^JkochlSbl. k. k. a.*—---------- Hofbibliothek, Wien Lfc €7. V Grorici, 19. novembra 1880. „So5a" izbaja vsak petek iu velja s poSto prejemana ali v Gorici na tlom poSiyana: Vae leta.....f. 4.50 Pol leta.....,. 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako j»ri ,.po-tlanicah" se pi&cuje /.a navadno tristop> no vr»to: 8 kr. no in drnzino iz mesta, da bi ne imel Se veCega straba in joka pred o&ui. Na koiodvoru zagrebSkem se je dau za dnevom vse trio od ljudij, tisofie na tisofie jib je iz-be^nlo iz podrtin nesrediega mesta. Tista razmerno mnjhna .mno^ica prcbivakev, ki je preuboga ali zarad pos!Ov prisiljena ostati v Zagrebu, prestraSila se je 16. nov, po iioCi vsled hu-deb suncev potresovih da je vse zbei5alo na trge. To tuu': iu prej pa so ljudje tisoCero prenoCevali na tr-gih zagrebskih. Ubogi iu bogati so prcnoCili v enakem strahu intrepetu in pod enakostraho prostega podnebja. Tak6 so straSne naturne sile na zalostno stran pokazale komunizem, katercga se cloveSki stanovi drugaCe toliko boj6. Potres je bii tudi na Tirolskem, in zlasti v mes-tecu Rumu je prebivalce hudo prestraSH. Pa vedno in vedno se moramo povrniti na HrvaSko, kjer je potres okoli in okoli po mestih, trgih iu vaseh Skodo nare-dii, katero bo narod dolgo cutil, tudi ce drugade do %'m ugodna leta in ugodno notranje in zmianje b\v-ljenje. Bog ga varuj zanaprej bujSih nesrect *) Op. Ur. Tudi uredniStvo „So8eu bo rado darove na-biralo in odppgiljalo na svoje meato naratnoat zupanu zagreb-Ikemu, dr, MrR>9vi^, Shod nemskih liberalcev na Dunaji. Z DUNAJA, 15. nov. (Izv. dop.) Bunaj je srediSCe cizlajtanskega politiSnega gi-bauja, ako ne popolnoma, vsaj nekoliko; tu je ven-dai' zadnja instancija, kjer se bojujejo nemiki in slo-vanski mislefii politiki za prvenstvo (hegemonijo). Zlaati v sedanjem Lasu se tukaj gode" iudne reci v tem oziru, s Cemer Vam lio(5em porofcati, da boste razvideli, na kako stalisfie se postavljajo Nemci. To nam je jasno razodel IV. uemSko-avstrijski parteitag, ki je imel dne 14. nov. v Sofijmi dvorani v predmestji Landstrasse svoj shod, katerega se je udelezilo 3001 mol Majheno Stevilo za Nemce. Dr. Kopp jc zacel ob 10. un zborovanje razlagajoc pomeu shoda tako-le: „Mi uismo sami', pravi Kopp, Mvse ljudstvo je za nami; ni res, da to, kar mi kot straa-ka delamo, ne bi so strinjalo z nazori naSega Ijud-stva". Pa Nemci se motijo, ker videli smo, da se ljudstvo ui udele2ilo njih demonstracije, kar doka^emo pozneje. Glavna stvar je resolucija, katero je predloftl Schmeykal, vodltelj eeSkih Nemcev. Ysebina te je v kratkem ta: BNemSkega naroda se je polastila vzne-mirjenost, ker je vlada s koalicijo spravila v nevar-nost Nemitvo, svobodo, napredek in diiavuo edinstvo. Dalje se povdarja v resoluciji, naj bi se vsi Nemci zedinili, da bodo zatrli, zaduSili vse politique 2elje drugih narodov, zlasti njih federalistidne namere. Av-strija mora biti nemSka, jezik nemSki mora biti dr-2avni jezik, drugi narodi nimajo pravice, enako pravo zabtevati. ,Svoje staliSce kot Nemci tako pojasnjujejo v resoluciji: da v svojih narodnih tefrujah ne prestopajo avstrijske meje. Nemci smo in ; pstaueroo, tor ho(emo s^oStovani biti, povdarja m%- lucija, kar je jako samooblastno, Lo pomislimo, da drtiglm nvstrijskim narodom ne dovoljujejo, ko zahte-vajn, Blovnni smo in zelinio ostati. Vse kar ni nem-Ako, hofiejo zatreti z nemiko mofijo, Tako resolucijo, katero so sprejeli ustavaki v svoj prihodnji program. Dasi ni tako strastveno pi sun a, kakor njene predniue v Mbdlingu, Brnu in Karlsbadn, vendav se u6imo iz nje, da se trudijo Nemci zopet yriti do vladu, da ho-dejo prekucniti Taaffejevo ministerstvo, da ne poznojo spi'iive, umpak lioCojo uni^iti vse slovanske namere. m tako ncsmmni so, ler upijejo, da sedaj Slovani Nemce „na steno" pritiskajo, kar pa zlasti mi Slovenci doko venm, da se pri nas ravno narobe godi. 0 sami resoluciji Se pozneje, Ilesolncija je bila seveda enoglasno, brez debate sprcjeta, Izza tega je porofial bavon Walterskircheti o nemSkem n8chulverein-nu, katercga je toplo prlpo* roftal Nomce to2efi, da se je ze dokaj nemikih pre-delov ali poslovaniio ali poitalijanilo; treba je tedaj vse ponemfiiti. Tudi to so enoglasno sprejuli, In to je vse, kar so je godilo na tern shodu, kateiega se jo, kar je tudi zanimivo, ti. pi\ udelefcllo 3001 ustavakov Iz razuih de^el in sicer: iz Uelko 468, iz Moravske 520, iz Koroske 6'J, iz Kranjske 22 (se-veda Desman jo zraven), iz stajerske 20!), iz Trsta 2, iz Drtlmacije 4 itd. Med temi je bilo 103 drzav-nih poslancev, 137 dezolnih poslanccv, 219 /upanov, 340 obfiinskib svetovalcev, prof, ^orenz, Rector ma-gnificus itd. In kaj so Nemci s tem dosegli? ;Fiasko so na-redili, ker tega, kar so nameravali niso doscgli. Gu-tijo potrebo, da se je treba zediniti v stanovituo nem-Sko skupino; to se jim ui posrecilo, ker se ustavo-verci gosposke zbornice niso pridruiili tej resoluciji, ti se torej niso I njimi zedinili. Tudi razne stranke ustavovercev se niso zdruzile* to se je sedaj o&tno pokazalo. Edino, kar so nemSki ustavoverci zdaj po-kazali, je to, dasi njih strauke ima vsaka svoj, dru-gacen program tako, da si sami ustavoverci uaspro-tujejo, vendar so v tem parteitagu izpoznali, da je treba strankarske programe pustiti, ter se edino na narodno staliSCe postaviti. Oni hofiejo biti Nemci, kot Nemci morajo si zlo^no prizadevati, da