del dohodkov od prodanih srečk Prihodnje le*0 pa se bo sćistem igranja državne loterije spremenil, tako da bodo družbene organizacije, vključno z društvom za vzgojo mladine, dobile nad 300 milijonov dinarjev. Namesto enega kola bosta prihodnje leto dve koli na mesec, žrebanje pa bo vsakega 10. in 25. v mesecu. Cena srečk prvega kola bo 200 dani višina izžrebanih dobitkov pa okoli 67 milijonov dinarjev na me- nik okrajnega odbora SZDL tov. Franc Kolar in predsednik OLO Krško tov. Tone Zupančič. Na seji je poročal o delu in uspehih občine predsednik občine tov. Jože Smodej. Nanizal je tudi perspektivo bodočega dela v kraju. K besedi sta se priglasila tudi tov. Kolar in Tone Zupančič, ki sta občinskemu odboru (Nadaljevanje na 2. strani) VREME od 22. do 28. novembra: V prihodnjem tednu nestalno vreme s pogostimi padavinami. Sneg včasih do nižin, zlasti proti koncu tedna. Predlagale bodo tudi Okrajnemu odboru Socialistične zveze delovnih ljudi ustanovitev posebnih pododborov pri občinskih odborih SZDL iz predstavnikov šole, občine, zadruge ter vseh množičnih organizacij in društev, katerim bi bila poverjena skrb za izobraževalno delo na vasi predvsem v zimskem času. Z. M. Nagrajene šolske naloge o varčevanju Občinska hranilnica Videm-Krško je ob letošnjem Dnevu varčevanja sklenila nagraditi najboljše šolske naloge o varčevanju, ki so jih pisali dijaki nižje gimnazije in učenci osnovnih šol na območju občine. Najboljši nalogi sta napisala dijaka 4. razreda nižje gimnazije v Krškem Zvonko Dragan in Marija Vegelj, za dobre spise pa so dobili nagrade tudi Emilija Drenovec in Jože Mlakar iz Zdol, Andrej Cimerman in Janko Pribožič iz Vidma, in češ-novar Drago ter Niko Falkner iz Krškega. Življenjepis maršala Tita že v 28 jezikih Knjiga Vladimira Dedijera »Josip Broz-Tito« je v zadnjih mesecih doživela spet nove prevode. Nedavno tega je izšla v Hongkongu v kitajskem prevodu. Razen tega je v Aziji doslej izšla še v japonskem in hebrejskem prevodu. Kmalu bo izšla tud: prebedena v burmanski in hindu-jezik, v teku pa so tudi pogajanja za izdajo te knjige v arabščini. sec. Drugo kolo bo podobno prvemu in bo obsegalo tako imenovane srednje dobitke. Z igranjem pri državni loteriji ne »lovimo« torej samo sreče, temveč tudi izdatno podpiramo naše družbene in dobrodelne organizacije. Tako v polni meri združujemo prijetno s koristnim. Nove kovance po 20 in 10 dinarjev bomo dobili V Narodni banki kujejo nove kovance po 1° in 20 dm. j' v promet bodo prišli, ko bodo j skovane potrebne količine. Novi denar b0 iz aluminija 99-od-stotne čistoče, ostali odstotek pa so sestavine drugih kovin. OBJAVA Državni sekretar za občo upravo in proračun LRS je podaljšal rok za predložitev obveznic Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, priznanje Slovenske narodne pomoči in kontrolnih okupacijskih novčanic za dajatve V GOTOVINI do 30. novembra 1954. Vse imetnike gornjih obveznic, priznanje ali potrdil o njih pologu v letu 1946, kateri tega še niso storili, pozivamo, da do omenjenega dne predložijo Okrajni popisni komisiji v Krškem potrebne listine. Pripominjamo, da ne bomo sprejemali obveznic Narodne osvoboditve, obveznic posojila OF kakor tudi ne potrdila za oddana živila ali druge predmete v naravi. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Krško, dne 10. novembra 1954. Štev. 12.300-2-54 Iz tajništva OLO Krško Sevnica je praznovala (Nadaljevanje s čestitala k prazniku, so vsi navzoči počastili z enominutnim molkom vse za svobodo padle in umrle borce-do-mačine. Po seji je bila spominska proslava na trgu pred sodiščem, kjer je vzidana spominska plošča ki nosi napis in datum o rešitvi jetnikov, katere je osvobodil tedanji ^komandir Brežiške čete in sedanji generalni podpolkovnik, narodni heroj tov. Dušan Kveder. Zborovanje je pričel predsednik UBOJ tov. Jože Jenčič. O pomenu akcije, ki je bila na ta dan pred 13 leti, pa je govoril podpredsednik LOMO in eden naj starejših sevniških borcev tov. Slavo Kolar. Po govoru so pionirji osnovne šole lepo zapeli pesmi »Lepo je v našj domovini biti mlad« in »Jugoslavija«. Z zborovanja so bile odposlane pozdravne brzojavke maršalu Titu, Mihi Marinku in Dušanu Kvedru Nato je zaigrala sindikalna godba na pihala, vsa množica ljudstva pa se je napotila pred gasilski dom, kjer je bila otvoritev gospodar-sko-obrtniške razstave. Na razstavi je bila V glavnem prikazana vsa obrtniška dejavnost Sevničanov. Prav posebno lepe izdelke je prikazala Mizarska produktivna zadruga. Zanimiv je bil tudi filatelistični kotiček tov. Franca Valanta, kateremu gre tudi vse priznanje za organizacijo celotne razstave. Razstava je bila odprta do nedelje zvečer in si jo je ogledalo veliko število litidi. Hvale vred- 1. strani) | no je tudi prizadevanje članov Na koncu MPZ Sevnica, ki so organizirali pod vodstvom tov Franca Valanta 10-članski tamburaški zbor, ki se nam je prvič predstavil na otvoritvi razstave. Ob 10.30 je bila odprta razstava goveje živine na sejmišču, kjer je bilo tudi premo vanj e. Komisija je razdelila lepo število nagrad za razstavljeno živino med posamezne kmetovalce. Zvečer je bila v domu Partizana pred številnim občinstvom zaigrana komedija »Vodovod«. V soboto dopoldne sta bili dve kin0 predstavi za osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Obe predstavi filma »Barba Zvane« je organiziral brezplačno LOMO. Zvečer istega dne je bila v domu Partizana prosta zabava s plesom. V nedeljo ob 9. uri je bila otvoritev nove vodovodne črpalke, za katere postavitev ima veliko zaslug tov. Stane Blaznik starejši, ki jo je tudi sam postavil. Popoldne so bila na igrišču Partizan športna tekmovanja, zvečer pa telovadna akademija TVD Partizan. Na akademiji so sodelovali: cicibani, pionirke. mladinke in članice. Akademijo so prav lepo poživili izvrstni telovadci iz Trbovelj in Hrastnika kot gostje. Po končani akademiji se je vsem sodelujočim zahvalil tov. Jože Smodej in želel vsem skupaj čim-več uspehov pri bodočem delu. Vse dni nam je bilo naklonjeno tudi vreme in Sevnica je bila posebno praznična v številnih zastavah in lepem električnem transparentu na gradu: 11. XI. 41. ič. „P R E V 0 Z“ iz Brežic odgovarja Na članek »Kje je vzrok«, ki je bil objavljen v »Posavskem tedniku« štev. 44, pojasnjujemo, da je delavski svet podjetja na svojem zasedanju dne 7. novembra sklenil povabiti predstavnike prizadetih krajev, to je Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Kapele in Dobova na posvet, kako bi najugodneje uredili avtobusno zvezo s temi kraji. Ta sestanek bo sklican v najkrajšem času. Vsekakor bo pri morebitni spremembi, to je uvedbi dvakratne dnevne proge treba računati z morebitno nerentabilnostjo, kar pa bi pokazala praksa Glede predhodnega članka o avtobusni zvezi z Rako pa seznanjamo javnost, da se bo morala glede te proge sestati posebna mešana komisija iz Celja in Uprave za ceste pri OLO Krško, ki naj bi ugotovila sposobnost ceste za avtobusni promet. Avtotransportno podjetje »PREVOZ« Brežice Zakaj izguba, ko bi lahke imeli večji dobiček? Rdeči križ v borbi z zaostalost!© na trasi 1000 MLADINK V 35 ZDRAVS TVENO-PROSVETNIH TEČAJIH RK V NAŠEM OKRAJU Doslej se je v pravkar začete Marca 1955 bodo imele zaključ-zdravstveno prosvetne tečaje ne izpite. Rdečega križa v krškem okraju vključilo že 1000 mladink, starih 17 do 18 let. Okrajni o 'mr RK je pripravil vse potre’ no, da so se tečaji lahko pravočasno začeli: poskrbel je za predavatelje, pogovoril se je z dekleti, s starši in z delodajalci. Tako bodo mlada »dekleta, ki stopajo v življenje kot bodoče matere, žene in gospodinje, imele tako rekoč zadnjo priložnost za to veliko preizkušnjo svojega zna- * Predavateljski kader — predvsem učiteljstvo — se je na tečaje dobr0 pripravil. Predavati bodo seveda tudi zdravniki in medicinske sestre, tako da bodo tečaji za udeleženke zares zanimivi. Dekleta, ki se domačih tečajev bodisi zarad: prevelike oddaljenosti ali zaradi trenutne bolezni ne morejo udeleževati, se bodo lahko udeležile tečaja, ki bo trajal 14 dni v internatu. Izmed vseh deklet je doslej n j a, da pridobijo vse, kar bodo ’ samo ena tečajnica na Studencu potrebovale. i jz javila, da ne bo hodila na pre- Spored teh tečajev je zanimiv, davanja. Menimo pa, da jo bo- saj obsega poučna in važna predavanja o sestavi človeškega telesa, organizaciji zdravstvene službe, zaščiti nosečnic, negi do tovarišice