ISSN 0351-6407 9 "770351 "640019 Če konec svečana burja pometa, se dobra letina obeta. V četrtek in petek bo jutraj ižinah Murska Sobota, 25. februarja 1999, leto Ll, št. 8, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT teT-iM2BILSKA PRILOGA, str. 21-29 INTERVJU, str. 8 ** : » ' ‘i /- ■ // f /"»O Pogovor z Milanom Korenom Novo vodstvo pred odgovorno nalogo m ” MURSKA SOBOTA (069) 27 020 N E P res I S ANO Svetnik Ficko iz Brezovec: »Prvi smo plačali te e o nijo, kabelsko televizijo in elektriko, pa smo ve no plačali največ.« Župan Ludvik Novak: »Zato pa si lahko prvi telefoni ral, gledal kabelsko televizijo in imel elektriko.« (Polemika na zadnji seji sveta občine Puconci) MAJDA HORVAT Popackana vizija Ste sni morda vedeli, da je Slovenska razvojna družba svoje na lfe delovanja podkrepila z naslednjo vizijo: postati vodil-Uprg^0^0 'nst',ucUa v Republiki Sloveniji na tehnološkem, prih ‘n kakovostnem področju z globalno perspektivo Pode k°St' ^()venije'? Rako visokoleteče zveni in kako nizko (dtffj0 bežimo z goljufijami in okoriščanji, ki se dogajajo Ste^0^ vfirmah, katere so pod okriljem SRD. sOsj ^da v včerajšnjem dnevniku prebrali, kakšne svinjarije Pr^^^^rski tekstilni tovarni MTT Tovarna tkanin Melje sta]>na ‘ ,r'fi člani uprave, katere je na to mesto po pogodbi po-pla(, razvojna družba, večinski lastnik družbe? Iz- učila V‘s°k'b Plač. zaračunavanje zamudnih obresti za iz-varmf Ceprav naJ bi zamude povzročili sami, »kupovanje« to- 1' stanovanj in še, delavci pa ob nizkih plačah životarijo. , take^ vjeSa pa je, da so člani nadzornega sveta imeli o ^nik^^11 uprave P°vedati le-to (v njem kajpak sedijo pred-Saj res' da naj kaznivosti ugotavljajo pristojne službe. SRD^170 vran‘ne ^kljuje °čH /o sicer vsl°Pa tudi v lendavsko podjetje indip. Ni se (še) zgodi-dar lc tako vpijočega kot v mariborskem podjetju, pa ven-Ceno mand nem°ralno je siljenje delavcev, da se morajo za i^ajo a^lJe družbe odreči svojim pravicam. Formalno sicer izgubin kolikor ati zUll Zenske’ Pač ne sme ost-^Pipelii^ ^^'čnega življenja, ment j1110 faje zenske v parla-Vse t^ ne pred njega zaradi raznih^83 po^°žaja žensk v stih. 'n Ustrijskih dejavno-bro S|u^a demmo mamica do-Počutj d °i’V kater’ se odlično reč vpiive Ovne razmere nam-'^olniuG0 Spodbujevalno in ej0 Pričakovanja glede e kariere. Zavedati se moramo, da je primerno plačilo za opravljeno delo dobrodošel prispevek k družinskemu proračunu. Če imajo starši za malčka zagotovljeno dobro varstvo, bo mamica lahko izbrala zakonsko možnost, ki ji najbolj ustreza, denimo krajši porodniški dopust od zakonsko »dovoljenega«. Na nedavnih lokalnih volitvah v Pomurju so se volivci odločali tudi o številčni zastopanosti v novih občinskih sve- tih. In kakšen rezultat so dosegle ženske kanidatke? Glede na skupno število 326 pomurskih svetnikov je njihova zastopanost pičla; samo 30 svetnic se je namreč uspelo prebiti v parlamentarne klopi. To pa ni niti deset odstotkov. V Mestni občini Murska Sobota, kjer šteje mestni svet 26 članov, imajo sedaj štiri svetnice (v prejšnjem mandatu sta bili le dve). Pri tern imajo LDS, SLS, ZLSD in SDS po eno svetnico. Tudi v 22-članskem radgonskem občinskem svetu se ne morejo pritoževati nad zastopanostjo žensk. Teh je namreč pet, od tega dve iz SDS, po ena pa iz LDS, SLS in SKD. Podobno je v ljutomerski občini, kjer v občinskem svetu sedi pet svetnic. V majhnem veržejskem občinskem svetu pa imajo kar tri svetnice. drugih občinskih svetih. V beltinskem občinskem svetu si je svetniško mesto priborila le ena kandidatka SKD, v novi cankovski občini pa je predstavnica DeSUS-a. Bolj zadovoljni so gotovo pri Gradu, saj imajo v 11-članskem občinskem svetu dve svetnici, in sicer iz vrst SKD in ZLSD. Tega pa,ne bi mogli nikakor trditi za lendavsko občino, kjer je za zdaj le ena svetnica, kolikor jih je tudi v občinskih svetih v Ro-gašovcih, Šalovcih, Odrancih in Križevcih pri Ljutomeru. Po dve ženski svetnici sta v Radencih in Puconcih, povsod drugje pa pogrešajo zastopanost žensk. Gospoda novinarja ni bilo na zbor krajanov, a velikopotezno se je postavil v vlogo razsodnika, češ da občane Kota ne skrbi toliko okolje, kot pa jih »srbi« denar, ki ga KS Hotiza dobi za izgradnjo čistilne naprave. Če bi gospod novinar v skladu s kodeksom svojega ceha poslušal argumente na zboru krajanov, bi lahko ugotovil in zapisal, da mi ne nasprotujemo gradnji čistilne naprave na Hotizi, ampak smo proti izpuščanju vode iz naprave v potok »Mala Mura«, ki po vijugasti, poplavni strugi teče