bodo Slo-vane zatirali in zatrli. Dokler so ustavoverci imeli vlado v rokah, tladili so Slovane, njih jezik izpodri-vali iz urada in Sole, njih pravice zatirali; sedaj pa, ko je na krmilu Slovanom prijaznejSa vlada, katera Nemcem ne jemlje nifiesar, Slovanom pa nic velikojne daje, upijejo na vse grlo, da je NemStvo, svoboda, napredek v nevarnosti, ako se Slovani potezajo za uvedbo svojega jezika v urad in Solo iu za enako-pravnost, torej za tiste reci, katere so vsacemu narodu za lastoi obstoj neizogibao potrebue, za tisto poroStvo narodnega obstoja, kar 2e imajo Nemci od nekedaj. Da samo ti ustavoverci tako inislijo, .a ljudstvo ne, videli smo na Dunaji povsod, ker se te demonstracije ni udeleMo meScanstvo dunajsko, ampak je odlofino protestovalo zoper namere neraSke ustavoverne stranke na svojem zborovanji v Schwenderjevem ko-loseji, kjer se je zbralo ljudstva veliko nad 3000 duS. Novine so zaporcdoma prinaSale dolge ilanke, [naj bi meSCani povsod zastave razobesili iu dne 14. nov. zve-cer hiSe razsvetlili. Vse notranje mesto in preiimestja sem prehodil, da bi se preprical, ali \% ljudstvo sto-rilo, kar je 2elelo judovsko novinarstvo. Na svoje oci sera videl, da so novine naredile fiaSko, ker po notranjem mestu ni bilo ni6 zastav razobeSemh, le tu pa tarn je bilo videti katero. Ves aGrabeutt nima ni ene zastave, tudi vsa dolga „Karntnerstrasse* ne; po vsem „Ringutt moraS tako gledati, da oCi ne izgubiS, ako hoceS zapaziti kako zastavo. Zlasti trgovci |niso marali za to demonstracijo, kar se tudi vidt. „Pressett in druge novine tukaj priznavajo, da so se ustavoverci siko premotili in osramotili, ker so upali, da bo ray-no notranje mesto v tem oziru dober vzgled dajalo drugim duuajskim predmestjem. Edino predmestjje -Landstrasse" je bilo nekoliko na boljSem, ali da je tudi tukaj bila blamaz\i, razvidite iz dunajskih listov, ki sedaj to^ijo, da je veliko „Lucken\ Ko je i»el 4» l?e$er v Sofijoi avo- rani parteitag banket, imelo je biti razsvelljeuo vse mesto. Ali na Most so videli vsi ustavoverci, da notrauje mesto ni bilo kar uifi razsvetyeno; Land-strasse pa tudi tako slabo, da je groza. MeSCani paS ne marajo za te demonstracije, oui so Slovauom pri-jazai; to se je zdaj ofiitno pokazalo. Kake trauspa-rente, napise sem zapazil na Landstrasse le vaetiri. Vorstadt-Zeitung je imela napis na hiSi, v kateri je uredniStvo, kateri slove tako: Hoch die geeinigte tleutscheParteilNjen urednikjepribilna steuosvoje hiSe napis; Hoch die Verfassung. Nek Sevljar je v svoji uavdulenosti obesil ta transparent: Hoch! Die Verfassuog uuser hochstes Gut, Wer frefelnd darau rftttelt VerfWlt unserer gerechteo Wuth. §e eden napis sem vide! v dveh verzih. To j© vse, kar vam inorem porocati o trausparentih, iz ee-sar vidite, da je to ubogo walo; vidite, da prav pia-vim, ko trdim, da ljudstvo ne mara za ustavoverce, za judovsko vpiti©, ampak da hoce v spravi iiveti z drugimi narodi, ne jib zatirati Po pravici smo te-daj bili osapneni vsi Slovani na Duuaji, da je usta-vovercem tako izpodietelo; ne, osupneni nismo bili, pac" smo vedeli, da bo tako priSlo, kar se je na naSe veselje tudi zgodiio. Isti dan zbralo se je dunajsko prebivalstvo v Schweuderjevera koloseji cez 3000 dus. Zlasti delav-cev je bilo veliko. Tu so enogiasno sprejeli resolu-cijo, v kateri so odloeno protestovali zoper nemSke ustavoverce, da se Nemci skrivajo za besedaH Nein-Stvo, svoboda, napredek; svoboda to je Nemcem le izgovor, za katerim je skrita politicna in gospodar-stvena korupcija, V resoluciji so sklenili .enogiasno, da ljudstvo ne mara za umetno narejeno Seuvanje zoper Slovaue. Ne NcroStvo in svoboda, ampak korup-cija je v nevarnosti. Zbor je protestoval zoper to, da bi tudi ljudstvo z ustavoverci bilo, ne, quo je zoper ustavoverce. To resolueijo so vsi sprejeli z veli-kim odobrenjem. Potem so se sklenili, da se bodo potegovali zaohcno direktno volUno pravico itd. Zbo-rovanja se je bil udelezil Krouawetter, kateri je edini zvest aurodu, bored se za njegov blagor. Protest je izsel iz srede dunajskega prebivalstva, z njim je raz odeto, odkrito nemskih ostavakov licemcrstvo. Be enkrat bodo isto povedali ustavovercem nemSkt kon-servativni ustavoverci v Liucu due 22. t. m„ kar bo pac" uajlepsi dokaz, da se sauii Nemoi ne ujemajo z resolucijami parteitagov. Eo so Kristusu ofiitali, da z Belzebubom izganja hudifie, rekel je blizu tako: kraljestvo, katero se je povzdigoilo zoper sebe, mora razpasti. NemSki ustavoverci so se povzdignili zoper sebe ze prej, in tudi sedaj se niso zediuili; povzdignili so se tudi zoper Slovane. Se treba bo, da po-polnem razpadejo, da bi se potrdilo, kar [beremo v novem zakonu. Vojaska taksa. Kdo se sme vojaSke takse oprostiti? 