prepričale, da tak,o ni prav. Za zdravstveno prosvetni dvig naše vasi vlaga ljudska oblast ogromna materialna sred- 7DNI (Nadaljevanje s 1. strani) potrdile tudi ostale članice OZN Razprava o tem pred političnim odborom se približuje koncu. Vse kaže, da bodo te vrste ageiicijo ustanovili že prehodnje leto. O njenih bodočih funkcijah, notranji zgradbi in povezanosti z OZN in Varnostnim svetom se bodo prizadete države. to je posebno tiste,, ki so pri razvoju jedrske fizike dosegle viden napredek (ZDA, SZ, Vel. Britanija. Kanada, Francija. Belgija in dr.), še nadalje posvetovale. Prva, mednarodna konferenca atomskih izvedencev naj bi bila prihodnje leto. Sodeč po dosedanjih razpravah lahko sklepamo, da se Zahod in Vzhod oz. bolje predlagatelji resolucije »sedmih« in SZ ne strinjajo o načinu, kako povezati novo agencijo z Združenimi narodi, pa tudi, kdo naj se vse udeleži mednarodne konference atomskih znanstvenikov. SZ zahteva udeležbo vseh držav, forum »sedmorice« pa za sedaj le članic OZN in pa držav, ki so vsaj članice kakšne druge posebne agenc. OZN. Toda tudi ta zahteva Zahoda še ni povsem pojasnjena. Višinski se na vso moč trudi, da bi priboril Kitajski pravico do te konference, ZDA pa temu nasprotujejo. Ker konferenca v bistvu ne predstavlja foruma, kjer bd razpravljati o kakih odločilnih zadevah za trenutno mednarodno politiko je precej upanja da bodo nasprotujoče si stranke našle tako rešitev, za katero bodo tudi lahko enotno glasovale. Posvetovanja v Generalni skupščini so do neke mere odvrnila zanimanje javnosti za druge, po svojem obsegu sicer manj pomembne, pa kljub temu zanimive dogodke. Egiptovski revolucionarni svet je preteklo nedeljo razrešil predsednika republike generala Nagiba dolžnosti, ga konfiniral v njegovo dosedanje zasebno stanovanje in ga obtožil da je sodeloval v zaroti »Muslimanskih bratov« proti sedanji vladi. Njegovo sodelovanje so izpovedal; zaprti »bratje« na sodnih razpravah, ki potekajo že nekaj dni Od tod tudi izhaja, da je versko-šovinistična, reakcionarna organizacija »Muslimanski bratje« na široko razpredla svoje mreže in skušala povsem uničiti revolucionarno vodstvo in njegove dosedanje reforme. Želela je povratek na staro, ko je imela med neukim, z verskim; predsodki obremenjenim ljudstvom vso zaščito. Kljub temu. na prvi pogled velikemu dogodku, pa je položaj v Egiptu povsem miren, pri čemer je seve imela odločilno vlogo armada, pripravljena da vsak trenutek zgrabi za orožje. Britanski spodnji dom je v četrtek zvečer potrdil vladno politiko do Zahodnoevropske zveze, ponovne nemške oborožitve in nemškega sodelovanja v Zvezi ter Atlantskem paktu. Vendar ie za načrt resolucije v resnici glasovalo mani. kot polovica poslancev; laburisti in del konservativcev spolh niso sodelovali. Primer kmetijske zadruge Za-bukovje, v kateri je upravni odbor prepustil vodenje zadruge uslužbencem, nam še bolj potrjuje prepričanje, da ne more biti uspešno in pošteno poslovanje tiste zadruge, kjer ni nobene družbene kontrole in nobenega zanimanja zadružnikov za poslovanje zadruge. Revizija je ugotovila, da je knjigovodja Marič vodil knjigovodske posle zelo malomarno. Ob prihodu revizorja je pa imel knjigovodstvo v zaostanku za dva- in pol meseca. Knjigovodja se je namreč pečal z vsemi drugimi posli, s knjigovodstvom pa prav malo. Namesto da bi bil na tekočem v knjigovodstvu, kar je pogoj za uspešno poslovanje vsakega podjetja, je odkupoval in prodajal les, nabavljal blago za trgovino in gostilno itd. Poleg tega je vodil še posle blagajnika, a tudi pri tem delu se ni najbolj izkazal Zadruga je torej imela v isti osebi knjigovodjo. nabavljača in blagajnika... Trgovina v Zabukovju je zelo slabo organizirana. Zadružniki se pritožujejo, da včasih ne morejo dobiti v trgovini najnujnejših predmetov. Nepravilno je, da naroča blago knjigovodja, ki ne pozna potreb zadružnikov. Zaradi tega ni prav nič čudno, da ima trgovina tako nizale promet (340.000 din), kar zadostuje komaj za plačo poslovodje in za kritje ostalih stroškov. Če se trgovina ne bi pečala z odkupom in predajo lesa, pa ne bi imela sploh nobenega dobička. Sedanji prostori trgovine ne odgovarjajo. V njih vlada nered. Pod policami so se zaredile miši in podgane v taki meri, da jih ni mogoče zatreti. Zadružniki se nad tem zgražajo in zahtevajo, da se trgovina takoj preseli v nove prostore, ki jih že urejujejo. Eno izmed dveh gostiln, ki so pod upravo zadruge, vodi Stanka Salamonova. Revizor je ugotovil, da je v času od 1. aprila 1954 do dneva revizije nastal v gosti’ni nriiman4k!:iai novorojenčka in dojenčka itd. stva. Mladina bo uživala sadove Spoznale bodo osnovne pogoje,, tega dela, zato mora predvsem ki so potrebni za zakon in usta- j spoznat; našo socialistično družno vitev družine. Vedele bodo,1 bo. Rdeč; križ, kateremu je kako je treba. ravnat; z bolni- | ljudstvo zaupalo važno Zdravkom v družini, zakaj je potreb- j stveno vzgojo najširših množ'c, na borba proti alkoholizmu in pričakuje zato od tečajnic, da 180.052 dinarjev. Poslov odkinj a 1 kakšna je zdrava prehrana Se- bodo vsestransko, z dobro voljo zhanile se bodo s koristmi oseb- j in veseljem pomagale, da se ne higiene, higiene žene, s prvo zdravstvene razmere na pede- pomočjo in z malimi asanacija- želju čimprej izboljšajo. To pa mi, ki so naši vasi tako potreb- ! je tudi glavn; namen 35 teča- ne. Vse to bodo zvedele na te- jev, s katerim; smo pred krat- čaju, k; bo trajal 70 učnih ur. kim začeli. A. F. Keke d©!g@ sef sprašujejo v Sevnici v TVD J»s» »Ti bom že dala sestanek! Za ped In fižol v robe, pu „„ „„ lušči dva peharja!« (V Stari vasi pri Vidmu nekatere hude gospodinje ne pustijo mož na množične sestanke...) je priznala, da je gotovino od prodanega vina uporab'jala za svoje potrebe. Res odkritosrčen zagovor! Zanima nas, kaj bodo na to rekli zadružniki, ki jim ne sine biti vseeno, kako posluje njihova gostilna. Upravni odbor zadruge je imel v tem letu samo štiri seje. Na eni izmed teh je celo sprejel sklep, ki ne sodi v njegovo pristojnost. Odločil je namreč, da se sklad za pospeševanje kmetijstva razdeli med člane v obliki umetnih gnojil, galice in dr., medtem ko je občni zbor, ki ima edini pravico odločati o razdelitvi sredstev, namenil sredstva tega sklada za razstavo živine. Te razstave seveda ni bilo, ker je upravni odbor _ _________________ ______ _______. porabil sredstva v čisto druge | (ja ;e 0b eobotah in nedeljah pri zbora, k; je največji forum dru-namene. 1 - - - - • — • Primer v Zabukovju nam znova potrjuje da je od dobrega upravnega odbora in poštenja uslužbencev v kmetijski zadrugi odvisen njen napredek oz. njeno propadanje. Mar je zabukovškim zadružnikom vseeno, .kakšni so računi v njihovi zadrugi? Mislimo da ne — zato Sevnici imamo v dvorani Partizan kino, ki je last društva in k; se iz dohodkov od predstav tudi vzdržuje. Mnenje mnogih pa je, da služijo ti dohodki bol; namenom, ki manjkljivost v domu odstrani tako, da bi stranišča prestavili v zato že zgrajene prostore, ki ne bodo imeli nikake zveze z vhodnimi prostori, kjer se morajo obiskovalci predstav zadrževati ta množica ljudi pa mora uporabljati stranišče ki že đo'go ne odgovarja higienskim zahtevam in kulturni ravni kraja. Obiskovalci kino predstav so namreč izpostavljeni neznosnemu smradu ki ni milejši od gnojišča. 