mimo Hotize, Kapce in se pri Kotu izliva v staro strugo Mure. Naša vas je najmanjša v lendavski občini. Svoj razvoj in perspektivo vidimo v ribolovnem, znanstveno-raziskovalnem, naravoslovnem, rekreacijskem, izletniškem turizmu in pridelavi zdrave hrane. Kje je naše lepše jutri? Lahko se zgodi, da ga oplaknejo odpadne vode iz hotiške čistilne naprave, za katero vi trdite, da bo iz nje odtekala »biološko čista voda«, a vprašam vas, kaj je s »kemično čisto vodo«. Dokazuje(te)jo nam, da čistilna naprava baje ne bo obremenjevala okolja. A vsak človek ob Muri ve, kaj se dogaja v času poplav: kemično in morda tudi biološko onesnažena voda iz naprave se bo razlivala po njivah, gajih, travnikih. Bog ne daj, da bi reka Mura poplavila, ker takrat bi vsa vas plavala in se kopala »v čisti vodi« ... In lahko spet samo prosimo Boga, da nas reši vojne, potresa in vseh rizičnih faktorjev vsake čistilne naprave. Mislim, da se tega vedno več ljudi tudi na Hotizi zaveda ... Avtor omenjenega članka navaja: »Na Hotizi celo trdijo, da se bo stanje v potoku Mala Mura izboljšalo, kajti sedaj se izteka v omenjeni potok veliko neprečiščene odpadne vode.« Z nejevero sprašujemo, če so Hotižani res tako neodgovorni upravljalci narave in okolja oziroma Male Mure. A mar Mala Mura ni tudi hotiška? Od kod ta mačehovski odnos? Sprašujem prebivalce KS Hotiza, mar ne bi bilo bolj prav in pravično, če bi ta neočiščena odpadna voda odtekala v skupno, varno, centralno čistilno napravo nekje pri Lendavi? Odgovor je preprost: takrat bi potok Mala Mura in stara struga Mure postala biološko in kemično neoporečno čista. Prebivalci Kota si le tega želimo, niti v snu ne nasprotujemo gradnji hotiške čistilne naprave, naša edina želja je, da odpadne vode usmerijo k varni centralni čistilni napravi, ker hotiška čistilna naprava nima niti tehničnega niti ekonomskega opravičila. In zdaj smo pri vašem vprašanju, če nas »srbi« hotiški denar? Gospod J. G., a bi nas moral? Da vas potolažim, ne srbi nas. Res, malo nas je v Kotu, ampak tej skupnosti smo vedno več dali, kot pa od nje dobili. Morda bo patetično zvenelo, a vseeno zapišem ugotovitev z zbora krajanov: »Kar imamo, smo si ustvarili s svojimi žulji in zmogli bomo denar za mrliško vežico, adaptacijo vaškega doma, za kanalizacijo in borili se bomo z vsemi sredstvi demokratične družbe, da zavarujemo okolje, kjer želimo sonaravno živeti. Tu smo skozi več rodov pognali svoje korenine, mi alternativne Male Mure in drugega Kota nimamo.« JOLANDA KLEMENČIČ KOT 28 ■ Veliko slabše pa je stanje v sk mest svetnic ^rez žensk ne gre rob pry znamo narediti drugače, bi lahko zapisali ob §a je o?8 Sre^ania občinskih in mestnih svetnic Pomurja, ki "^Oega reda8?!?3* ^rad za zensk° politiko. Nobenega strogega rej> nobeni „ ' n<>benega pompoznega programa dela za najeti sproščeni°m°Vn^k'h nastopov. Srečanje je bilo prijetno in po-£s.' rekle svetni’ 83 Vendar z bogato vsebino. Brez političnih razprtij, hj bujskih prob?’ voddo vsem delnti v dobro ljudi in izhajati iz d a točka ločevanL* ^r'Padnost političnim strankam torej naj ne bi za Ze«sko nni Jn ’ pou^arHa tudi Vera Kozmik, direktorica Ura-V1 , . pu,mko. tlkojelanizaadiZa Žensko Pohvalno mrežo VZpostav|Jati re-‘^m naredV politiki, ^Moi^!1' Siršo javnost ?uPala Po P 'javljeno, da bo ^Cne^? na>oge na >kamXi h°d^tudi anJebre^ politično o^). je osiroti Namen Prem°rejo. alni ravni paje zatorjev raznih SOS-telefonov, izobraževanju kako nastopati v javnosti in še drugim aktualnim tema tako iz nacionalnega kot lokalnega življenja. In štirinajst pomurskih svetnic se je že na prvem srečanju zapisalo povezovanju občin v regijo. MHi tudi ta, da se spoznajo med seboj, si izmenjajo izkušnje in da skupaj pretresejo tiste teme političnega odločanja, o katerih imajo ženske več izkušenj iz znanja. Tako podprte z znanjem bodo potem tudi suvereneje nastopale na političnem prizorišču in branile določena stališča. Srečanja svetnic po regijah pa bodo namenjena tudi pogovorom o položaju žensk v Sloveniji, spoznavanju dela in izkušenj organi- SLOMŠKOVA 33, tel.: 36 560 STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE priprava na MATURO MATEMATIKA ESEJ ANGLEŠKI jezik NEMŠKI jezik začetek februarja MILAN JERŠEi Odprtje mestnega drsališča v Murski Soboti je bilo »pravi zadetek«. Vsak dan se v povprečju tam zbere od petdeset do osemdeset mladih (po duši in srcu); mnogi med njimi prisegajo, da boljšega in tako sproščenega vzdušja, kot je na drsališču, ni najti nikjer drugje v Murski Soboti. Upravljanje