1. Tisti, ki zarad telesnik ali duSnih bib ne inorejo sebe in tistib ziviti, za katerib. branjenje so po po-stavi dolzni, in nimajo za to potrebnega premozenja ali dohodkov; 2. tistiki, se. preskrbujejo kakorubogi; 3. tisti, ki so bili uze pred letom 1875 vojaStvu pod-vrzeni; 4. vojastvu podvrzeui, ki sicer niso bili po-klicani v vojno sluzbo, ampak v drugo sluzbo za vojne namene, in tisti, ki spadajo v crao vojsko za tisto leto, v katerem so bili v sluzbo poklicani. Kdaj neha taksna dolzuost? Taksna dol-2nost neha: 1. fie je taksi podvtzeni umrl: 2. ce je taksi podvrzenega zadela kaka hiba, da ni za delo, dokler ta hiba traje; 3. ako se taksi podvrzeni iz av-strijsko-ogerske drzave preseli v drugo drzavuo po-lovico v tistej drzavni polovici, iz katere se je izselil. Ce se je vojaStvu podvrzeni oprostil voj&Ske takse, ali Le je taksna dolzuost glede njega nehala, tedaj tudi roditelji, dedje itd. niso dolzui plafievati takse. Ce neha taksna dolzuost vojaStvu po d-vrzenih, ali se to raztega tudi na njiliove roditelje i t d.? Ce se vojastvu podvrzeni opro-sti takse zarad telesnih hib, kokur je bib zgoraj re-Lenor ali ker se preskrbnje kakor ubog, tedaj so takse opro§Leni tudi njegovi roditelji, dedje i. t. d. Kdaj se ima ta taksa pla6evati in kje? Ta taksa se ima vsako leto koucem meseca aprila za minolo leto placevati, le izseljenci jo morajo za vsa prihod-nja leta plaCati, predno se jim da list za izseljenje, in sicer pri tistih uradih, katerim se platujejo drzav-ni davki. Zastale takse iztirjujejo kakor drfavne davke Kako se bodo te takse rabile? Iz dohodkov te takse se ustanovi pred vsem drugiui vojrS-ka taksna glavnica, tej giavnici se prilo^i vsako leto 1,142.530 ft., kakor pogojeni znesek iz ogerskih de-zel za naio drzavno polovico, ostanek pa prevzame dizavni zaklad, ki se zato zavezuje, podpirati iz ar-iavoega deuarstva pomofii potrebue rodovine v pri-merljaji mobiiizucijc pod oimje pokHeanih stalnihud-puscencev, re^ervnikov, nadomestnih reservnikov in deLelmh bram >ovcev, kakor tudi rodoviue 0'iik, ki so v firni vojski. KaH namen ima ?oja§ka taksna glav* nica. VojaSka taksna glavnica bode: 1. zboljsevala preskrbovanje invalidav: 2. dajala pripomoCke ubogim vdovara in sirotam vojakov stojne vojske (vojaSke mor-narice) in dezelne brambe, ki so v vojni padli ali v-sled ran ali vojuih t«zav umrli. Euako se bo oziralo tudi ua tiste vojaStvu podvr2eue, ki so bili poklicani v slulbo z& vojne namene, pa niso opravljali pravih vojuih sluzb, kakor tudi na rodovine onih, ki so sto-pili v crao vojsko. Kako se bo zbolj§evalo preskrbovanje i n v al i d o v ? Preskrbovanje invalidov se bode zbolj-§evalo: 1. glede ouih invalidov, ki so bili, odkar je v veljavi nova vojaSka pokojuiaka postava od 27. de-i:embra 1875, prevzeti v vojalko preskrbovanje iz sto-jae vojske, voja§ke mocnarice, delaine brambe in irne vojske; — s tern, da se jim bodo dajali osobni pri-boljSki v tistib primeiljoJEh, v katerib zahtevajo na stopki zavdanih ran all vojuih tezav posebnega ozira, in ako njih preskrbniaa, izvzeiu§i ptiklad za rane, ne presega dvanajst&to goldinarjev. 2. Glede onih, ki so bili, predno je ta postava moC zadobHa, prevzeti v voja§tvo preskibovauje iz stojue vojske, voja§kc mor-nariee, dezelne brambe ali Cme vojske; — s tem.da se jim bodo dajale odstotne doklade k dosedanji pre-skrbnini, in sicer: a) nizjim ^astuikom, vojakom in tern enakim voja§kim osobam, ki spadajo v stan pa-teutalnih invalidov (oziroma invalidov s pridrSkoin) dajalo se bo petdeset odstotkov priboljSka k pateu-talni placi: b) tistim, katerib dozdaoja vojaSka pokoj • nina, dolofiena po poprejSajih predpisih, na leto ne do-sega tisoc goldinarjev, dajalo se bo k pokojnini do petsto goldiaarjev dvajset odstotkov, od petsto do o-serasto goldinarjev petuajbt odstotkov, in osemsto do tisoC goldinarjev deset odstotkov. Pri 2. b) pa ima veljati pravilo, da priboIjSana pokojnina ne sme pie-segati tisoC goldiruujev, pa tudi v nobeneiu primer-ljaji ue tistega zneska, ki bi spadal ua cnako Sarzo v istem duinskem razredu po postavi od 27, dcteni-bra 1875; pri tistih pa, ki ne spadajo v noben dnin-ski razred, velja euaka sluzbena plat'a. PoCitnine v dainske razrede uvrSCenih osob se imajo zviSati ua 300 gid., ako bi z odstotki vred mauj znaSali. (Konec prih.) Dopisi. S Krasa, 15. ,nov. (Izv. dop.) (Pone»«6evanje ljudskih Sol na Krasu) Dfaga „SoCa* I nezaslisauo in piezalostno novico moram ti danes porofiati. Izvedtl sem od zanesljive strani, da je g. ces. kr. okrajni glavar se^anski po zasli§anji krajnih svetov v Sezani in Kommu ukazal, da se za tekoce leto uvede obli-gatorifino podudevanje v hemSkem jeziku na §tirirazredui ljudski Soli v Sezani in trirazredni ljudski Soli v Komnu. To je potem on naznanil okrajnemu iolskemu svetu v Sezani, kateri je to na-redbo okrajnega glavarja z veseljem naznanje vzel in potem §e sklenil, da se ima uvesti obligatoricno podu-Ccvanje nemSkega jezika tudi na dvorazredni Soli v Tomaju in na enorazredni Soli v NabreSini, v Gorjanskem in v Kostanjevici. Poduk v nemSkera jeziku se ima priceti v vefirazrednih Solah Zq v drugem razredu. Ta naredba se je tudi ze uved la dejvausko! Ue so to nasledki potovanja gospoda trzaSkega namestnika po Krasu, mora se pa6 zalostno imeuovati. Ne moremo pa se zadostno zaLuditi kak6 da so mogli to nepostavno naredbo z veseljem vzeti naznanje „odlicni Kra§evci% ki so se ob fcasu dr^avno-zborskevolitvena vsa Siroka usta bahali se svojona-rodnostjo. Najvefio modrost pa so ti vrli, zavestno in pogumni narodnjaki pokazali, da so ponemLevanje ljudskih Sol razSirili §e cel6 na enorazredne ijudske Sole! „ Clovek bi obupal nad tako zavestjo naSega na-rodnjaStva; vendar Se eno upanje imamo za ta skoro neverjfttDi primerljaj. Take reCt spadajo uamred v podro^je deielnega Sols, sveta, kateri se je dosedaj Se vedno pokazal skrbnega Cuvaja narodnih pravic. Zato se tolazimo v radovednosti, ali bo dei. Sols, svet oznaceni nepostavni sklep okr. Sols, sveta sezanskega in s tern ponemCevanje ljudskih