2e upravnemu odboru, kar mu gre 1 na občnem zboru Partizana za — iz zadruge pa naj pošteno j leto 1953 je bilo sklenjeno, da se počedijo, kiar ne spada vanjo, i ta nedostatek m higienska po- nimajo nobene zveze s potrebami,pred predstavo in v odmorih, ki jih mora društvo nuditi obi- i Javno vprašamo prizadete skovalcem kino predstav. i funkcionarje, zakaj niso uresniči- Naj navedemo samo primer, li tozadevnega sklepa občnega je ob sobotah in nedeljah pri zbora, k; je največji i vsaki predstavi po 200 in več šiva? Dobro nam je znano, da so ljudi iz Sevnice in okolice, ki si sredstva za to preureditev na želijo kulturnega razvedrila. Vsa --’”~ razpolago in da so bili posamezni odborniki društva celo že zadolženi, da pomanjkljivost odstranijo. Upamo, da bo na te skromne vrstice reagirala vsaj sanitarna inšpekcija. ki bi morala že davno zahtevati, da se tako grobe nepravilnosti v domu odpravijo. M. 2 Iz brežiško ssdne dtrcraoie MEJNIK JE ODSTRANIL IN RAZBIL Janez Zorko in Franc Dvornik iz Velikega Mraševega sta mejaša. V postopku za ureditev meje med njunima parcelama in parcelami bližnjih sosedov je sodišče letos s pomočjo izvedenca-geometra na mestu samem ugotovilo in obeležilo meje parcel, kjer ni bilo mejnikov, med drugim tudi med parcelama Janeza Zorka in Franca Dvornika. Pri razme-ritvi se je po njih zatrjevana meja nekoliko spremenila, in sicer tako, da je Janez Zorko na enem koncu parcele nekaj zgubil, na drugem pa nekaj prido- bil. Postavljeni so bili novi raz-meritvi odgovarjajoči mejniki, ki jih je pa Janez Zorko na onem koncu parcele, kjer je bila meja določena njemu v škodo, izruval in razbil. Javni tožilec ga je zaradi tega dejanja obtožil, sodišče pa ga je obsodilo na 21 dni zapora pogojno za dve leti in na plačilo vseh stroškov kazenskega postopanja. ZOPET NOŽ Vodnik JLA Vladimir Horvat iz Cerkelj se je letos 2. maja vračal po cesti z veselice na Polomu proti Kostanjevici. Z večjo družbo je šel pred njim P O S Alf J E“ in paccnitei/ V Posavskem tedniku z dne 6. j novembra 1954 je bila želja pisca članka »Ali bodo tudi naše trgovine pocenile blago«, da bi tudi Zadružno podjetje »Posavje« podalo svoje stališče do načetih vprašanj. Zato pojasnjujemo: Nedvomno so na visoke cene industrijskega blaga vplivali obstoječi ekonomski instrumenti, med njim; tudi izvozni koeficienti, ki so posledica pasivne izvozne trgovine, zapadlih dolgov, skratka premajhnega izvoza. Dvi-, gu cen so dodala svoj delež še podjetja v prizadevanju po dobičku, kar so ponekod podpirali iz lokalističnega gledanja še okraji in občine, češ »več dobička imajo podjetja, tem več sredstev dobi okraj-komuna«. Trgovina, ki na drobno prodaja osnovno potrošno blago, vzeto kot celota (če izvzamemo razna nesolidna trgovanja), ne more biti glavni krivec visokih cen. Trgovina praktično dela z maržo in ne ustvarja posebnih dobičkov; če bi se le-ti ustvarili, potem bi morali obstajati pri podjetjih. V našem okraju dvomimo, da bi trgovska podjetja in zadruge ustvarjale dobičke pri prodaji potrošnega blaga na drobno. Velik skok cen kmetijskih pridelkov je nastal zaradi konku- i renče med odkupnim; podjetji, kar so zadruge izkoristile za zvišanje odkupnih cen. Podjetja so j v lovu za blagom dvignila cene do višin, ki so jih dosegla pri prodaji za izvoz, kar pa se je z dogovori na zbornicah zaustavilo. Priznati moramo, da so se razna podjetja v lovu za blagom posluževala poleg dviganja cen še obsojanja vrednih načinov, kako drugemu podjetju škoditi, od obljubljanja provizij, tečajnih razlik, nagrad, izogibanja predpisov v gotovinskem plačevanju, do blatenja drugih podjetij, uslužbencev in podtikanja pokvarjenega in manjvrednega blaga. To zmedo so povečali še številni uslužbenci »nakupovalci«, ki jih je vedno več in so se pričeli pojavljati tudi v našem okraju. O prenehanju nakupa izven zadrug ter nakupnih postaj se samo razpravlja, ne pa ukrepa, kar pričakujemo v najkrajšem času. Osnovna naloga »Posavja« je odkup blaga za izvoz, zlasti blaga deželske proizvodnje, ki prej ni bilo zajeto. Se pred dvema letoma je bilo v Sloveniji veliko zadrug, ki so odklanjale prevzem jajc in gob, ker so bila odkupna podjetja neaktivna ali pa je bila glavna skrb podjetij likvidacija, organizacija, reorganizacija in zopet likvidacija itd., kar je kolektivom teh podjetij jemalo veselje do konkretnega dela. Danes je odkup jajc in gob že preveč »aktiviziran« in podjetje »Posavje« organizira odkup izvoznega blaga, ki se ni, ali se ga je zelo malo odkupovalo in proizvajalo, kot borovnic, kostanja, suhega sadja, vse do izdelkov domače obrti, polžev, hrena, žab itd. Preskrba potrošnikov je naloga trgovske mreže na drobno in »Posavje« nima za to niti registracije. V letošnjem letu je bilo prodano brežiškim potrošnikom in bolnici preko sto dvajset tisoč jajc, sicer zdravih, toda nesposobnih za izvoz (natrta, ubita, umazana), in to večina po ceni 4 do 7 din za jajce. Če upošte-mo, da predstavlja ta količina z ugodno ceno okoli 60 jajc na prebivalca v Brežicah, ni imelo morda nobeno potrošno središče v Sloveniji tako ugodnih možnost; za cenen nakup |ajc. Republiški inšpekcijski organi pa so ugotovili, da za prodajo na drobno jajc podjetje ni registrirano. Zdaj pričakujemo denarno kazen za ta »prekršek«, ki bo šla v škodo plač kolektiva. Vloga za izjemno dovoljenje prodaje teh jajc še do danes ni rešena in če ne bo, je podjetje prisiljeno to prodajo ustaviti in taka jajca 1 prodajati drugim podjetjem, j Nimamo namena pričeti razprave o odnosu cen industrijskega j blaga proti kmetijskim, kar bo verjetno potrebno čimprej v interesu kmetijske proizvodnje. Problem ni samo v tem nesorazmerju, ampak tudi v nesorazmer- j ju samih cen kmetijskih proiz- ! vodov. Neskladno je, da je trgovina plačevala kmetu za eno jajce toliko kot za liter mlekS, ali dva kg krompirja itd. Postavlja se vprašanje osnove cen v kmetijski proizvodnji. To je skupna neodložljiva naloga kmetij cev in ekonomistov. Vprašanje zelenjadnih trgovin v podeželskih centrih je kritično. Predvidevamo lahko, da te vrste trgovin ne morejo računati na subvencije, ampak na gospodarski račun. Majhen promet teh trgovin vpliva na visoke prevozne in ostale stroške, ki so posebno v trgovini z zelenjavo visoki. Ni izključeno, da bi bili posamezni pridelk; v taki brežiški trgovini dražji kot v zagrebški, ki ima velik količinski promet. Potrošniku bo nejasno, da bi bila v posavskih mestih zelenjava dražja kot v Zagrebu, ker bi moralo biti obratno. Zelenjadna trgovina v Brežicah ne bo rešila problema brez proizvodnje zelenjave v neposredni bližini mesta. Bližnja posestva ali del kmetov bi se moral posvetit; proizvodnji zelenjave za potrošnjo podeže’skih mest, višek te proizvodnje -pa bi šel za večje potrošne centre. V pogledu trgovine je zelo različno gledanje. Članki v dnevnem časopisju so večkrat pisani od piscev, ki ne poznajo osnovnih gospodarskih problemov, morda bi bilo umestno, da bi Posavski tednik ali Trgovinska zbornica sklicala tiskovno konferenco po teh različnih gledanjih. Tam bi si predstavniki oblasti, množičnih organizacij, proizvajalcev financ in trgovine izmenjali misli, kar bo koristno za objektivno obveščanje javnosti. Zadružno trg podjetje »Posavje« Brežice tudi Anton Hodnik iz Orehovca, ki je po zatrjevanju vodnika Horvata med potjo streljal v zrak s pištolo. Ko ga je Vladimir Horvat vprašal zakaj strelja, ga je pričel vinjeni Anton Hodnik psovati, ga udaril enkrat z roko. potem pa potegnil nož in Vladimira Horvata urezal v levo roko. Anton Hodnik na glavni obravnavi dejanja ni priznal in se je zagovarjal, da takrat niti ni streljal niti koga z nožem poškodoval. Sodišče njegovemu i zagovoru ni verjelo, ker je kot i priča zaslišani Vladimir Hor-' vat potrdil, da je Antona Hodnika dobro videl in poznal in da je edino on storilec. Zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, prizadejane z nožem, je sodišče Antona Hodnika obsodilo na štiri mesece zapora in plačilo stroškov kazenskega postopanja ter 700 din povprečnine. KAZNOVAN JE BTT, KEK JE OPRAVLJAL OBRT BREZ DOVOLJENJA Sodnik za prekrške je kaznoval z denarno kazni5 o 4000 din slaščičarja Haitija Betjekoviča iz Sevnice, ker je opravljal obrt brez dovoljenja. Betiekovič je izvrševal obrt tudi še potem, ko ga je tržni inšpektor opozoril da no s,me opravljati obrti brez dovoljenja. Betjekovič pa se za opozorilo inšpektorja sploh ni zmenil. Prepričani smo, da ga bo izrečena kazen pročrla. da se s predpisi ne smemo igrati -nc POPRAVEK Prve tri sodne vesti, ki smo jfh objavili prejšnji teden npd naslovom »Iz brož.Pke «ndne dvorane«, so iizrm-i novomeškega okrožnemu, in ne iz Brežic, kakor je bilo pomotoma natiszderio. 7 a »p-.sov-cki tednik« jih 5e -n.a-is«# naš novomeški dom m.