ima za zdaj v najemu soboška Komunala, toda ta najemnina bi bila na dolgi rok predraga, zato soboški občinski velmožje razmišljajo o odkupu drsališča. To bi pomenilo še dodatne prednosti za mlade, saj bi se potem lahko pristopilo h gradnji strehe, poleti pa bi uredili steze za kotalkanje in rolanje. Drsališče je sedaj odprto vsak dan od 10. do 22. ure do 15. marca ali pa do takrat, ko bodo temperature redno presegale deset stopinj Celzija, obiskujejo pa ga tudi ljubitelji drsanja iz Prlekije in celo iz Maribora. TOMO KOLES ■ 6 GOSPODARSTVO - FINANCE 25. februar 1999, ■Ml Borza Bo imelo Pomurje le eno odlagališče komunalnih odpadkov Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 16. 02. do 23.02.1999 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 16. 2. 99 23. 2. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 14.287,14 13.788,71 -3,49 Dolenjska banka - imenske 18.625,43 19.267,44 3,45 Droga Portorož 35.000,59 35.004,41 0,01 Emona Obala Koper 2.386,14 2.347,25 -1,63 Etol Celje 23.107,85 23.296,81 0,82 Interevropa Koper 2.398,65 2.384,65 -0,58 Istrabenz Koper 3.198,61 3.161,19 -1,17 Kolinska Ljubljana 2.248,79 •2.216,74 -1,43 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 29.373,18 30.585,32 4,13 Lek, razred A 45.062,41 44.217,77 -1,87 Luka Koper 3.399,36 3.386,96 -0,36 Merkator, poslovni center 8.100,85 7.966,38 -1,66 Petrol Ljubljana 27.713,90 29.099,21 5,00 Probanka Maribor 27.978,77 27.430,00 -1,96 Radenska 2.508,25 2.477,54 -1,22 SKB-banka 2.397,81 2.402,49 0,20 Zdravilišče Moravske Toplice 1.468,50 1.455,70 -0,87 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 596,70 621,89 4,22 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 113,01 113,10 0,08 Republika Slovenija, 2. izdaja 105,50 106,70 1,14 SKB-banka, 3. izdaja 100,01 101,00 0,99 seinice na OTC Cetis Celje 13.977,50 13.947,45 -0,21 Color Medvode 5.985,59 5.913,25 -1,21 Fructal Ajdovščina 2.679,00 2.651,14 -1,04 Gorenje Velenje 2.111,48 2:091,54 -0,94 Helios Domžale 37.771,85 36.837,14 -2,47 Kerna Puconci 4.000,00 4.000,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 6.073,30 5.373,45 -11,52 Veletrgovina Potrošnik 2.700,00 2.510,14 -7,03 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS9 (v sit) 1.421,58 920,41 -35,25 del nakupnega bona NB10 (v sit) 1.904,55 1.664,54 -12,60 investicijske družbe Infond zlat PID 344,46 352,21 2,25 Merk ata 420,71 423,54 0,67 Nacionalno finančna družba 1 658,20 658,30 0,02 Triglav steber 1 733,43 727,25 -0,84 Pomurska investicijska družba 1 655,48 662,54 1,08 PID Zvon 1 584,26 575,45 -1,51 Slovenski borzni indeks SBI 1.927,29 1.943,92 0,86 - Borzni indeks obveznic BIO 107,88 108,10 0,20 Indeks delnic PID-ovPIX 1088,58 1107,22 1,71 Iz tedna hitre rasti, v teden......... inuli dnevi so se za domače investitorje končali precej razgibano, kajti prejšnji teden so tečaji kar precej pridobili, seveda ob nekoliko večjih nakupih nekaterih hiš, katerim so sledili še ostali borzni igralci, nakar je sledil ‘drugi polčas’ vnovčevanja dobičkov in manjše delovanje večjih kupcev iz prejšnjega tedna, kar je imelo za posledico preobrat v smeri gibanja tečajev. M Odlagališče ali smetišča Slovenija se pripravlja na dokončno sistemsko ureditev zbiranja in odlaganja odpadkov - Urejena odlagališča bodo podjetja, veliko nevarnejša so sedanja neurejena odlagališča in črna smetišča Na mednarodnih trgih pa se v teh dneh indeksi gibljejo inverzno našemu. Prejšnji teden so vsi indeksi nekoliko izgubili, tako sta v petek znašalaDax 4.807 in Dow Jones 9.300, vzrok temu naj bi bil na ameriškemu trgu razočaranje investitorjev nad poslovnimi rezultati tehnoloških podjetij, na evropskem trgu pa zaradi predvidevanja, da ECB ne bo znižala obrestnih mer. Toda sledila sta dva optimistična dneva (v pričakovanju govora Greenspa-na) je indeks Dow Jones potisnilo na 9.517 točk s tem pa tudi Dax na 5.012 in FT-SE na 6.155 točk. SBI je ta torek končal pri 1.943 točkah, kar predstavlja pet dnevno rast za 0.8%. Toda v teh dneh se je ta indeks močno približal nivoji 2.000 točk (vrh v petek 1.981), glavni vzrok takega gibanja indeksa je pri delnicah Leka, Krke in Petrola, ki so se tudi močno približale najvišjim vrednostim dosežene lani poleti. Ob tem optimizmu so dnevni prometi beležili nadpovprečne vrednosti (povprečno 1.470 milijonov), kar na nivoju petih dneh predstavlja 7.3 milijarde tolarjev. Temu višjemu prometu so velik del prispevali realizirani svežnji, ki so bili pogostejši pri delnicah Krke, Kovinotehne, BTC