Sol potrdii ali zavr-gel.Ne moremo pa zamolcati opazke, da so bile pod razvpitim ustavoverskim ministerstvom Giskre in Herb-sta naSe Ijudske Sole osuovatie na cisto narodni pod-lagi, in da se ravno sedaj pod tako zvanim slovano-ljubnim ministerstvom Taaffeja naSe Ijudske Sole po-nemCujejo. Potem in po drngih prikaznih je fiedatje te^je spoznavati, ali je res Taafejevo mioisterstvo Slo-vanom prijazno ali ne. Navedena fakta pa ocitno do-kazujejo, da smo zdaj gled6 na najprvotniSe narodne pravice zelo* na slabSem, kofc pod vsakim ustavoverskim ministerstvom, ker ne moremo veijeti, da bi kak okrajni glavar na svejo roko si upal brez ukazov od zgoraj po ordonancah vpeljavati nemSki jezik v nase Ijudske Sole. Opazka uredniStva. Poizvedeli smo zalibog iz gotovega vira, da je dezelni Solski svet v svoji posted* nji seji to red razpravljal in dotidai sklep sezanskega okr* Sols, sveta potrdii, iu da m za vni&nje tega nepostavnegn sklepa govorila inglasovala le edina dva poslanca iz dei. odbora *) * Mislili smo dozdaj, da se bo ponaSal samo I-pavski trg v nasi bliznji soseski s ponem5evaujem svojih narodnih nenarodnih Sol; pa motili smo se. Iu morda smo na Primorskem Se le priprvem zaeet-ku. Kras je geografsko nam na jugu, potem pride Go • rica in slednjic Tohninsko. Morda bomo kmalu takd sreiui, da goriSka in tolminska okr. glavarja tudi kma« Iu ^zasliSita" krajne svete, da enako modre in za nas prev^sele sklepe takoj naznanita okrajnim Solskim sve-tom, kateri sledirp z enako pedagogi^no raodiostjo in prikimovanjem vesele novice z veseljem na zna-nje vzamejo etc. Vi, gospodje uCitelji, pa potem marljivo razprav-Ijajte po svojih listih, kaj je naravna pedagogtka ( Saj bo le naravno, ako segamo po zdravilib, polein ko smo se ze opekli in usekli. Pa, gospoda, s sar* kazmom, ki je prezalosten, na strati; zanaSamo se na merodajne vodnike Solskih zadev za GoriSko in Tol-minsko, da uiogofie euake uamere vaSih okrajnih gla-varjev po zasluzonji zavrnete in zaslepljence v popa-mezuih obcinah in soscskah Se do fiasa poduC ite o vdarcih in ranali, katere so si KraSevci zasekali na najzalostniSi nafiin. Kolikor je na nas, nismo Se zad nje povedali. Folitidni pregled. Tako zvani ob6i nemSko-avstrijski s h o d je po tolikem kri^anji in SSuvanji ko-ne6no §irokoustno svetu naznanil svoje sklepo. 14. nov. so se seSli ti parteitagovci v veliki dunajski dvorani. Bilo jih je zbranih 3001 v zaprtih prostorih. PriSli so bili celtf ncki kranj-ski renegatje oznanjat f svojo prieujocnostjo, da je nemStvo v nevarnosti tudi ondi, kjer ga celo ni. Na shodu pa so izvoljenci sklenili, kar so %q kedaj ^eleli. Povedali so, da so se zbrali kot Nemci za nemSkc intercse. Nagla§ali so, da samo oni zastopajo Avstrijo in njcuo cnojstvo. Oni da zastopajo pravo svobodo. Ta svoboda pa je taka, da morajo biti Nemci gospodarji in via-darji nad drugimi avstrijskimi narodi. Sklicevali so se na dosedanjo tradicijo v Avstriji. Po takem zdaj vemo, pri eem smo: bodimo hlapci nemstvu, potem smo svobodui! VeCega hinavstva, okornise sofistike v naglasanji ne 'najQemo tako hitro, kakor tukaj. Zato pa so se v dunajskem Koloseji pri Schwenderji Se drugi Nemci isti dan oglasili in so proglasili za Ia2 in sleparstvo, kar so parteitagovci sklenili pri zaprtih vratih. V imenovani dvorani se je seSlo nad 3000 Dunajcanov, da so demonstratovali proti nemskemu shodu in proti dunajskemu sta-reSinstvu, ki se je v znatnem Stevilu udele^ilo Onega razupitega shoda. Povsem sklepajo nevtralni casniki, da oni ncmski shod je naredil velik fiasko. Hotel je podreti sedanje ministerstvo, izpodkopal je pa tla sebi samemu. Ta shod je bil prav za prav napravljen za sebicne namene ustavaSke stranke in 2idovskih organov, kateri edino od ustavo-vercev pricakujejo dobre podpore. Zato pa 2i-dovski mali in tako* imenovani svetovni listi molde, kjer so se opotekli, in na Siroko opisu-jejo in samim sebi upanje vzbujajo za bodoc-nost vsled ustavaSkih sklepov. ToMyo se sami, ker niso dosegli, kar so naklepali. Vidimo pa, da ta vrsta Nemcev Slovauom ne bo nikdar pravifina; in z 2alostjo zapazuje-mo, da nemska mladina po visokih solah vedno drznisa postaja v zmislu, katerega nam ni treba imenovati. Jasne nauke imamo tu za bodoSnost!**) Zmaga konservativne stranke pri volitvah gornje-avstrijskih velikih posestuikov je ustavovercem nov udarec. Izvoljeni so grof Dttrck-heim, vitez Hayden in prelat Moser. Dobili so po 57 glasov, liberalni protikandidatje pa po 50 glasov. Ustavoverci so izgubili 3glasove v svo-jej dr^avnozborski manjsini; s tern pa je na-rasla vecina avtonomistov za 6 glasov. ¦ V Bukovini so ustavoverci tudi izgubili vse zaupanje, in tudi ondi dobe* avtonomisti 3 *) Kje sta bila pa ona dva Slovencu, ada de2. Sol. sveta, pri glaaovanji ? JoJe, atavec. Politifien pregled bil je Jo stavljen, ko smo dobili se-stavek v parteitega z Daaaja; drugaCe bi bili podobo o niem na ur tent we»tii skrUili, Vv, * glasove za se, tedaj se zopet za 6 glasov po-veCa desna stranka driavnega zbora. Po takem ni se vladi veC bati, da se svojimi predlogi propade, ako slueajno ni vseh desnicarjev do enega skupaj. Se ve, vladi zdaj mora biti na tern, da je desnice tudi popolnem gotova. Vo-litve gornje-avstrijske in bukovinske pa podele* zanaprej veco moC in veLo enerzljo avtonomi-stom, skaterimi mora tudi drugo ministerstvo raCuniti, ko bi odstopila