-,k četrta sodna vest pa je iz Brežic. Tiskarski škrat no m ie ponagajal tudi v pow>či’u o n"-01?1 -vi občinskega praznika na Bučki. Sej,o obč-nokego lind"ke«a odbora, o ka+°ri smo poročali 6. novembra 1954 ie vodi’ nrod-sednik obmre im Kom Vareč r*e na "Rn -■1 - O Kr-mm kak or je bilo pomotoma natisnjeno. Delo BPO Svobode na Senovem Iz Kcs'anevce na Krki poročajo Gledališče SKUD »Lojze Košak« je minulo soboto in nedeljo zaigralo na odru zadružnega doma Kreftove »Celjske grofe«. Predstavi sta bili izredno dobro obiskani, drama pa je po zaslugi igralcev in režiserja Lada Smrekarja lepo uspela. Več bomo o njej poročali v prihodnji Številki. ¥ Na zadni seji LOMO so odborniki razpravljali zlasti o elektrifikaciji okoliških vasi. V Črneči vasi je vse delo končano, razen trasiranja nizkonapetostnega omrežja, ki ga bo opravilo podjetje DLS. Če ne bo posebnih ovir, bo elektrika zasvetila 29. novembra. Za gradnjo ceste Prošnja vas je bil sprejet sklep, da se izdela načrt, tako da bi z zemeljskimi deli lahko začeli še letos. Ponovno so odborniki razpravljali tudi o tem, da bi Vinarska zadruga odstopila del praznega gradu za preureditev v hleve, ki jih nujno potrebuje Kmetijsko gospodarstvo. Prišli bi do večjega števila plemenske živine, lahko pa bi zaposlili tudi več delavcev. * Svet za kulturo in prosveto je na seji razpravljal o načinu izobraževanja kmečke mladine; zimske mesece moramo izkoristiti za različna predavanje in tečaje. Pri šoli b0 urejen prostor za drevesnico, kjer bo mladina dobila praktično znanje, ki je potrebno za kmetijstvo. — Prejšnji teden smo začeli tudi z zimskim zdravstvenim tečajem za mladinke. * V 3. volilni enoti, ki zajema Oštrc, črnečo vas in Prošnjo vas, je bilo pred kratkim več sestankov SZDL, na katerih so med drugim razpravljali o kan- S Studenca nam pišejo V sredo je bila na Studencu razširjena seja občinskega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi, kateri je prisostvoval poleg zastopnikov vaških odborov SZDL, občine, šole, zadruge, mladinske organizacije, Rdečega križa in gasilcev tud; ljudski poslanec tov. Franc Dragan. Na dnevnem redu je bila razprava o političnih dogodkih doma in v svetu, o komunah, o družbenem planu in drugih važnih problemih občine. O političnih in gospodarskih vprašanjih, kakor tudi o namenu ustanavljanja komun, o družbenem planu, o vzrokih naraščanja cen, o davkih itd. je govoril tov. Dragan. Navzoči so s pozornostjo sledili in sodelovali v sproščenem razpravljanju. Predvsem so se zarimali za zdravstveno zavarovanje kmetov, saj stane samo prevoz bolnika s Studenca v brežiško ali novomeško bolnišnico nad 2000 din Veliko zanimanja je bilo tudi za pogoje obnove v kmetijstvu, za plačila gozdnih taks, kreditov za gasilski in kulturni dom itd. Izvolili sb odbor iz predstavnikov Socialistične zveze, občine, šole, zadruge in drugih društev ter organizacij, ki bo skrbel za izobraževalno delo v zimskem času. Z. M. didatih za odbornika OLO Krško namesto tov. Marije Vintarjeve. Predlagali so Antona Zevnika iz Črneče vasi in Janeza Božiča, upravnika Vinarske zadruge. V Črneči vasi je bilo na sestanku 33 ljudi. Tudi na Oštrcu je b:la lepa udeležba, žal pa predsednik in tajnik odbora SZDl/ nista izpolnila svoje dolžnosti do organizacije Člani so se predvsem zarimali za go-spo-, darska vprašanja in so hvaležni ljudski oblasti za izdatno pomoč. B. F. Pred drugo »svetovno vojno društveno življenje na Senovem sicer ni bilo kaj prida razgibano, od osvoboditve sem pa se je tudi j na tem področju storilo v tem ; rudarskem kraju marsikaj. Nešte-I to dramskih prireditev je šlo j preko senovskega odra, pa tudi ;ikalr' im ireni neerti zo nrikodn © In — če bo vse po sreči, utegne pravi disciplini vzgaja kapelnik, »študentom« slediti še katera tov. Umek, obeta še mnogo na-stvar, čeprav bodo že našteta tri predka. dela dala igralcem (in predvsem Vsa skrb se posveča tudi režiserju tov. Horjaku) mnogo Glasbeni šoli, čeprav z učnimi pevskih in muzikalnih koncertov, truda in jim ukradla marsikatero močmi tu n; la ko. 30 nadarjenih Ni torej čudno, da so si zato prosto urico Toda — videli otrok je vpisanih vanjo, ki za na osnovni^ sen0Vski prosvetarji pridobil? svo- bomo! 1 sedaj vadijo klavir in harmoniko. ki pazljivo zasleduje, % igralci delajo v tesni pove- j _,2al pa mešanj pevslri zbor več zavi tudi druge sekcije Svobode. Knjižnica si je na primer nabavila skoro vse zadnje knjižne izdaje in je društvo dalo za knjige lepo vsotico 25 000 dinarjev. SENOV5KE VESTI Delo na cesti Senovo—Veliki Kamen lepo napreduje. K temu je precej pomagalo tudi ugodno vreme. Če bodo ugodno rešili vprašanje prevoza materiala z vozniki in avtomobili, bo ta važna cesta lahko v glavnem še letos končana. Izpolnjene bodo torej želje Senovčanov, da dobe dobro in hitro zvezo z Velikim Kamnom, Koprivnico in Podsredo — s kraji, ki so tesno vezani na rudarski center. ¥ Za upokojene člane sindikalnih podružnic bodo na Senovem priredili 5. decembra posebno prireditev s kulturnim sporedom in skromno pogostitvijo. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel predsednik Okrajnega sindikalnega sveta, tovariš Karel St er ban. LEP USPEH SLOŽNEGA DELA VAŠČANOV SEDMA Minulo nedeljo je bil v Šed-mu nad Senovim zbor volivcev, Teden RK na krški osnovni šoli Teden RK so proslavili tudi podmladkarji RK na šol- Krško. Ves teden so pro- j0 pubj;k0i dajali značke RK, se seznanili kaj ge v prosvetnem pogledu na z nalogami RK in z uspehi te Senovem dogaja. Predsednik Svo-organizacije. Zaščitna sestra tov. bode tov Horjak ji bo v tem po-Sajko jim je predavala o snagi g]edu kaj rad ustregel in prvi pomoči podmladkarjev Da začnemo z dramsko 'družino. m jim tudi praktično tx.kaz.la, z, prvi letonji „„.(op - pr,„i S' te™,ko“°k,ni **>...*&«? ""L, «•58 7 »Ml« Kujundžičevo ^,Tk„ toKVtii pri ‘ih umetno^d.hanje m pod. — Vsi dramo-trodejanko »Slepci« ki jo Penah knjig mnogo podpore, z!a- - - „ . . igrale; ze pilijo m se nam bodo st; §e spričo tega ker naš; delov- bo to vabilo m poziv Z njihovim z n,o predstavili na večer pred nj ]judje radi seqajo 0 kn1;gab..! sodelovanjem bi se mogel zbor otvoritvijo novega občinskega pr;. ^ se čuje re8bica da E0 pošteno okrepiti m postaviti na doma na Senovem 29 novembra. • nQveiše lzd med čitatelji. višino osta'ega kultumoprosvet-Kot drugo odrsko delo v tej . , « .. nega dela senovske Svobode, sezoni pride na vrsto komedija v j S preselitvijo v novi obcins j g predavanji, ki so se pravkar treh dejanjih »Za stanovanje i dom se bodo knjižnici časi izbe>1.1 : prjgeia se je odprlo delo tudi v gre« Nedvomno bo to delo pri- sa^ Iz sedanje tesnobe^o^prj^ Ljudski univerzi. Potrebno bj bilo jetno osvežilo repertoar šenov- *’ n . _ . podmladkarji so obljubili, da bodo skrbeli za čistočo in pomagali tovarišem v nesreči. V. S. ali manj šepa. Želeti bi bilo, da bi pridobil tako na številu pevcev, kakor na disciplini. Pogoji za to so na Senovem dani. Mnogo je dobrih* pevcev, ki bi zajeti v zbor našli v njem pravo razvedrilo, če ne dobršen del svojega življenjskega smotra. Zanje naj hkrati pa so svečano odprli nov 11V uupi ll HUV -- • ... • vodnjak ki so ga vaščani zgra- skega odra, sai se veselih stvari radoste Senovcani se prav posebno. deli predvsem s prostovoljnim delom. Pred dvema letoma so dobili električno luč, letos pa so za ureditev vaškega vodnjaka napravil; nad 1500 prostovoljnih ur. Samo vozniki so porabili za vožnje nad 600 ur. Vaščani Sedma so zares lahko ponosni na opravljeno delo, pri katerem jim je pomagal Rdeči križ, Centralni higienski zavod iz Ljubljane ter okrajni 'in občinski gospodarski organi. Otvoritvi vodnjaka sp prisostvovali tudi predstavniki genovske občine, poslanec Tone Zupančič, predstavniki Rdečega križa in CHZ iz Ljubljane ter strokovnjaki, ki so pomagal; pri graditvi. Predsednik občine Karel Šterban je pohvalil požrtvovalno delo domačinov In jih postavil za vzgled ostalim vasem. Na zboru volivcev so govorili tudi o komunah. -k IZ BREŽIC Spomenik padlim borcem v Brežicah. Brežiška Zveza borcev že dalj časa razpravlja o postavitvi spomenika padlim borcem. Postavili bi radi dva spomenika: enega padlim bor-cem-Brežičanom, ki bi stal nekje v mestu, in spomenik ne-i znanim borcem na mestnem pokopališču. Da bi zamisel čim-prej uresničili, so sklenili člani ZB pričeti z raznimi prireditvami, katerih dobiček bo šel v sklad za postavitev spomenika. Proslava Rdečega križa v Brežicah. V okviru Tedna Rdečega križa so v kino dvorani priredili dobr0 uspelo akademijo. Program je bil pester in zanimiv. Pionirji brežiške osnovne šole so nastopili z recitacijami in kratkim; igricami enodejankami. Tudi pionirji srbohrvat-skega oddelka tuk. šole so nastopili z lastno točko. Ravnatelj brežiške bolnišnice dr. Vladimir Brglez je prav zanimivo in nazorno predaval o alkoholizmu. V nabito poln, dvorani je nad 300 gledalcev z zanimanjem sledilo programu akademije. Prepoved prodaje slaščic na tržnici. Na brežiški tržnici prodaja slaščičar Medijevič Zilber slaščice v lesen, baraki, ki ne odgovarja estetskim in zdravstvenim predpisom. Zaradi teh