in pri obveznici Republike 4 izdaje. V trgovanju je v teh dneh bila najbolj prometna delnica novomeške Krke, ta je tudi najbolj zanihala, vrh je dosegla v petek pri tečaju’31.530 tolarjih (posli po 32.000) vzrok temu so večji nakupi BH Perspektive, ter objava novice o večjih nakupih teh delnic s strani Leka (1,4% v lasti Leka) in objava ugodnih poslovnih rezultatov, nakar je sledil obrat do 30.585 tolarjev (posli pod 30.000), seveda posledica realizacija dobičkov. Podobno se je dogajalo tudi z delnico Petrola, kije v teh dneh pridobila 5%, seveda tudi pri njej je sledil obrat. Zanimiva je bila tudi delnica Kovinotehne, pri kateri je BH Faktor banka z večjimi nakupi (ima že 5% podjetja) tečaj dvignila na vrednost 621 tolarjev. Večjo rast je beležila še delnica Dolenjske banke, ki je trenutno vredna 19.260 tolarjev. V rdečih številkah pa je v teh dneh vrsta dobrih delnic, kot so Lek, Luka, Intere-vropa. Radenska in Merkatorja. Nekoliko pa so zato zanimivejše zaradi nestabilnosti delniškega trga obveznice, katerim je indeks porasel za dve desetinki odstotka, na tem trgu je bilo največ poslov z obveznico Republika 4 izdaje. Na prostem trgu je po večini prevladoval negativni trend. Še največ se je trgovalo z delnicami pooblaščenih investicijskih družb, ki so z eno tedenskim zamikom v primerjavi z delnicami iz A kota-cije v povprečju največ pridobile. Tako je PIX porasel za več kot poldrugi odstotek na vrednost 1,107 točk. V tej košarici so se najbolj podražile delnice Aten (2) in Nikin sklad 2. Z delnico Pomurskega investicijskega sklada se je trgovalo za en odstotek višjim tečajem (662 tolarjev), med tem ko pa je delnica Veletrgovine Potrošnik izgubila kar 7% (na nivoju enega tedna) in je vredna 2,510 tolarjev. Z to zadnjo delnico seje v torek trgovalo tudi največ, ker sta si BH Modra in Intara izmenjali svežnje v višini 49.512 delnic po tečaju 2.630 tolarjih. BORZNI POSREDNIK - IGOR LEBAR! malu bo razgrnjen lokacijski načrt za gradnjo regionalnega zbirno-sortirnega centra za odpadke v Puconcih. Vsem občanom toplo priporočamo, da si načrte ogledajo, da se pozanimajo, kaj bo v prihodnje pomenilo, odlagati odpadke na neprimerno odlagališče (to pa so vsa sedanja odlagališča), in kaj bo pomenilo za njihov žep ustvarjanje velike količine odpadkov. Če se bo uresničila napoved in bo že julija sprejeta nova »odpadkovna« taksa, bodo razliko kaj hitro ugotovili s pomočjo zneska, zapisanega na položnici. Zato čim prej vprašajte svoje občinske svetnike in župane: kaj so naredili, da državljani in podjetja ne bi plačevali previsokega zneska zaradi nerešenega problema odlaganja odpadkov. K Država regionalno podpira način reševanja odlaganja odpadkov, a se mora predhodno količina zelo zelo zmanjšati. In če bo za Pomurje res zgrajen regionalni center v Puconcih,- morajo biti občani prepričani, da bo ta center deloval po najstrožjih evropskih standardih in da ne bo postal eno samo veliko smetišče ali zbirališče nevarnih odpadkov. Slovenija premore le tri primerne deponije Na Ministrstvo za okolje in prostor smo pred dnevi naslovili nekaj aktualnih vprašanj, povezanih z urejanjem problematike odlaganja odpadkov. Koliko odlagališč komunalnih odpadkov je ta trenutek v Sloveniji legalnih? »Glede na inventarizacijo odlagališč v RS (izvajalec: VGP Drava Ptuj) iz leta 1995 je v Sloveniji legalnih 16 odlagališč komunalnih odpadkov. V izdelavi je nova inventarizacija odlagališč, ki bo predvidoma končana konec aprila 1999, tako da v tem trenutku še ne moremo posredovati ažurnejših podatkov. Po podatkih, ki smo jih zbrali za novo inventarizacijo doslej, pa lahko ocenimo, da je v Sloveniji legalnih 21 odlagališč.« Koliko od teh je zgrajenih po evropskih standardih? »Evropskim standardom ustrezajo ptujska, tolminska in ljubljanska (Barje - novi del) deponija.« Po inventarizaciji iz 1995. leta je v Pomurju pet nelegalnih in le dve legalni odlagališči, so danes kakšne spremembe glede števila? »Glede na odgovore v vprašalnikih, ki smo jih v okviru pri- . prave nove inventarizacije naslovili na upravljalce odlagališč, v Pomurju ni sprememb glede števila legalnih deponij. Dokončni podatki pa bodo znani po obisku izvajalca naloge inventarizacije (VGP Drava Ptuj) na terenu.