sedanja vlada. Drzavni zbor pricne se 30. nov. D e 1 e g a c i j i ste koneali svoje delovanje, in pri sklepu je grof Coronini izrazil upanje, da bomo imeli mir. Srbija zcli skleniti kup&jsko pogodbo z Avstiijo, kakor jo je sklenila z Angleiko, Italijanska zbornica seje odprla 15, t. m. Garibaldiju hoce dajati v zbornici za-upnico ministerstvo samo kljubu preglavicara, katere vladi napravlja. Ruska se reformuje v svoji upravi. Mi-nisterstva bodo samo Stiri: za notranje, za vna-nje, za vojno in za finance, Vnanjo politiko vodi sedaj car sam. Grki se vedno bolj navduSujcjo za vojno proti Turka; ali diplomati Jim svetujejo, da naj he Sakajo. Pruska si je za Poznansko, kjer pre-bivajo Poljaki, v posebnem volilnem redu odlo-dita pravico, da ona imcnuje 10 poslancev. Tako" ostanejo Poljaki v manjSini. Lepo Ijndsko zastopniStvo je to, da vlada ljudstvu odloCujc ljudske zastopnike. Contradictio in adjecto so imenovali nekdaj taka poCetja! A n g 1 e § k a vlada ima veliko opraviti na Irskem, kjer nemiri hujsi postajajo. (Jr nag or a morala bo sama na spomlad, ia ne prcj, UI6iuj z vojsko priboriti si. Kaj hoCemo reCi evropski diplomaciji? Danes, 19. nov. na god Njih veliCanstva na§e cesarice Elizabetc, so imeli na§i veterani v Gorici pri svetem Ignaciji sv. ma§o z vojaSko godbo. V Kopru so prijeli tri Lahe in jib. odpeljaii v Trst v zapor. NiC Cuduega; Cudno je le, da utegnejo tako v miru dclati za uereSeno Italijo- Vreme smo imeli par dni lepo, v sredo pa je bilo zopet zimsko, vefc'rno in temno, v Cetrtek pauas je zopet hotel Cez not in Cez dan potopiti debeli in gorki clcs63 raynp tako dani'3. 0 povodnji se sli§i pa tudi od Posavja; poleg nesreCe s potresom preti se povodenj hud6 zadetim Hrvatom. Zdravstvene stvari. i O mrzlici. Spinal dr. Ferdinand Hojic, zdravnik v ttoriei tikoma zlatega angola, angolo d'oro. Domade stvari. GoriSka slovenska Sitalnica napravi due 27. t. m. ob 7I/2 uri zveCer veliko besedo z drama-tiCno igro, petjem, godbo in plesno zabavo v korist bratom Hrvatom, po osodepolnem potresu tako hudo poskodovaniin. Od slovenskih rodoljubov, kateri se ne morejo udeleftti te veseliee, sprcjema odbor goii-§ke Citalnice prostovoljne doneske, in tt se priobCijo po 8SoCi*. Posebna vabila s programom za besedo se razpoSIjejo posameznim osebam. V imenu odbora GoriSke citalnice vabim in pro-sim p. n. gg. pevce na |Primorskem, da bi pr»SH h koncertu na korist uesrecmin Hrvatom pet. Zadnja skusnja bode 27. t. m. ob pol 6 zveCer v Gor. Cital-nici. Vsak zbor naj blag. „Bisernfcott prinese. A. Hribar. G. Alfred grof Manzano, tajnik namestni-Stven, imenovan je za okrajnega glavarja v Primorju. Pravijo, da pride v Istrijo na Volusko, Jpopolnem hr-vaSki okraj. Odbor za milansko razstavo, kateri se je bil sestavii v Trstu, je vlada razpustila. Cudno, da | Be ji je enkrat vendar 2e preveC zdelo irredentarsko demonstrovanje. .g Petardovca, katera sta bila ob cesarjevi 50 kinici v Trstu uzgala petarde na dveh krajih, obso-dila je trzaSka defolna sodnija, enega na 3, druzega pa na poiutretjo leto te§ke jece. V I^jubljani nmrl je 15. t. m. §entjakopski jhipnik preL. g. Kostel, 57 let star. Glavni dediC njegovega veltkega premozenja je, kakor poroCa „Slo-venec% Viucendjeva druLba za ustanovitev d e § k e siroti&nice. Pesni zlo2ii Miroslav Malovrh. Tiskal in zalo-zil J. Krajec 1880. Pri§la je te dni na svitlo ta knjizlca v prav licni obleki na mocnem popirji, in §te-je na 68 straueh 60 razlieno dolgih pesmic, katere je pesnik posvetil BAui.a Vidi se, da iraaino liriCac pesmice pred seboj. Slabe so! TisoC in ena noc pa se pridno dalje tiskav isti tiskarni, in kakor smo bili ze omeuili, izgel je ze 4. zvezek. Maria Theresia und das Land Krain, imenuje se nova 72 strani obsegajofa knjiga, katero je Bestavil znani pisatelj g. P. pi. Badie v spomin na delovanje cesarice Marije "Terezije v kranjski debeli. , 7a velika vladavica umrla je pred sto leti 29. nov, 1780. Mrzlica, groznica, zimica, febris intermitti'ns, Wechselfteber, tako se imenuje v na§em in drugih nareejih in jezikih bolezon, ki napada od nje bolnega cloveka red no vsako toliko Lnsa, recimovsak dauob svoji mi, ali vsak drugi ali tretji dan itd. tor obstoji v tern, da bolnika trese vsakokrat mraz skoz nekaj 6asa, kteremu sledi velika vroCina in pot. Taki na-pad, paroksismus, kakor ga mi zdravniki imenujeino, t. j. mraz s sledeCo vroeino in potem traje vsega v. kup tri, Sest, celo tudi vec iir; potem se Clovek vefi ali menj, navadno celo popolnem dobio poCuti, svoja opravila opiavlja, je in pije kakor zdrav, dokler ga spet v drugo, tietje itd. novi napad (paroksismus) no prime. Te napade ali paroksisme pa ljudstvo navadno In mrzlieo imenuje ter rece: mrzlica ga trese, all mrzlica ga je popucitila; pa tudi, kar je bolj pravilno receno: v drugo, v tretjo u2e ga je mrzlica prijeln, trcsla, Mraz tieso v mrzlici clovoka cetrt lire, tudi ceW dve uri, to zadnje v najliujsih mrzlicuh, vrochia pain pot traja poldrugo uro. tri, da tudi ved ur, na kar clovek zaspi, ter se od velikoga truda oddalme. Po spanji se Clovek, ako ni mrzlica prav luida, skoro popolnem zdravega pofiuti — do novo mrzlice ali napada, kakor uzo omenjeno. 