pomanjkljivosti je izdala sanitarna inšpekcija odločbo o prepovedi prodaje slaščic v teh neprimernih prostorih. Nova obrtna delavnica. LOMO Brežice je izdal potrdilo o kra- jevni potrebi za obrt mizarju Francu Resniku iz Lenarta-Bre-žice. Z ozirom na veliko gradbeno dejavnost bo nova delavnica lepo uspevala. Mestna pekama potrebuje no- v dvoje lepih, primernih prosto- ^ pa dobrih ' predavanj. Tako vse pogoje.0 Poslovati bo pričela “ tudi čitalnica, naročenih bo več *;tvnr ==i »n r Sezono pa namerava dramska novih revij in časopisov, hkrati sekcija zaključiti z veseloigro s pa^bodo prišli na svoj račun petjem »Študentje smo«, ki jo tudi šahisti. . , zlasti težko pričakuje senovska # Godbeni odsek vadi nenehno mladina, čeprav bo ob njej pras- m poudariti je treba __ prosvetnega dela senovske Svo* nil v smeh tudi marsikateri resen godba poleg težav Pr p bode v ožjem. Nasploh pa se vse e najvažnejša stvar, saj so predavanja namenjena izključno dvigu kulturne ravni našega delovnega človeka To je nekak pregled kulturno- možak. uspehe Zlasti mladina, ki jo v Uspel občni zbor SHOD Stanko Černelč v Brežicah sekcije društva že sedaj resno pripravljajo na proslavo desete obletnice ustanovitve društva, ki naj bi potekala v obliki Kultur-, nega tedna. Program si-bodo delile vse sekcije društva in tako i dokumentirale svoje večletno de-j lo. V spored bo društvo priteg-- . . I nilo tudi telovadno društvo Parti- V petek, 12. t. m., se je zbralo I pomoči in nove prostore, da m ; zan_ ki je bilo ob pričetku pro-v mali dvorani Prosvetnega do-j knjižničarka izposojala ; svetnega dela na Senovem po ma nad 80 članov SKUD »Stan-j ves dan. Skrbeti, bo treba In?1 vojni vključeno kot sekcija tako Černelč«, da bi slišali obra-' za to, da bo mladina pomnožila kratne pr0svete. V Kulturnem ' * ’ —1—~ X1 V=T* 170 TV1* tednu se bo pokazal s telovadno akademijo, lahkoatletskimi tekmami za pokal in nogometno tekmo moštev A in B. Obenem s pripravami za desetletnico društva pa teko tudi priprave za občni zbor Svobode, ki bo, kakor kaže, v začetku prihodnjega meseca. A. Tako je treba skrbeti za potrošnika Trgovina št. 1 v sestavu trgovskega podjetja »Ljudska potrošnja« v Brežicah, ki je v času od 1. januarja do čun odbora za preteklo sezono in se pogovorili o delu za prihodnjo. V poročilu je predsednica Rozika Bohinc točno opredelila vzroke nedelavnosti posameznih sekcij in nakazala smer bodočega dela. Po živahni in plodni razpravi je občni zbor sprejel več sklepov. Novi odbor bo z mestno občino pripravil vse potrebno, da bo SKUD sprejelo novo zgrajeno dvorano in ostale prostore v upravo. Mnogo je bilo govora o tem, da bi tudi kino prišel pod upravo SKUD ve prostore. Mestna pekama v i tn da bi imel predstave v novi Brežicah posluje v najetih pro-1 dvorani. Da bi lahko sekcije štorih privatnega lastnika. Tudi. uspešneje delale kot v prete-stroje in parno peč imajo v na- j klih sezpnah, bo potrebno dobiti jemu. Ker namerava lastnik' tudi denarno pomoč, česar do vatl-prodati peč in stavbo, je pričel - sedaj ni bilo. Tudi knjižnica, ki LOMO in delovni kolektiv res- : je ves čas najbolje delovala, bo no razmišljati o gradnji nove potrebovala v prihodnje denarne velike pekarne, ki naj bi pekla ' kruh za mesto in okolico. Tudi urbanistični svet je o tem važnem vprašanju razpravljal. Nova velika pekarna naj bj bila sektorskega značaja in bi pekla za potrebe prihodnjih 50 let. Vrnitev stanovanjske stavbe. LOMO Brežice je izdal odločbo, da se stanovanjska hiša na Cesti prvih borcev štev. 3 izloči iz stanovanjske skupnosti in po- vrste članstva, za kar je že pokazala voljo s tem, da je samoiniciativno pod vodstvom tov. Podgorška naštudirala komedijo »Lumpacij Vagabund«. Delo gledališke sekcije pa ne bo moglo steči, dokler ne bo oder toliko zaprt, da bi bilo mogoče dvorano primemo segreti. Ker nima 'SKUD nič kulis in ostalih rekvizitov, bo treba tudi za to prositi denarno pomoč. Govorilo se je tudi o ustanovitvi orkestra in godbe na pihala. Soglasno je bil sprejet sklep, da je treba pri namešča- S pesm o na Bize! skem Z vsemi svojimi čari in hkrati neprijetnostmi nas je obiskala jesen. Veseli smo sončnih po-poldnevov in ob topli peči nam je čedalje bolj prijetno. Preteklo nedeljo so Bizeljča-nom pripravili znani gostje toplo in prisrčno popoldne. Kdo? novno preda v upravljanje pod- j Vsi poznate moški komorni Pev-jetju Vino-Sadje v Brežicah.1 skl zbor iz Celja, ki ga vodi Z ozirom na gradnjo objekta ob j dirigent profesor Egon -Kunej, hiši in na pogoje, ki so v tej Ze lansko leto so peli pri nas, hiši, je ukrep zelo umesten. letos pa so nas zopet obiskali Tlmštvo prijateljev mladine nekako ob istem času in ppnov-je začelo z delom. V ponedeljek, i no s pesmijo osvojili publiko. 15. t. m. je v okvira društva j Dvorana je bila polna m kdor predaval dr. Minko Bric o'se i® malo . ogledal, je lahko vzgoinih in zdravstvenih pro- opazil marsikatero rosno oko, blemih otroka. Obdelal je v kar vsekakor daje celotnemu glavnem dva problema: kako problema: obvarujemo in zaščitimo otroka takih predavanj udeležilo več pred okužbo s TBC, v drugem Brežičanov. Prihodnji ponede-delu pa je obdelal nekaj pro- i ljek bo predaval okrajni in-blemov s področja mentalne špektor Sveta za prosveto in hieiene Želeti bi bilo, da b; se kulturo prof. V. Čopič o kraji, tih nju ljudi dajati prednost tistim. 1 30. septembra 1954 ustvarila pri-ki se žele v kraju svojega dela bližho 105 milijonov prometa, tudi kulturriioprosvetno udejstvo- ; dela z najnižjo maržo v krškem okraju. V tem razdobju ni ustvarila nobenega dobička. Njena marža, ki je znašala 5,8 %, zadostuje komaj za kritje nujno potrebnih stroškov. Potrošniki se včasih začudeno vprašujejo, kako to, da je v eni trgov, blago cenejše kot v drugi. Največkrat mislijo, da v trgovini, kjer je blago dražje, goljufajo Izvoljen, je bil nov odbor, ki je za predsednika izbral tov. Podgorška. zboru, dobrim solistom, še po- br!T oceno* Res zadovoljni smo l^Zjo z^niž^mmr- žo, se pravi — prodajajo blago ceneje, medtem ko zopet druge trgovine delajo' z višjo maržo, včasih zaradi višjih stroškov ali pa zato, da ustvarijo dobiček. V bodoče bomo v našem časniku objavljali vesti o naporih Jr-trgovcev, da bi čimbolj znižali stroške oziroma delali z čim nižjo mrežo. -nc. Mladina na Vidmu se pripravlja na Dan republike V torek, 16, novembra, je bil mladinski sestanek na Vidmu. Na njem je mladina razpravljala o svojih problemih, ki jih ni m-alo; o dogodkih v svetu in o raznih aktualnih notranjepolitičnih vprašanjih. Na sestanku so govorili tudi o kandida-za novo mladinsko vodstvo se vračali s koncerta in žeTmo, da bi nas celjski pevci večkrat obiskali. Pr; njihovem nadaljnjem delu in gostovanjih jim še posebej želimo bogatih uspehov; koder hodite, pa povejte, da tudi pri nas živijo dobri ljudje, saj le taki lahko ljubijo lepo pesem. M. in za okrajno konferenco. Volitve bodo prihodnje dni. Mladina se je tudi pogovorila, kako bo kar najlepše proslavila Dan republike. Čeprav bo proslavo organiziral občinski odbor SZDL, bo tudi videmska mladina prispevala nekaj lepih točk. ' -c B U je neugnan, vedno do- , pozabi na težko vsakodnevno bre volje, v dražb-; stal- | delo. Vsak ritem je bil za njeno dobrodošel in zavedal i govo zdravo mladost prepočasen se je prav dobro, da mla- ! in nobeden prehiter. In povedati dost pripada njemu. Cmi, kodrasti lasje so krasili njegovo glavo in z lepim obrazom, s črnimi očmi. je vedno osvojil okolico, v kateri je živel. Mislil je, da pozna življenje, da ve, kaj človeškemu telesu koristi, kaj mu škoduje in da je način življenja, katerega živi, edino pravilen in brez napak. Pri delu je bil silno resen in priden. V prepričanju, da orga- je treba še to, da so zelo rade plesale z njim. Fantovsko spnce mu je svetilo, k0 je spremljal to in ono izmed plesalk domov. Bil je ves razgret, vino mu je razdražilo kri in vseeno mu je bilo, ali je srajca na njegovem hrbtu suha al; mokra. Tako je živel naš Rudi, dokler tud; njegova močna narava ni popustila. Začel je kašljati, s svojimi nasvet; odveč, zdravila bi najrajši pil z vinom in komaj je čakal dneva, da bo lahko šel domov. Ker je bil tako nestrpen — tuberkuloza zahteva dolgo zdravljenje in veliko potrpežljivost bolnika tudi njegovo zdrav-tienje ni najbolje napredovalo. Rana se ni in ni hotela zaceliti in nizem lahko do največje mere j bil je vedn0 utrujen, stalno so obremenjuje in trpinči, je delal! ga bolele noge in delo mu ni od ranega jutra pa do pozne noči. Ker je bil njegov dom nekaj kilometrov oddaljen od delavnice,, je po delu skočil na kolo in brž h:tel domov. Da bi kdaj koli med delom imel toliko časa, da b; nekaj pojedel, to njemu, mlademu fantu, ni potrebno. Tako je prišel domov utrujen, lačen, toda hitr0 ga je zopet neka čudna sila gnala naprej, naprej v življenje, katerega "'e tako ' strašna liubil šlo tako od rok kakor včasih. Ker je mladost pač norost, njegova okolica neuka, njegovi prijatelji pa prijatelj; samo pri vinu, je prišel k zdravniku šele takrat, ko je bila že rana na pljučih in je pljuval kri. Ni še prepozno — mu je rekel zdravrik, toda takoj moraš v zdravilišč^. Težko se je poslovil od načina svojega življenja in šel v zdra-! vilišče Lepo mu je bilo tam nasvete in se vendarle odloči za operacijo. Rudi je ostal Rudi. Ves vesel je popokal kovček in odšel na postajo. Ker vlaka še ni bilo, je stopil nrmogrede na dva deci. Tema dvema so sledili še drugi in prišel je na vlak kar dobre volje, rdeče zdrave barve, živahen, zgovoren in že je CD>fl»fi(KCD>OI)OI>OI!0»OC<)!)