« Marsikateremu nelegalnemu odlagališču je že pretekel čas trajanja oz. zapolnitve, kakšni bodo ukrepi, kakšna kazen za občine? »Problem nelegalnih odlagališč ni samo v Sloveniji. Skladno s harmonizacijo naše zakonodaje z evropsko bomo sanacijo teh odlagališč reševali v dveh sklopih: odlagališča, ki se ob manj strogih pogojih lahko še aktivirajo za omejen čas in kasneje sanirajo, ter odlagališča, katerih sanacija bo izvedena takoj, vendar tudi s subsidiarno (pomožno, nadomestno, op.a.) pomočjo države. Torej ne gre za kaznovalno politiko, temveč za konstruktiven pristop k dolgoročni in okoljsko sprejemljivi sa- toaciji.« Center Puconci čaka na zagon, kako ga obravnavate na ministrstvu? »V Puconcih je predviden regijski center za ravnanje z odpadki. Takšen projekt na ministrstvu podpiramo, saj je v skladu s strategijo ravnanja z odpadki. Ker pa je projekt šele v začetni fazi (tehnološke in druge rešitve ■še niso opredeljene), mnenja ali ocene o ustreznosti projekta v ministrstvu še ne moremo podati.« Center Puconci Pomurje se že nekaj let intenzivno pripravlja na gradnjo regionalnega centra za odlaganje odpadkov. Občina Puconci in podjetje Saubermacher Siid sta v letu 1998 ustanovila družbo z imenom Center Puconci, ki je začela uradno delovati 1. januarja 1999. Po skupnem dogovoru je postal direktor podjetja, ki naj bi v prihodnje vodilo vse priprave na gradnjo regionalnega centra za zbiranje odpadkov, Ivan Burgermaišter (po poklicu tehnolog). Pravilnik, sprejet decembra lani, je končno konkretiziral določila iz zakona o varstvu okolja in strateških usmeritev, ki so potrjena tudi z nacionalnim programom. V podjetju Saubermacher Siid s sedežem v Murski Soboti pa so zadovoljni tudi zaradi tega, ker se je potrdila pravilnost njihove usmeritve iz leta 1990/91. •»Osem let smo bili tisti, ki smo prebijali led in smo morali pojasnjevati v občinah, da so naše usmeritve pravilne; medtem pa so vsa minula leta različni ljudje iz tujine in domovine prihajali z različnimi predlogi rešitev in tehnologij. Osnovna strategija, ki je bila zapisana v tem zmagovalnem IKROS-u, je bila za tiste razmere zelo sodobna in usklajena z evropskimi usmeritvami, to pa je, da je potrebno najprej zmanjševati količine odpadkov in poskrbeti, da se odpadki količinsko zmanjšajo,« je povedal Rudi Horvat, direktor podjetja Saubermacher Siid. Čeprav so takratni odgovorni za odpadkovno področje na ministrstvu za okolje in prostor IKROS za nekaj let odložili v predal, je soboško-avstrijsko podjetje delovalo naprej. Izdali so 18 brošur in pomagali različnim občinam pri organiziranju sistema zbiranja in odlaganja odpadkov. Ministrstvo je šele lani z javnim razpisom začelo s komunikacijsko kampanjo za zmanjšanje in recikliranje odpadkov. Osveščanje ljudi je vsekakor najpomembnejše, kajti najprej je treba osvestiti in pritegniti »povzročitelje odpadkov«. V nadaljevanju je potrebno dati prednost snovni predelavi odpadkov (papir, steklo, plastika, kovine). Za odpadke, ki ostanejo po vsem tem ločevanju in predelavi, pa bo Slovenija morala sprejeti še določeno uredbo in predpisati pogoje, pod katerimi se bo ta »ostanek«, obdelal in odložil kot nenevaren. Rudi Horvat je tudi predstavnik konzorcija občin severovzhodne Slovenije, ki ima sklenjeno pogodbo za izdelavo študije za obdelavo tega »ostanka odpadka«. 21. januarja 1999 je bila podpisana pogodba z izvajalcem te študije, ki bo dala odgovor za 83 občin (od Lendave do Trojan), kako obdelati preostanek odpadkov, ali bo to termična obdelava ali obdelava s kakšno drugo tehnologijo. Pomembno je tudi urediti zbiranje kosovnih odpadkov in z zakonom rešiti zbiranje odpadne embalaže. Po osmih letih so začeli torej uresničevati zamisli, ki so bile podane že takrat: povezovanje več občin, zmanjšanje odpadkov pri izvoru in regijski zbir-no-sortirni centri, kjer bi v skladu s pravilnikom opravljali nadzor nad odpadki, na reciklažnem dvorišču bi odbirali surovine, ki bi se lahko uporabile pri nadaljnji predelavi, tam pa bi določene organske odpadke tudi kom-postirali. • Tak center bi rabil tudi za skladiščenje nevarnih odpadkov (verjetno bo potrebno natančno določiti, kakšne odpadke in kako dolgo bi jih skladiščili v Puconcih), tam pa se bodo lahko primerno pripravili na transport odpadki, ki bodo namenjeni za termično obdelavo (te zadeve naj bi se menda uredile v letih 2005/6). Če ne bo prišlo do mične obdelave na državnih ni, bi te odpadke lahko sami p* delali po mehansko-biološki K nologiji matične firme iz Avst# - to pa je verjetno lahko sa®0 začasni izhod v skrajni sili® nikakor ne more biti rešitev2’ celotno severovzhodno Slo* nijo (ali za občine od Troja® * Lendave)! Na območju nekdanjih ŠB1® občin naj bi bil takšen zbio” sortirni oziroma reciklažni ter v Puconcih, hkrati pa nal' Lendava