0 tej bolczui sem se namenil dati v javnost sle-deca pojasuilu, za to da se potem vsakdo lahko za-dr2i koinur jc ali bo treba, ter da vsled tcga z zdnuiloin, zaktero naj si od kterega koli zdravnika da prepisati s pojasnilom red za jemanje, v najkraj-Sem casu ozdravi — in pa, ako zdrav v mrzliccv kraj pride, da se mrzlice ogne. To pa iz tega vzioka, ker je ljudstvu §e popolnem neznano, kuko se je treba v mrzlici zadrzati v namen ozdravljenja s pomocjo zdravila, in pa kako se v mrzlicevem kraji zadrzati, da clovek ne dobi mrzlice. Mnogokrat se namreC vidi, da se mrzlicev Clovek Cas in Cas zdravi, od enega zdravnika k drugemu in dalje lazi, pa reSiti se vendar ne more te hude bolezni. A inarsikter celd, ves obupan, da toliko zdravljenje ni niC izdalo, zauemari nadalje Se vsako zdravljenje popolnem in se tako* pre-pusti svoji osodi. Vzrok temu, da vse zdravljenje ni ni5 izdalo, je pa le to, da se bolnik ni prav zadrzal. Kdor je bil sam kedaj v takem polozji, ali je sam take Ijudi videl, ve, kako hudo je takim bolnikom. Naj tedaj navedem, kar sem namenil. Kdor ima mrzlico, najse poleg zavzivanja zdra-vil, ktera si je dal prepisati od zdravnika, tako-le za-drii, da kar mogofie hitro ozdravi — in kdor v mrzlicev kraj pride ali v mrzlicevem kraji zivi, naj se tako*le zadrii, da se mrlice ogne: 1. Naj stanuje v suhem stanovaoji; v vohki, vlazni (fajhtni) sobi ali hi§i se mrzlica ozdraviti ne da. 2. Na golem telesu naj nosi srajco in svitice (gate) iz volne oveje (Schafwollhemd), iz svile (Side) ali saj kotonine, §eSe. Platnena srajca ali svitice gkodujejo silno v tej bolezni. 3. Zvecer naj ne izostaja zunaj svojega stano* vanja, temuC naj bo zgodaj doma. Zjutra pa sme zgodaj vstati, kakor se mu ljubi. 4. Naj so vavuje vode; tedaj obde^ji ali desiev-nem vremenu naj ne hodi iz hise ali svojega stano-vauja; naj ne bodi po rosi, naj ne brede nikakor kake vode, naj se n e kaplje ali vraiva po telesu, pr-sih ali glavi z vodo. Samo enkrat na dan naj si vmi-je roke in obraz — drugega niC! — in hitro. Z ro-kami naj n i m a po vodi opraviti. Sploh naj se nikakor ne zmoci. 5. Naj ne pije nikakor vode, tenure" vino za vsako 2ejo in ob vsakem Casu, tudi zjutra na*te§ee, ako ga zeja. Ako vina ni, naj vzame po maletn zga-nja ali crno kavo. —- To pa naj ne pelje v pijan-stvol temnfi naj bo vsakemu le za potrebo,tj. ako je mrzlicev ali ako v mrzlicevem kraji 2ivi in je v ne-varnosti mrzlico vdobiti; drugace nel 6. Za aajutrek naj ne jejulje kave z mlekom, temuC le Crno kavo iz kave same (ne pa iz cikorje, jecmena ali ieloda). 7. Na vse jedi, kamor gre, naj'dene po nekoliko popra, kolikor se mu dopada, cebule ali cesnika (v mrzliCevih krajih na Srbskein jejo ljudje Cesnik, skoro kakor mi pri nas kruh.) 8. V najveCi sili naj se §e po celem telesu enkrat ali dvakrat na teden dobro namaze s salom ne^ slanim in ne^altavim (hicht ranzig). To so zlata pravila za mrzlifieve ljudi, ali one, ki zive v mrzlicevih krajih, in so v nevarnosti dobiti mrzlico. IznaSet jili je moj rajaki profesor dr. Morilz Kdrncr v Gradcu. Zdaj §e nekoliko pojasnil. Kako se pozna, da-li je stanovanje snho ? To se spoziu najboIjSe z usnjem. Denejo se taki atari str-gani cevlji ali Solni, ki niso vec za rabo, v kot sobe, ktero hoeemo spozoati, ter jih pustimo tarn kakih 14 dni ali tri tedue. Po tern Casu jih pogledarao in, Ce so plcsnjevi, je to najgotoviie znamenje, da je dotiCna soba vohka, vla^na (fajhtna). Na mnogih takih stano-vanjih se pa uze tudi od daleC na zidu vidijo taki madezl od plesnjobe, tako. da spoznamo uLe pri vsto-pu v tako sobo vohkobo, vla^nost (fajhtnost), Iz tega naj pa vsakdo spozna, kako nezdrava so taka stano-vanja, bodisi privatna ali obCiuska indr^ivna, ki niso popolnem suha in kako napaCno za zasebne ljudi in kako biezvistiio za podvzotnike javnih poslopij, farov-2ev in enakili; ako zidajo vohka, vlaL»>a stanovanja. V takih stanovanjih Clovek ni nikdar prav zdrav, ako-ruvno morda mizlice uima; in ako ni prav zdrav, tudi svojih opravil ne more opravljati popolnem. To poscbuo gleda na tiste duhovne, ki so tako ne-sreCui, da so dobili taka vohka, vlazna stanovanja v bivauje, kar sem uze jaz sam videl in nnscl na nekoliko krajih. Cegava pa je v zadnjih sluCajih Skoda koncCnoP ljudska, tedaj narodova, zato ker tak du-hovuik ne more all saj ni tako raspolozeit za podufie-vauje naroda, kakor bi bil v popolnem zdravem, suhem stanovanji. — To naj bo migljaj onim, katurih se to tiCe, ali kterih se bo morda kediij tikalo. Kje pa jo vzrok vohkobo, vluLnostl takega ota-novanja ? v slubem kamnu is kterega je zid; vrh tur-na pri zvonovih utegne biti vohko, ako je zid zvoui-kov iz slabcga kamna. Pred ftUrimi leti, ko sem v prvo mojega brata v zdravljunji tu v Gorici nadome-stoval, sem naSel, da je veC takih vohkih stanovaiy v nadih gorah na Tominskem, kakor v ipavski dolini, Ta slabi kamen je pa tako imenovani peSCenjiik, all kakor mu pri nas pravijo sirkov kamen. (Sandstein). Tedaj kdor zida, naj jetnlje trd, suh kamen, ne pa peskastega, Ceiavuo morda potrosi nekaj veC. Kaj je pa vzrok mrzlice v mrzlicevih krajih ? iz vsega tega, kar sem tu uapisal, je lahko spozuati, da jc voda vzrok mrzlici, pa ne v prvi vrsti, ker ee ne bi povsad mrzlice bile, kodar je voda, kar pa ni. Kaj pa je tista stvar, tista reC, ktera vodo v mrzliCevih krajih tako Skodljivo dela, da toliko zunaj, ako se Clovek zmoer, kolikor znotraj, ako jo Clovek pije, mrzlico stori, provzroCi, to nam ni se znano. Navadno so niuCvirnati kraji gnjezda mrzlice, in kedar v teh krajih voda zgiue, takrat tudi