?):<12>CO()l)«C3>(l0<^D>0fr()iKC2>0l)t()<2Z>0» Ob nedeljah, praznikih ali pa tudi med tednom je bil vedno j vsi drug; so bili zadovoljni. Katam, kjer je bila vesela druž- | k° tudi ne bi bili! Hrana, stano-ba, ker je godec s poskočmmi i van.ie, zdravila in zdravnik; — melodijami zahteval od okolice, vse zastonj, samo zato, da bodo da se pridruži njegovemu zapeljivemu igranju Rudi. tako mu je namreč bilo ime. je bil vedno pripravljen da pleše, da v divjem ritmu vrti plesalke, da čimprej zdravi in zopet sposobni za delo, Rudi se 'je težko prtoadil novemu načinu življenja Disciplina mu je bila zoprna, zdravniki zdravniki so mu svetovali operacijo, katero pa je kljub stalnemu prigovarjanju zdravnikov odločno odklanjal. Na tež; je pridobil pet kg, dobro se je počutil, toda rana je bila odprta in zaradi tega je nad njegovim življenjem stalno visel meč, katerega pa Rudi ni hotel videti. N; se hotel več ’ zdraviti, zahteval je. da takoj zapusti zdravilišče, češ da se bo že on sam doma pozdravil. Ker čaka na sprejem v bolnice in zdravilišče vedno veliko število bolnikov, so ga zdravniki pustil: domov in mu strogo zabičali, kako mora živeti, na kaj mora pazit; in naj še enkrat premisli vse zdravniške pozabil, kje je bil in v kakšni koži se nahaja. Kadar je človek malo vinjen, vsej okolici razlaga svoje težave in skrbi. Tudi Rudi je vsem prisotnim razlagal nepravilen postopek zdravnikov, da ga hočejo operirati, ko se pa počuti vendar tako izborno. Njemu enaki so odobravali njegovo odločitev, da bo pač doma nadaljeval zdravljenje. Rudiju je zrasel greben. Sam n.a sebe je bil ponosen, da je tako ravnal in pokazal hrbet zdravnikom. Prišel je domov. Domač; so ga toplo sprejeli. Spet je bil med svojimi, ki so ga tako težko čakali. Zvečer so krepko zalili njegov prihod in drugi dan je Rudi stopal po isti poti, po ka-ter; je hodil pred odhodom v zdravilišče. Cez nekaj mesecev se je poročil. Mislil je, da je s tem še enkrat ponagajal zdravnikom in vsem tistim, ki so zmajevali z glavo ob tem njegovem koraku. Meseci so tekli, pravzaprav bolj dnevi in tedni, kajti čez leto dni je moral Rudi prekiniti delo. N; več mogel hoditi v službo, bil je popolnoma shujšan, v obraz je dobil plavkasto barvo, težko je dihal, želel je zdravnika in njegove pomoči. Prišel je v bolnico. Rentgen je pokazal strašno poslabšanje. Namesto ene rane jih je bilo sedaj na pljučih kar šest. Po mišljenju zdravnika je bilo usojenih Rudiju le še nekaj dni. Kljub vsem zdravilom je šel sobi, se Rudi s poslednjimi močmi vzd'igne na posteji: »Gospod doktor, veliko prošnjo imam do vas,« je dejal Rudi. »Vse bom naredil, Rudi, kar je v moji moči, -da vam bom ustregel,« mu je odvrnil zdravnik. »Doma imam dva zajčka. Ce b; se mi slučajno kaj pripetilo, lepo vas prosim, gospod doktor, vzemite jih vi in skrbite zanju. Večno vam bom hvaležen, ker imam v vas zaupanje.« Zdravnik mu je prikimal in se, hitro obrnil proti vratom, da ne bj Rudi opazil solz v njegovih očeh. To je bila Rudijeva zadnja prošnja, v kateri se je pokazala. iskrena, preprosta in globoko čuteča narava človeka, ki je ostal kljub bolezn; vseskozi plemenit in ki se n; mogel poslo- bolnik smrti naproti. Od časa j viti od življenja, da bi ne prede časa je izgubil zavest ali pa j skrbel za najmanjšo stvarco pri je govoril popolnoma zmešano, i hiši — za dva plavooka bela. kar je bila posled’ca njegovega' trajnega pijančevanja. Prosil je za vino in zdravnik mu je rade volje ustregel, saj je vedel, da je to njegova poslednja želja. Ob vsakem prihodu zdravnika v sobo je Rudj milo obračal oči vanj in ga prosil rešitve, katere pa zanj ni bilo več Prosil je zdravnika, naj bi ga zajčka. Cez dva dn; v letošnjem septembru je Rudi v neenaki borbi podlegel močnejšemu nasprotniku. Temnolasi, črnooki,fant je zaradi svoje lahkomiselnosti moral v najlep-ših letih svojega življenja zapustiti ženo in v zibelki otroka, ker nj poslušal I operiral, pa čeprav bi še tako pravilnih nasvetov zdravnika, j bolelo, samo da b; se pozdravil, ker je precenjeval svoje moči in j- Naslednjega dne, ko je bil ker mi verjel v uničujočo moč i zdravnik na pregledu v njegovi , zahrbtne bolezni — tuberkuloze. Štev. 46 Malo zahteva - veliko nudi! Onemele bodo gorice in osamelo bo polje bolj pa bo zaživel kmečki dom in tudi meščan se bo rajši držal stanovanja, ko bodo zagospodarile mrzle sape in bo človek iskal toplo zavetje. Česa si b0 tedaj najbolj zaželel? Nevsiljivega tihega prijatelja, ki si ga bo izbral po svoji želji in volji — zanimivo Čtivo, saj je dobra knjiga ob takih priložnostih najboljša tovarišica. Bralo bo mlado in staro, saj slovenski knjižni trg z izborom res. ni 'v zadregi. Za mladi svet pa je izbira naravnost razkošna. Založba »Miadinska knjiga« v Ljubljani je pripravila zanj kar pet različnih zbirk, da pridejo na svoj račun prav vse starostne dobe do Zaključenega šolanjai Nekatere teh zbirk so se med našo - mladino že udomačile, druge se pa na njeno željo uvajajo. Po vseh pa radi segajo tudi odrasli, literarni sladokusc; prav tako kot preprosti ljudje/ ’ Zbirka za najmlajše je v knjižici »Čebelica« že lani izdala pet ljubkih slikanic, izmed katerih je Rdeča kapica pošla takoj V letošnjem šolskem letu izide osem novih pravljičnih del iz svetovne in domače literature m* nPr- Tmjulčica, Janko in Metka, Mojca Pokrajculja, Zajčkov zvonček, Pravljica o vetru itd. Broširan £. knjižica stane 50 dinarjev, trdo vezana 110 din — v prednaročilu! — Knjigamiška cena je višja! Za_ šolsko mladino izhaja v množični izdaji že tretje leto knjižnica »Sinjega galeba«, ki ;e osvojila že skoraj vse šole po mestih in širom po deželi. Kako so požirali Bambija, Robina Hooda, Profesorja Modrinjaka in še kopico drugih! Letos pa bo do konca šolskega leta spet izšlo osem okusno opremljenih in bogato ilustriranih knjig. Svetovno znana Koča strica Toma je že zunaj, pridejo pa še: R. L Stewensonova Cma puščica, L. Stariča Leteči Kranjec, J. Jurčičev Domen, K. Stiriročmo sorodstvo, A. Polenec: Razvoj življenja, C. Sle-binger: Okamenelo življenje in Miroslav Zei: Iz življenja sesalcev. Izbor torej res ni majhen. Velike pa so ugodnosti za vsakogar v prednaročilu: 1. Knjige so v subskripciji cenejše kot kasneje v navadni prodaji; 2. Dostavijo se naročniku takoj po izidu na stroške založbe; 3. možnost obročnega odplačevanja. Naročiti je mogoče vse zbirke ali pa vsako posebej v enem ali več Izvodih. Naročnikom letošnjih zbirk nudi založba ugodnost obročnega odplačevanja tudi za knjige, ki jih je izdala v prejšnjih letih. Naročila sprejema vsaka knjigarna kakor tudi založnica sama. Dobro bi bilo z naročilom pohiteti, ker je naklada omejena ir. so prve knjige že izšle. Sub-skripcija bo zaključena sredi novembra. Prospekti so interesentom na razpolago. Založba »Mladinska knjiga«, Ljubljana, Čopova 50/III. Ob prvi ocenjevalni konferenci Na popolni gimnaziji v Brežicah je bila 11. novembra prva ocenjevalna konlerenca v 1 polletju. Vseh dijakov je 600. Od teh je izdelalo 256 dijakov ali 42,67%. Padlo jih je 339 ali 56,50%, neocenjenih pa je bilo 5 ali 0,83%. Zanimivo je, da so po uspehu boljši nižješolci. Od 410 nižješolcev jih je izdelalo 44,39%, medtem ko je od 190 vi-šješolcev izdelalo 