še vedno obdržala ® oje odlagališče v Dolgi vast1,. smo o nameri za sodelovanj® r projektu gradnje skupne d^ nije so že podpisale vse občin®: območja nekdanjih občin ska Sobota in Gornja Rad^ Občina Ljutomer pa se nl^| očila (iz znanih razlogov) m® ma bodo morali sedaj skl®11' pogodbe z novimi občinam1'® do sedaj zbranih predlogih Ml centru obdelovali odpadke “J soč prebivalcev. Večina teh čin. ki so podpisale pismo V meri, je že tudi podpisala be o združevanju sredste’ izdelavo potrebne dokum®11 cije. Do konca februarja naj’1 postopek sklenili. | Podpisali so tudi dogo^ italijansko-francoskim podjetr. ki naj bi zastopalo podjetje \ ter Puconci pri pridobivanju štev iz Evropske unije, od^ ( Slovenija pridružena člahb ima namreč možnost Prl ji nepovratna sredstva. Pri d° tvi sredstev imajo prednos1, u je vključenih več občin. " vir, na katerega močno rač®11^ so sredstva, zbrana z nov0*^ padkovno takso«, ki jih občine lahko uporabljale tev problema odlagališč. čja sredstva iz občin pa ne rejo računati, saj se ta bolj zapira. Tu so tudi sre° ms f Ekološkega sklada in P°s° bank. V prihodnjih tednih bo u-l njen lokacijski načrt in ot^ rane javne razprave. $, Cena za gospodinjsko0 dke, ki ne bodo že sortim jih pripeljejo na puconsk0^ deponijo, bo višja - kajti meni, da jih bodo morah 5 ti tam. Del se bo depo®1®? pripravil za transport- 1 predstavlja največji pr0®1 lik delež industrijskih odPa ki se (v nasprotju z avstrJ sistemom) še vedno v° skupna odlagališča odPa Vsak, ki letno ustvari oa ?li ton odpadkov, bo mofa svoj načrt za reševanj6 । dkov. Količinsko ne s#6 odpadkov kot sedaj. P^^t111 bi jih moralo biti v tem manj kot na sedanjem sl” V zmanjševanje koli^°6. dkov bodo tako -prisilj611 $ vsi, podjetja, obrtniki in dinjstva. Sedanje obstoječe s Puconcih bodo moral1 na primeren način. _ pi BERNARDA B- r 25. februar 1999_________ GC« Lastnika kmalu o Nafti Prejeli smo ■ ■■ Zaplesali bodo - v drugo Vprašanje, ali se bosta Petrol in država uspela dogovoriti za sanacijo Nafte, je še vedno pod zvezdami Bas odločitve je, kljub vnovičnemu zavlačevanju, vendar vse bližje. V skladu s podpisano pogodbo o zagotovitvi pogojev za kratkoročno poslovanje Nafte (septembra lani) se namreč mo-a astnika Nafte odločiti, ali jo bosta sanirala ali ne, in v kolikor je a> naj bi bil sanacijski program pripravljen do konca marca. ■ Žalik, predsednik upra-e v Nafti, je povedal, da po več razgovorih z lastnikoma sedaj v J1 o vi h strokovnih službah pri-ravJaJ0 še zadnje izračune za opolnitev strokovnega gradiva, naJ bi služilo za pripravo sre-njeročnega razvojnega progra-™adružbe in potem zakona o naciji Nafte, tako da ga bodo ^Plavljenega vladi in Petrolu °ClkS£ ta teden- Dokument av jajo ločene razvojne štu- dije za rafinerijo, petrokemijo, strojegradnjo ter enoto za raziskave na nafto in plin. Ali so v upravi Nafte upoštevali vse pripombe, ki sta jih na delovno gradivo izrekla lastnika? Petrolova zavrnitev prve verzije gradiva, katerega je uprava Nafte nadzornemu svetu in predstavnikom lastnikov razgrnila januarja, je namreč temeljila na pripombi, da je zanje nesprejemljivo, da so razvojno študijo za ra- finerijo pripravili na vnaprejšnji predpostavki negativnega poslovanja. Predsednik uprave Cveto Žalik je izjavil, da so pripombe lastnikov upoštevali in da so med variantami za razvoj rafinerije našli takšno, ki naj bi bila sprejemljivejša, s tem pa, da se posodobitvi ne bo dalo izogniti, kati to od vseh rafinerij, ne le lendavske, terjajo vse strožje ekološke zahteve. Vsekakor pa je odločitev v rokah lastnikov, je še pripomnil Žalik. In kako kaj kaže z najavo Petrola, da bi od države odkupil njen 45-odstoten lastniški delež v Nafti? Svetovalec predsednika uprave Petrola Franc Perčič je odločno zanikal novinarsko pisanje o tem, da naj bi Petrol na vladni naslov že poslal ponudbo za odkup državnega deleža v Nafti. Petrol te ponudbe torej še ni dal in po besedah Perčiča le-ta ostaja kot ena od možnih variant. Ali razumljeno med vrsticami: petrolovci svojo najavo o nameri za odkup državnega deleža v lendavski Nafti vse bolj zavijajo v ovoje mogočega (tudi to je eden od možnih scenarijev), s čimer dajo vedeti, da pri svoji nameri postajajo vse bolj zadržani in previdni. Prenagljenost pri odkupu sedaj, ko je pred vrati dogovor med lasniko-ma Nafte o njeni sanaciji, bi se jim lahko izkazala kot zaleta- Jfovi prostori soboškega Elektra Objekt vreden 190 milijonov I vi3 s'ovesnost' °b ko-|kl n«u tedna so ob Lendavski Prti n U^C’V Murski