mrzlica jeoja, bodisi da se moCvirje posuSi, t. j. v rodovitno polje spremeni, ali pa tudi kedar pritiska prav hudazima, da vso vodo in povsod v led spremeni, takrat tudi mrzlice z malo pomocjo, bi rekel, same od sebe ozdravijo. Platno pa za to Skoduje, .ker je higroskopiCno. t. j. ker ima lastnost, da vohkobo, vodo iz zraka na se poteguje in v sebi obdrzl in tako Cloveka v takih mrzliCevih krajih namesto da bi ga varovalo pred vohkobo ga se le stalno in oeposredno v vohkobi obdr-2uje. Volna ovCja, svila, kotoniua (SeSa) imajo pa ravno nasprotno lastnost; zato so one za omenjeue mrzliCeve kraje silno koristne. Moja zelja je, da tudi drugi Casniki, slovanski, kakor tudi tiiji, od prvih posebno hrvaski in srbski, ta moj spis v svoja narecja, oziroma jezik prelo^ijo, ter svojim bralcem priobCijo, S tern bodo gotovo mno-go koristili tistim svojim ljudem, ki stanujejo v mrzliCevih krajih. V Gorici, 17. novembra 1880. Dr. FERDINAND ROJIC zdravnik. Listnica uredoiStva. Gg. dopisnikom: V prih. It. s pn-logo pride danos zastalo gradivo na n-sto; gradivo za podli-stek pa ob svojem casu, ker smo zdaj ho preobloSezi z drugim Javna zahvala. Vsem onim blagim dusam, ki so blagovolile 14. t. m. sodelovati ali pa le vdeleihti se pogreba ranj-cega mo^a oziroma skrbnega in nepozabljivega oCeta Janeza, izreka zginjenim in hvaleiuim sreem najtop-lejSo zahvaio* MujoCa dru^ma Nanut, Via Caserma Stev. 11. V Gorici, 15. novembra 1880. 3 Iiancosko zganje s soljo • Pirir'* li Fw] FriMbraaatwiic ait Sill napravil pod nadzorstvo»po izvirnem predpisu iznajdnikii VittemaJ*cja . «• CMISTOFOLEXTL To zdravilo, katero sem jaz napravil, pomaga brz\ prej kot katero drugo, p'rbti zunanjemu in notranjemu vneitju, opeklinam in speklinam, proti aoviiu napa-dom, ncdnhi, rakom, dristi, natoke tarvT v glavo, za obvarovanje zoboT, proti otiski, dlssenterfji, boleemam, ne obrazu, v uSesib, v glavi, zlati *ili, mrzlici, ozeb-koro, putiki, neprebavnosti, bolecinara na jetrih, na oCeb, sastarpiini raiiam, vpi&nju osnemu in oraSftne-\\m, skrnjaku, kurdcju, zovam in oraottei. Veliko sprifaral imttinn, ki potrjujejo moe teg,i izvrstnega zdravila. V 70. letu svoje staroati sem si popolnem ozdra* til prate na rokah s francoskim Iganjem in.soljo. G. Seiiitsky, c. k. fiiiaucid kotnisar I. r. Z Valim francoskim Sganjem s so^o sem dosegcl najboljSo vspehe, m katere se Vam neskoCno zabvaljujen: Alojz Klobucar, znpnik in dekau v pokoji. Prodaja se v izviraih boieljkah po 40 kr. samo pri 6, Cristofoletti-ju, lekarju in c. k. dvornem priskrb-niku v Gorici na Travniku 14. Opomba, Knjiznico iznajdnika V, Lee-ja, kateri poducuje, kako se rabi izvrstni doinacl lek, dodajaino b r e z p 1 a L it o. h. 270/E Oznanilo. Ravaateljstvo zastavljavtiice (Monte di pictfc), vstanovijene po grofu Thurnu, v Gorici naznanja, da bode dne 9. decembra 1880 za6ela javna dra&»a(kant)neresenihzastavlTI. Setrfc leta 1879 t. j. tistib, ki so bile zastavljenc raeseca julija, avgiista in septembra 1879. Itantatclj: Lovisoni. pilcpsija. jUozjast, krce, tudi v prav hudib pri- jmcrib, ozdravljam jaz v najkrapem casu po samo meni lastni in vedno vspe§ni metodi tudi pisraeno. Specijalni zdravnik dr. Hclmseu v Berolinu N. W. Louisen-Strasse 32. Na stotine ze ozdravil. Na podtcgi razsotliie v. c. k. del zdravni-Skcga sveta od v. c. k. namestniatva dovoljene larijaceljske kaplje za Lelodee tevrsten pripomocek zoper vse zelodefcne bolezni posvbno pa se sponaSa pri neti'^nosti, zclodeLni slabo-sti, slabodiSc&t-m dibit, k«-dar cloveka napenja, mu ki-slo podoja, kedar ga grize nli vjeda, pri zelodfcnem kataru, zgugi ali rezatei, ee se nar«»ja pe.sek ali ka&i, pri preobiiiiosti slin, zlaten-ci, pri fitudu in wetanji, giavoholu, prilinjajocuiu od zelodca, ^clodi'Ciieiii kriii, pri zapricm zivotn, piena-sitenosti bodi z jedmi ali pija&imi, pri glitab, vroiicniht jeternih air he* mnrotdalnih bolestih. Vsaka steklcnica stane s podukom o rabi 35 kr. Olnvna zaloga za (ioi'ico pri gospodii lc- karniCarju A. pi. Oironcoli v Gorici, blizo Btreh kron". Geutraloa zaloga zarazpoSiljanje : Apothckc zuui heiligen Schutzengel des Carl Brady, Krem- sier, Machren. Il.r Ferd. Hope. zdravnik za znotranje bolezni, porodbiee" ii,i de-loma za o6i, do zdi»j v Zalo§6ih pri Dornberga, jn-eselil se je v Gorico v ulico Vetturini li; fit: 7 tikoma gostilne „pri zlatem angelu," Arige-lo d'oro. uradno poobla§6enizemljemerec naznanja, da je pre)o2il svojo pisarno v ulico „V'm Morelli" (Za mesnicaml) v svojb lastiio hiso stv. 22. ki, nogovice, jope, ievlji, zaprti sukneni cevlji, kratke botico podstavljene s kozo in obutva vsake vclikosti, zaboji in po-potnc torbo, ^Vepljenko brez smradu in voSeeni klinCiki itd: potem dobro pre-skrbljcna zaloga drobnine in galanterijske robe, spodnje «orte do najiiniSih vrst in tako po*ccni, kakor nikodor drugod. Jo^ef Culot, v Rastelu in na Travniku. I IH 8TBII11-JH V fiOlICI. j poleg §kofijske palace. |B| Skoro zastonj! Veliko zalogo na nic prisle Yellke tovarae za britanya-srebro, prodaja oskrbmscro sknpnega blaga zaradi dolznega poplacevanja in zaradi popolnt-ga treb-ljenja proatorov fl^- za 75 od sto pod < enitvijo, -^g tedaj skoro zastoilj. Za gl. 6.70, tedaj komaj polo-vice tega, kar je delo stalo,' dobiva ae izvrstno aledece pomizje iz britanija-srebra, ki je stalo pr«j 30 gld., in sejo porok za 25 let, da ostane vsak komad zme-rom