38,95% dijakov. Dijaki se z a učenje še niso dovolj zavzeli. Za učenje šolskih predmetov kažejo manj zanimanja kot za šport in kino. Za vlakarje, ki prihajajo iz sevniške smeri, je letos začetek Ali so bili res Marsovci? Ljudska pravica je pred krat- | sekiro, ne da bi se zbal raket, f očividce čudnih pojavov, marveč Im rvoeoAalo n _i_ l i L. • 1 . • 1 _i _ 1 «r 1 1 . i • vidcev raznih ; javov. kim poročala o svojevrstnem »smrtnih žarkov« in žarečih kro- samo dokazati, kako bujno domi-poizkusu oziroma potegavščini gel. Drugi kmetje so se mu pri- šljijo imajo ljudje in kako neza-dveh francoskih novinarjev, družili in reporterja sta komaj nesljivo je pripovedovanje oči-Uredništvo pariškega tednika ; odnesla pete. , vidcev raznih »nenaravnih« po- »Samedi SOIRE« je poslalo na | Da bi ugotovila, kako so si potovanje križem po deželi dva ljudje razlagali njun prihod, sta novinarja, preoblečena v gumija- se v običajnih oblekah vrnila v kraje, kjer sta nastopala kot »uranida«, prebivalca Marsa. Ljudje so pripovedovali o dveh orjaških Marsovcih. Drugi so ve- uvMuuiju, jjicuuictcua .v ste pajace z velikanskima bakrenima čeladama in opremljena z najrazličnejšimi bengaličnimi pomagali. Najprej sta se ustavila v na brežiški gimnaziji pouka šele ob |.50, da jim ni sq dijaki močno utesnjeni, kar treba prezgodaj vstajati. Hudo vse zmanjšuje možnost prijetne-pa je še vedno za tiste, ki se vo- ga pouka. Vse to in pomanjka-zijo z avtobusom z Bizeljskega, nje kabinetov, kjer bi se dijaki ker morajo čakati do tri četrt na z modernejšimi sredstvi več na-štiri, da se lahko odpeljejo do- učili, nujno kliče po razširitvi in m°v- Prav bi bilo, da bi se zanje, povečanju števila prostorov, za ker jih je kar precej, posebej kar ima gimnazija gotove načrte, organizirala vožnja domov, da se Potrebna bi bila še primerna in-ne bi mučili in zamujali toliko " " časa. Največ ja ovira pri učenju nižješolcev je oddaljenost, saj hodijo nekateri do 6 km 'daleč. V šolo pridejo izmučeni; namesto da bj,počivali, morajo pazili pri pouku. K slabemu uspehu pripomore tudi to, da starši preveč silijo otroke, da morajo doma delati, namesto da bi jim dali možnost, da se mirno učijo. Več kol polovica dijakov — nižješolcev mora zaradi hudega pomanjkanja prostora hoditi v šolo popoldne; tak pouk pa dijakom ne ustreza, ker niso več dovolj sveži za sprejemanje snovi. Prostor,- so tudi vse premajhni in Uspehi naših nogometaše? Zaradi pomanjkanja prostora čine v Brežicah Ivkovič. Na objavljamo le izvlečke iz po-1 tablici nogometne podzveze je ročil o odigranih nogometnih Ali ti nisem dejal, da nismo prav pristali? neki kmečki hiši v okolici Tou- - 1 --J-tviHCIl, IV. nci MUClAl Ul Sl V UKU1IC1 1OU C a pek bo povedal »Devet prav-1 lousa. Brž ko je zažarel benga ljic in še ena povrhu«, B. Ma- lični ogenj, je luč v hiši ugasni gajna bo predstavil dva junaka — Račko in Lija po imenu itd. la, potem je nekdo previdno „„ iiiitim m,, pokukal pri vratih hiše, pes na Naročnina za celotni letnik dvoriSČU Pa Je prestrašeno cvilil, broširane knjige 720 din veza- RePorteria sta brž spustila še rane v polplatno 1200 din. ’ keto in se urno odpeljala. V zbirki »Pravljic in pripo-1 Potem sta srečala neko kole- . vedk« so sedaj izšle J. K. Er- j sarko. Komaj ju je zagledala, že men benove Češke pravljice, sledile j Je vr9Ia kolo v graben in hotela 1 bodo Fr. Bevkove Kavkaške: zbežati. Ko ji je eden izmed pravljice, bratov Grimmov - rePorterjev zastavil pot, je pre- ! straseno kriknila in zbežala, ne da bi počakala na pojasnila, da nista Marsovca, marveč navadna človeka. Nekoč pa je malo manjkalo, da se pustolovščina ni izjalovila. V Marsovca preoblečena reporterja sta naletela na kmeta, ki ju je hotel napasti z veliko deli povedati, da sta metila komaj 1.20 m. Razni skeptiki so trdili, da je šlo najbrž za dva meteorja, drugi spet so pripovedovali, da so videli »leteče krožnike«. O tem so poročali tudi nekateri časopisi. Uredništvo »Samedi Soire* je potem objavilo pojasnilo, da na-poizkusa ni bil osmešiti tekmah v preteklem tednu, ki so nam jih poslali naši dopisniki: PARTIZAN (Sevnica) — PARTIZAN (Krško) 3 : 2 (3 : 0) V okviru proslave občinskega praznika je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med gornjima nasprotnikoma. Domačinj so nastopili v pomlajeni postavi in so pokazali hitro ter živahno igro. Gostje niso nastopili v običajni postavi in je obramba v prvih 20 minutah šepala tako, da je prejela v tem času tri gole. Igrišče ni bilo očrtano. V drugem polčasu so bili boljši gostje, ki so v tem času dvakrat potresli mrežo. Zaradi mraka je sodnik šest minut pred kancem igre tekmo zaključil. Tekmo je sodil tov. Cigler z napakami. PARTIZAN (Brežice) — SŠD ŽELEZNIČAR (Celje) 1 : o V tipično prvenstveni tekmi je dosegel edini gol za doma- Žabji kralj in druge pravljice ter J. Brlić-Mažuranićeve Pripovedi iz davnine. Lepo opremljene knjige bodo vse tiskane na beljenem papirju. Cena celotni zbirki — štirim knjigam — v polplatnu 1200 din. Tudi zbirka »Potopisov« izda letos štiri izredno zanimiva dela, znana in priznana širom po svetu: Potovanja Marka Pola, slovitega svetovnega potnika v srednjem veku, so že izšla; pridejo pa še: St. Zweigov Magellan (slavni pomorščak na poti okoli sveta), F. Nansen: Preko Gronlanda ter An dre Gide: Pot v Kongo. Vse knjige bodo tiskane na beljenem papirju in opremljene s številnimi ilustracijami in zemljevidi. Celotna zbirka v polplatnu za prednaročnike 1200 din. Prav toliko stane vezana v polplatno zbirka »Iz življenja živali«. Pričela je izhajati v preteklem letu in je naletela na iiskren sprejem. Knjige so že deloma razprodane. Letos razpisuje založnica subskripcijo za naslednje štiri knjige: B. Škerl: ven? Tl morda — Ali — Da, prav? — Kje neki, prav nasprotno: nocoj sem že računala, da te ne bo doma... — No, potem pa nocoj ne grem. vesticijska sredstva za gradnjo. KRONIKA NESREČ Hudina Eva, 59 letna posestni* ca iz Lukovca št. 18 je 5. nov. 1954 grabila listje, pa jo je pn tem z listjem naložen voz pritisnil ob deblo. Dobila je poškodbe na ko'enu leve noge. Kukovec Marija, 78-letna' delavka iz Zakota št. 30 je 10. novembra 1954 padla doma v sobi tako nesrečno, da si je zlomila desno roko; Levičar Anton, 49 letni posestnik iz Ceste št 13 je bil dne 9. novembra obstreljen pri svoji vinski kleti in ima prestreljeno desno roko; Tavčarja Franja, 48 letnega delovodjo mehanične delavnice Žerjav — rudnika Mežica, je dne 12. novembra 1954 avtomobil pritisnil ob neko drevo, da je dobil poškodbe prsnega koša. Iz brež;ške porodnišnice V porodnišnici naše bolnišnice R Parti- SQ prejšnjj teden rodile: Zupan- zan Brežice z 8 točkami, za čič Vgela iz Škrnika št. 2 (Kla- nj ima pa so moštva iz Konjic, Dobrne, Usnjarja, Svobode in Rogatca. PARTIZAN (Senovo) — BRATSTVO (Savski Marof) 3 : 4 Pomlajeno moštvo senovške- romiajeno moštvo senovske- sienca iz uroznja st. iz taevni ga Partizana je minulo nede-1 — dečka Hostnik Veronika ljo odigralo prijateljsko tekmo Gaja št. 9 — dečka, Kmetič Ana njec) — dečka in deklico, Šetinc Marija iz Trnja št. 37 (Brežice) — deklico, Balon Vera iz Brežic — deklico, Krašovec Kristina iz Senovega — deklico. Bizjak Boža iz Ribnice — deklico, Horjak Štefka iz Drožnja št. 12 (Sevnica) iz z Bratstvom v Sav. Marofu in ! iz Šoštanja št. 50 — dečka, Jur-vrnilo obisk tamkajšnjim nogo- i kas Marija iz Vel. Obreža št. 35 metašem, ki so bili svoj čas1 — dečka, Suhodo’čan Marija iz premagani na sevniških tleh. Blance št. 39 — dečka, Zvar Fa-Skrajno pristranski in nespo- j nika iz Gornjega Leskovca št. 16 sobn; sodnik je oškodoval Se- — dečka. Kajs Josipa n Kapel Ko pa oče tako rad sed« gostilni .,. Lepa jesen 1954. Sončno nedeljsko popoldne v novembru da te kar samo zanese v naravo. S Štiriletno hčerko kreneva na sprehod proti vijolično pobarvanim goricam. Naenkrat me otrok potegne za rokav: .Glej, očka, punčko! Tako majcena le, pa bosa! Kaj jo nič ne zebe?« In res, pred skromno kmečko bajto, ki se ji pozna, da nima preveč skrbnega gospodarja, sedi mlada mati, nekaj korakov proč pa se po svoje zabava drobna deklica. Kdo ve, o čem raz-mišlja n,ena glavica? Otrok sedi na hladni travi nožiče je podvil pod tanko, bedno krilce in se smehlja. Ko mu hčerka ponudi piškot, brz plane pokonci da se zasvetijo premražena gola stegenca. Boso je revše, nima nogavičk ne hlačk »Pa ni otrok nič bolan, ko je tako malo oblečen?