bel. 6 namiznih nozev z izrratno jekJeno ostrino, — 6 Tilic, iz prarega angles, britanija-srebra, — 6 teSkih zlic za jedi iz britanija-srebra, 6 jako finih zlic za kavo iz britanija-srebra, — 1 tezki zajemalee za Juno iz britanija-arebra, — 1 tezki zajemalee za Illleko iz britanija-srebra, — 6 podstairko? fino cizilovanih, — 6 podnoznikov iz prav dobrega britanija-srebra, — 3 lepi tezki kozarLeki za jaca, — 3 krasni prav fini sladkorniki, — I izvrstni solnjak ali poprnjak, ~ 1 t'ajni cedilnik, prav fine sorte, —- 2 krasna sobatt-ska namizna svecnika, — 2 prav fina alabastrnaata nastavka za sveenike. do komad. Yaeh tnkaj navedeiiih prekrasnih 50 komad S0/T stane sknpno gld. 6.70 -^B Narocbo izvrsujeta po povzetji ali proti poSiljatvi denara, dokler je kaj blaga v zalogi, gospoda General - Sspot de? Britannia. - Silbes - Fabriken'. Wien I, Eiisabethstrasse 6. .0fT Na stotine zabvalnih in pripoznalnih pisem jft na javni pregled v na§em bureau. Pri narocbuh zadostuje napia: BLATJ & KANN, WlEN. Apotheke „zum heil. Leopold" in Wien} Stadt, Ecke der Planke"- und Spiegelgasse, PH1L1I>P N E U S T E I N, priporoca p. n. obcinstvu celo vrsto resnifnih in toaletnili sredstev, ki se predobro obne- sejo V vseh slniajih in gotovo tudi ozdravijo. — Zato imamo tisofierQ spriCeval. P. n. obcinstvo prosimo, da ima za prava samo ona zdravila, katera kazojo naso lirmo. Seusteinovi osladkorjeni iZenski plull, orijeiltulski. * sv. Elfzabete ;!Dr. Hajder-jev zobni prali, "Ikumys, ho Ihhke mecivni, krv Cistilni in popolnem ¦nc&kodljiri, obnoscjo so zlaati pri boleznih1 |v spodnjih telesnih delib, za prenebovalnol Imrzlico, pri bolnik prr»nih dolih, koznih in |locesmili boleznih, otroskih in zenskili bo lieznih, zabranijo vsakotero zaprtje, go icovi vzrok najvee boleznij. Ta svalek je! uajboljli in cenejM izdelek to vrste. 1 svV iek, 8 skatljie s 120 svalki, velja 1 gl, po- iamezne skatljice po 15 kr. Ti svalki, kil bo se posebno prikupili, imnjo izvrst-' no spricevalo odgovoraega svetovalea Pitha-e. 3^" Svarilo. Vsaka Skafcljica, ako nima predaj firme: „ Apotheke zum heiligen Leo- [pold", je falsilikat, katerega naj obiinstvo Jne kupuje. Gledati je treba, da se ne ||dobi slab, brezuspeSen, 6e ne celoj lEIektro-niotorski c^rljaj j"/"* [tjenjtt otroSkemu zelo ui.peien. I Victoria-zobui prah Kg" ~ oi»cenje zdb po 8.» kr. V\ Rottitn «ilini prari pripomotclt proti U-.Btranjenje lusk. 1.80 gl._______________ wkodljiv izdelek. izrecuo je praiatt po |Neusteitt-ovih Elizabetinih •*»- - ts~-*~ I ivnlkih; tiimajo na zavitku ^ n podncne"1 lietntale podpis: < irvrsten le,, proti slabemu prelmv-IJsuJu, ilrinti, prupedu mui-l, meclla»| nju in omollcl. Stcklo p« 80 kt\ Urrsteii Iok z»~IoloU«<•,7~kri~ kot isobna tinklura in UpirmUi ro kr. Menthiii, TO kr. iMargaiitte-boinboiii ta k,ielJ „o kr. Orcillon, Odontinova zobna pasta zacrnele zobe 79 kr. nPrt-li'i 8 Kitajukcga, pulajsa hiporim™ JTU'HU, migr^no jtt gUrubol. 1 gL Dr. Fr^montov ozivl javni likdr 'i^ML^p^in fcuaiv»a «dr>viio. L?L— Dr. Hajei'-jev pravi pulheriul rrsno eigarete ia smrekovihlie najboljsi lek proti pegam in poiieli obraxu barToj i„If„ katerim je prideiJT bencoe-klslinntrium. yrtnt° in limber. Po gl. t.SO in 80 kr. :!&llt'> najboUSe zdravilo ...... ' mad 1 gl. i naduJne ljudi. 25 go- iSalycilov antisiutiu &tr*Xl [Qnebraeho-Ekstrakt SgKSSi,,^ In dr. I'eruoid v Erlangcn nai.opiejio z» nadus ljudi po I gl.__________________ illalier jedove pastile p r»domeScHJe|QotJ*1 te,k- 25 kr" . _ pjpaliiem »alo| [is kitoviti jetor. Te pastile ozdravljajo io? raco aramno kugo, glavoboUe, iie/.»i»ta in o6o»no| bole/eii itd. t Skatljica RO kr- Bf'fiWll-Pninadp **v«t«n pripomocek |01U>VI1 JTUJIiaUtT, pobllrTa^e ,„ obvaro-kaoje !as in povrne lasem prejsnjo barro. Velik ion-':ek valja 2 gl., majhea lonielt 1 g|. l>i\ Callniann-ov pripomocek jza pobarvanje las, ^XrS ¦t>arvo (crno, rujaro, romeno). 3 gl. ' ncjih holecin. gl. 1.60 brez po- Francosko zganje Zclezni albuiuinal Salycilovo milo, ^f06K naJceMin |Storax-Cr6me t t1«S?V k"ddl" % kalelj in pr»ne bolecine. 70 kr. Pi'otfnov cvet, aromatideii, ki trpe na potino In gkrnjaku. 70 kr. Fiakerski pro^ffi^jy&agSg Tamiinova pomada, proHk»l?.Vn>1 Us prav dobra. Nestle-jev otroski prah po 90 kr.; uiiateriuova voda za nsta CPopp) gl. 1.40; dr. Pfeffermannova zobna pasta po gl. 1.^5; roit-ova resedna pomada po gl. 1.50 imamo zmerom nove. Dunajski goruseni popir, 10 listov v piehov- nasti gkatljt 45 kr. NorveSko salo iz kitovih jeter, veliko steklo 40 kr. Sinov rocni prah za onezenjo rok 50kr. nitinli innni Ixtlallrt lali-nnntoirt t~ «n.jb.~.._ii..T.i"«___..~.,i.i .«_irxu—-ZZTL'Zjt:*-*—~n_'».vii—itrv—-r—rrrr—:•— ¦.-lt.~i Najbolj znani izdeiki Iekarniski in parfnmerQskilrancoski anglelki, aineriSkl, nemski, iVlcaraki in^avstrjjski so vedno pri nas v zalogi. I/elezn -SL, Vse izdelke lekarniSke, parfumerijake iu opravne umetnosti z razstave pari^ke od 1874 cenilnik brezplacno. prodajamo mi in razpoSiljamo • Opozarjamo posebno na knjigico: Pr. Boll's SehonUMts- nnd Gesundheitspttege. Za 30 kr. Jgjggg°-Pjl°!Jylita in zdraveje od vsake naprave iz sladja. Zdrave, okrevajoce in bolnike krepivno in redilno. 50 kr. ' RazpoSiijamo proti gotovini ali postnemn povzetju in dajamo kupceiu na veliko znatno rabato. ¦ mm. isdavatelj to odgovorai uredalk; JO^fif ZiU.'— Xiska; ^Hilarijanska'tlskarjia^ y Oorici,