« vprašam mater. »Nič. to se pravi, samo malo nahoden je, veste je že tako navajen.« ' »Koliko pa je star?* »Sedemnajst mesecev,« odvrne mati smehljaje. Toda ta smeh je porojen iz zadrege. In ko mi najbrž na obrazu bere misel, doda, gledaje v tla: »Otrok sploh nima čeveljčkov, imamo premalo denarja. Ko pa oce tako rad poseda v gostilnah... * S hčerko se vračava. Nič ne govori, samo tesno se me oklepa za roko. Nemara premišlja o tem, kako bi bilo marsi-kle tudi za nogavičke in čeveljčke in za hlačke, ko bi na sve-tu ne bilo toliko ljubezni do »božje« kapljice. Oh, ko bi’ tako ne bilo! y novčane kar za dva gola. Končni rezultat 4:3 v korist NK Bratstvo ne daje realne slike dogodkov na igrišču. Navzlic porazu so senovški igralci z lepim vedenjem pridobili simpatije gledalcev m nasprotnega moštva. Zelo dober je bil vratar Partizana Zičkar, ki je ubranil več najtežjih žog. — Ob povratku so nogometaši obiskali v Brežicah bolnega tovariša Konrada Maka. kj je pred meseci padel 26 metrov globoko v rudniški jašek. Z obiskom in skromnim darilom so tovariša z zelenega polja prijetno vzrado-stili. skega vrha 45 (Klanjec)—dečka, Rihter Marija iz Zurkovega dola št. 22 — deklico. — Čestitamo! Objava! Knjigarna in papirnica v Krškem obvešča vse svoje prijatelje in odjemalce, da bo nudila od 22. novembra do 22. decembra 1954 20% POPUSTA na vse leposlovne knjige. Oglejte si bogato zalogo knjig, Izbirajte lepa knjižna darila za svojce In prijatelje v knjigarni! Knjigarna ln papirnica Krško IM OftfloSC KINO Kino Brežice predvaja od 19. do 21. nov. amer. film »Berlinska zgodba« — F. N. 39; od 23. do 25 nov. ital. film »Nevesti se mudi«. Kino Krško predvaja od 20. do 21. nov. amer. film »Rdečelaska ln kavboj; od 24. do 25. nov. amer. film »Preobrat«. Kfno Kostanjevica predvaja od 20. do 21. nov. mehiški zabavni film »Cantiflas mušketir«; 24. nov. angl. krim. film »Trgovina s starinami«. Kino Sevnica predvaja od 20. do 21. nov. amer. barvni film »Plavajoče gledališče«. SEJMI v okraju Celje: 21. nov. v Podčetrtku 24. nov. v Štorah (Teharje) v okraju Krško: 23. nov. v Boštanju 25. nov. v Krškem I POROČENEGA OSKRBNIKA iščemo za lepo urejeno planinsko postojanko v Gorjancih, ki ležj ob dobro oskrbovani dovozni cesti. V hiši stanuje tudi logarjeva družina. Primerno za invalida ali mlajšega upokojenca. Nastpp takoj ali pozneje. Ponudbe na Planinsko društvo v Kostanjevici. HIŠO, SADOVNJAK IN VINOGRAD na Sromljah prodam. Vprašajte pri Lenartu Gru-bilču v Brežicah. DVOSOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI, Ambrožev trg 3, zamenjam takoj ali prihodnji mesec za enako v Brežicah. — Ponudbe pošljite na dr. Zlatko Grum, zdravnik, Ljubljana, Ambrožev trg 3. ANTON INGOLIČ SONČNA RESER toda ležišče je Prebiral je Nežina pisma, no- j legel Johann, Va in stara, prešteval prihranke, I bilo prazno, računal, se predajal vabljivim j $Se vedno je takšen, kakor je Z1 sejimspet zoperstav- b.;1,, je spregovoril polglasni ljal, čes da sem dovolj. V tem se , »Zahrbten človek. Z vdovo pa ^ napravila prava sibirska zi- J le nj imel ^eče. Konec tiste zi ma. Neža je pisala Tevžu, da! me jo j€ torej kap. Morda ne doma od mraza drevje poka, da j bo imel srečeJ tu<£ z Lof20V0 studenct zmrzujejo in da so ze obleko. Jej, jej, kakšni so tega in onega odpeljali z zlom Ijenimi udi v bolnišnico, ker mu je zdrsnilo. Konec januarja pa ljudje!« Ta vzklik je veljal v enaki meri njemu samemu kakor Johannu. »He, otroci,« je zneje umrla. ’ ^ žeto Teč! Konjiček le čaka. Hi, hijo!« Komaj so otroci odprli oči, so se že razživeli. Lizika in Anica sta pretaknili vse prostore v hiši, Tinček pa je z ročicami lovil sončne žarke, ki so lili skozi široko kuhinjsko okno. Vendar je sonce priromalo zelo visoko, preden so se odpravili. Na glavni cesti je bilo ruske vojske, na konjih, vozovih in avtomobilih in ujetnikov, seveda peš, še več kot prejšnji dan. Od še istega dne je pospravil svoje reči in se ves razgret v najhujšem mrazu odpeljal domov. 10. Ko se je Osojnik zbudil, je bil že velik dan. Čez poč se je naspal za vse prečute noči. Precej časa je minilo, preden se je do kraja zavedel, kje je in kako je z njim pa Z otroki, ki jih je zagledal ob sebi. Ozrl se je še v kot, kamor je prejšnjo noč časa do časa so tako zakrčili cesto, da je moral Osojnik zavoziti na travnike, kjer je trava že bujno rasla ali na njive, ki so zaman čakale oračev in sejalcev. Čas je, čas, da se vrnemo vsak na svoj dom in začnemo z delom, je ponavljal ob pogledu na njive, obenem pa se izpraševal kako je v tem času na Klopcah. Tistih oholih Besarab-cev gotovo ni več. Najbrž jih naši vodijo v ujetništvo kakor Rusi te Nemce. Prav jim je Gospodovati so hoteli vsemu svetu zdaj pa še gospodarji svoje zemlje niso Več. Kdo ve, če je Lojz že doma? Za prvo škropljenje je zadnji čas. Ob tem času smo tudi že okopali koruzo in ogrnili krompir pa posadil; fižol. Delo čaka, pa se klatimo po tujih deželah kakor cigani. »Hijo, hijo, pojdimo, pojdimo!« In pognal je, kakor da ga ne ločj od Klopc tisoč in več kilometrov marveč ura, dve vožnje z onemoglim konjem. »Hi, hi!« je vzkliknila Anica in švrknila s šibo. Sivec je nekaj časa tekel, sčasoma pa je spet prešel v svoj počasni, utrujenj korak; zaman so ga priganjali s šibami in vzkliki. I Otroci so si kmalu našli svojo zabavo in so pozabili na konja, Osojnik pa se je tudi tako živo zamislil, kako je včasih bilo in kako je v tem času na Klopcah, da je konj spet stopal po svojem preudarku in svojih močeh. Direndaj naokoli ga ni plašil, sa) ie M še pred kratkim sredi hujšega meteža, tudi se ni menil za udarce, s katerimi so ga nestrpni vozniki podili s srede ceste. Zasopel in znojen je slednjič proti poldnevu pripeljal svoje vozilo z nenavadnimi potniki do na pol porušene železniške postaje. Pravzaprav do postaje sploh ni mogel, kajti prostor pred postajo je bil natrpan z bivšimi ujetniki, pregnanci in preseljenci. »Tako, tako,« je Osojnik zaklical razočaran, ko je zagledal pred seboj pisano množico. Tu je še slabše in če vlaki ne vozijo nič pogosteje, lahko čakamo : teden dni. Lizika na vajeti! Po-: vprašam, kako in kaj.« Spravil se je z voza in dolgo izpraševal med ljudmi. Ko se je vrnil, je dejal še bolj zaskrbljeno: »Zadnji vlak je šel zjutraj. Kdaj bo prišel pr' % in ji . in za koliko bo prostora, nihče j ne ve. Slabo je, slabo.« »Peljimo se kar dalje!« je i predložila Lizika. »S konjem domov, s konjem!« je zaklicala Anica. »Otroci, otroci, saj ne veste, kak0 daleč je do doma ...« se je Osojnik žalostno nasmehnil. »Sivec bi prej omagal, tudi voz ne bi vzdržal in mudi se nam. Čaka nas delo, čakajo nas oče, Klopce...« »Bolje je, da se peljemo počasi, kakor da tu čepimo« je menila Lizika, ki je bila za svoja leta že modra in preudarna deklica »Prav imaš,« ji je Osojnik po daljšem razmišljanju pritrdil. »Čakajte, povprašam za pot, za najkrajšo pot!« Spet se je pomešal med ljudi. »Udarili jo bomo naravnost proti češki meji,« je dejal podjetno,^ ko je sedel na vozu. V treh, štirih dneh smo tam, če gre Po sreči. Tam. pravijo'bomo dobili vlak in se odpeljali na Dunaj. Ko smo na Dunaju, pa smo tako rekoč že doma.« »Hi, hi, sivec!« sta zaklicali Lizika in Anica ter švrknili konja vsaka s svoj0 šibo, Tonček pa je samo zakrilil z ročicami. Zunaj mesta so krenili proti jugovzhodu proti raztegnjeni va’oviti verig; sinjih gora, ki so jih zagledali daleč pred seboj. »Tam, tam je Češka,« je dejal Osojnik in pokazal z roko predse. Seveda je Liziko in Anico zanimalo, kako je onstran gora. Kot avstrijski vojak je bil Osojnik na Češkem na manevrih, še dalje proti vzhodu, v Galiciji pa se je tepel z Rusi, morda z očeti in strici teh Rusov, ki jih je zdaj srečaval. Vseh mogočih podrobnosti se je zdaj spomnil s Češke, iz Galicije pa tudi iz Rusije, otroci so ga pozorno poslušali, tud; Tinček, čeprav ni razumel besedice. Od časa do časa je z ruskih step preskočil k Sotli in nad hribček nad njo in se — ne da bi opazil — razgovoril o svojih ljubljenih Klopcah. »Ali izvir v gozdu nikoli ne presahne?« je Anica segla v njegovo pripoved. »Ne presahne,« je odvrnil Osojnik, ki je že nekaj časa poslušal pri j etno šumljanje drobnega curka, ki je tekel v veliko, iz mogočnega debla izdolbeno korito. »V poletni suši usahnejo vsi izviri daleč naokoli, še spodaj v vasi tu in tam zmanjka vode, naš izvirek pa ostane živ. Kar naprej in naprej žubori.« (Dalje prihodnje)