Soboti od-tivnfTProstore tebnično-opera-v PrtA*1^6 Elektra. Kot je dejal tor sobn°Stnem naS°voru direk-°^e posl°vne enote Ro-jih nov objekt (povr-diiost kvadratnih metrov’ vre' s« ga " milijonov tolarjev), ki ga delavci lendavske-Zuje . °Sa s kooperanti, obve-*2boija $e b°do še bolj potrudili stvo^** SVoJe delo v zadovoljijo so(|)?rabn'kov- Tem so na vo-0 "i prostori za komunika- cije z odjemalci električne energije, oddajo elektroenergetskih dovoljenj, naročil za priključke in blagajniška služba. Slavnostni govornik, direktor Elektra Maribor Štefan Lutar, pa je poudaril velik pomen zgraditve tretje faze soboškega Elektra, kije nadaljevanje že zgrajenih skladišč, garaž in prostorov za delavce. In prav minulo leto je bilo prvič po daljšem času ugodnejše glede razpoložljivih sredstev za investicije v elektroenergetske objekte. M. J. ■ nenehnih klicev oJ6lTlalcev Je Prav’ da er>imo novo številko lsr|e centrale, ki je ,7'ej 300 700, me- je napake na 6 ^čnem omrežju Zn° še naprej prijavljati na 32 100. Takšen je pogled na nove prostore soboškega Elektra od zunaj. Foto: Dejan Kolarič Na pragu revščine... Pišem vam, ker me ob raznih polemikah o gospodarstvu neprijetno vznemirja dejstvo, da dobiva Pomurje vedno bolj status najmanj razvite pokrajine v Sloveniji. Po naravnih danostih pa naj bi med razvojno definiranimi regijami spadalo med prve. V sosednji državi Hrvaški pa spada Medžimurje med razvitejše pokrajine te države. Čeprav bi rekel, da ima Pomurje več naravnih danosti, n. pr. termalne in mineralne vode, nekoč nafto in plin. Tudi startna osnova razvitosti gospodarstva Medžimurja ni bila višja kot Pomurja. Ob tem pa se obnašamo, kot da ne vemo, zakaj smo namesto postopnega bogatenja naše pokrajine pred pragom zmeraj večje revščine in zaostalosti. Za nastalo situacijo smo pretežno krivi sami. Tako je menil tudi stečajni upravitelj gospod Koren ob pogovoru na radiu Murski val 13. januarja ob zadnjem stečajnem primeru Pomurskega tiska. To podjetje je propadlo zaradi subjek-Itivnih razlogov, enako tudi Eureco. Tako je ostalo samo v teh dveh podjetjih namesto zadovoljivega gospodarjenja in razvoja na cesti skoraj 200 delavcev. Ni pravilno, da ugibamo, zakaj stečaj in kdo je za to kriv. Gospodu Korenu se je hitro posrečilo ugotoviti, da so razlogi subjektivni, da je bilo podjetje nekoč ugledno, kapitalsko trdno, z dobro naravnanim programom in kadri. Zakaj je propadlo, je znano že zelo dolgo. Preberite samo članek »Zakaj je tudi Pomurski tisk v blatu« (Vestnik, 30. nov. 1995 ■ Pisma), dalje članek »Ob izgubi zamenjava direktorja (Vestnik, 23. nov. 1993) in še članek »Se bo Eureco rešil najhujšega« (Vestnik, 31. dec. 1992). Že iz teh treh člankov je nedvoumno razvidno, zakaj je v tem primeru prišlo do stečaja in kdo je kriv. Ob takem propadanju podjetij iz subjektivnih razlogov, mačehovskem odnosu države in premlačnem zavzemanju za koristi naše regije v državnih organih ni čudno, da smo po razvitosti zadnji. Tako o potrebnosti gradnje avtoceste v Pomurju, ki bo vsekakor generator razvoja, z nekdanjim ministrom za promet gospodom Kranjcem niso polemizirali tisti, ki bi bili to dolžni storiti in so za to dobro plačani. Nekdanji minister za promet g. Kranjc je na vsak način hotel dokazati, da proti Pomurju ni potrebno graditi avtoceste. Prav tako smo se za lendavsko Nafto, za težave, za katere so po mojem mnenju predvsem krivi predhodniki državnih organov, predvsem nekdanji izvršni svet, ki je izsilil prodajo že uvožene in ocarinjene rafinerije ipd., precej dolgo premlačno zavzemali. Država pokrajino le bolj črpa in siromaši, kot da bi pomagala pri razvoju. Npr. za kmetijska zemljišča, ki so bila last kombinata, sedaj ta plačuje najemnino zemljiškemu skladu. Ta sredstva pa se trošijo bog ve kje. Konec koncev menim, da pokrajine ni mogoče razvijati samo z razvojem tercialnih dejavnosti, predvsem trgovine, čeprav je potreb-I no tudi to. Na področju drugih dejavnosti pa ni nič novega, na-I sprotno, še to, kar smo imeli dobrega, je v težavah ali propada. Da je to dostikrat iz subjektivnih razlogov, pa je sploh nesprejemljivo. Česa takega v sosednjih pokrajinah, kot je Medžimurje, očitno ni. Kaže, da je tam tudi odnos države do te obmejne pokrajine drugačen. Verjetno pa se tudi tisti, ki so izvoljeni, tam bolj zavzemajo za razvoj svoje pokrajine kot za to, da je njim osebno dobro in lepo. EMIL MARŠIK, DIPL. OEC.B Indip Lendava o prodaji Nov tržni red kratr O^ok°m 0 prodaji blaga zunaj prodajaln, ki so ga pred na trž^ Sprejel soboški Občinarji, se bo uveljavil nov tržni red e,neljil na ”'Ci V Nlurski Soboti- PreJ je namreč veljal odlok, ki je ^jeniom „repubMških in občinskih predpisih, le-ti pa so se s Pravn e Zakonoda> ukinili. A^odlok^1386 Za. spre-iem 8j Prodajaln ° prodaj> blaga zu-.’ tilnik n S° Zakon 0 trgovi-tehnik d ^^opnA86 nanašai° na ■ ejavnosti in V Jante trgovinske o?-0 Pr°daj0 za omen-kA^-Ksprei LStatUt mestne lo Paso VodiliJfetiU novega odl°-i°nEtični raz-ga °’dajevtK°CljeV^ ulici iz' o>aza^ stare-izvlihtr4^ r;AallvPrak ^ težko b^Pa^ nis° val,, ■ kazn’ za krši-i leta 81baleWiši denarnekaz-odpetdo tride- Plačna politika set tisoč tolarjev, takoj na kraju samem pa jih bo lahko izrekel komunalni nadzorni organ oziroma pooblaščena oseba upravljalca tržnice. Poleg tržnic, ki se nahajajo ob Kocljevi, Zvezni in Lendavski ulici, se za prodajni prostor lahko uporabljajo tudi druge javne površine, kjer ni posebej urejenega tržnega prostora, za prodajo na teh površinah pa soglasje izda uprava mestne občine na predlog upravljalca javnih površin. Določbe tega odloka se bodo uporabljale tudi za prodajo blaga ob raznih prireditvah, sejmih in shodih, za prodajo na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in za potujoče prodajalne. TOMO KOLES ■ Pogajanja nad shiranim kljusetom ot zatrjujejo v svobodnih sindikatih, so že v julijskih pogajanjih med socialnimi partnerji dosegli veliko usklajenost, zlasti pri politiki plač in davkov, toda tega žal za zdaj še ni zaslediti v državnem proračunu. Resda so se v minulem letu plače nominalno zvišale za 10 odstotkov, realno pa za 1,4 odstotka, toda za sindikat so pomembnejši struktura plač, njihovo gibanje in kupna moč, ki jo omogočajo. Ravno lanskoletne primerjave, ki so jih naredili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kažejo, da se v naši državi povečuje delež tistih, ki dobivajo plačo nad 160 odstotkov povprečne slovenske plače. Pri tem je zanimivo to, da kar 95 odstotkov od 37.000 delavcev, zaposlenih v tekstilni, obutveni in oblačilni industriji, zasluži pod republiškim povprečjem. In to navzlic dejstvu, da se je minimalna plača letos zvišala za 4,3 odstotke oziroma 1.7000 tolarjev. Ta pozitivna rast se namreč izniči, saj seje za 2.100 tolarjev zvišala premija za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki jo delavci plačujejo iz neto plač. V sindikatih pa opozarjajo tudi na vplive novega zakona o davku na dodano vrednost, ki bo sicer začel veljati v drugi polovici letošnjega leta. Seveda jo bodo najslabše zopet odnesli, kot vedno doslej, delavci z najnižjimi mesečnimi prejemki. Zato so v svobodnih sindikatih pripravili nekatere rešitve, ki naj bi prispevale k izboljšanju nezavidljivega položaja delavcev. In sedaj ugotavljajo, da so pri teh svojih prizadevanjih ostali osamljeni. Nič čudnega, če opozarjajo na možnost zaostritve nelikvidnosti v marsikaterem podjetju in celo zamude pri izplačilu mesečnih plač. M. JERŠE ■ Zaposleni so se odpovedali svojim terjatvam Večina zaposlenih v lendavskem tekstilnem podjetju Indip je pod težo bojazni izgube zaposlitve podpisala izjavo o konverziji svojih terjatev do družbe v lastniški delež D elavci se se tako odpovedali svojim terjatvam v višini okoli dvajsetih milijonov, ta kapitalski vložek pa je bil predviden v sanacijskem programu družbe, v katerem bo preko Slovenske razvojne družbe z obveznicami sodelovala tudi država. Indip Lendava je namreč prišel med 43 podjetij, ki jih je SRD vključila v program prestrukturiranja z državno pomočjo in v katerem je kot pogoj tudi zahteva po sodelovanju zaposlenih. Toda delavci Indipa so SRD predlagali, da polovico svojih tertatev do družbe spremenijo v lastniški delež, polovico pa bi beležili kot posojilo družbi; to pa iz bojazni, da bodo v primeru neuspele sanacije izgubili prav vse. Toda razvojna družba je ta njihov predlog zavrnila z utemeljitvijo, da starih obveznosti do delavcev na ta način ne morejo poravnavati. Skupni znesek obveznosti družbe Indip, nastalih predvsem v prvih devetdesetih letih, večinoma pa v kritičnem letu 1996, znaša 81 milijonov tolarjev (65 odstotkov tega odpada ne glavnico, ostalo pa so obresti). V načrtovani finančni sanaciji naj bi SRD prevzela 53 milijonov ter si za to pridobila lastniški delež v družbi, prepostalih 28 milijonov pa naj bi spremenili v dolgoročni kredit družbe. Po sanacijskem programu naj bi se povečalo tudi število zaposlenih od sedanjih 123 na 147, po zahtevi .sindikata pa bi se okrepila tudi menedžerska ekipa. Sicer pa sedaj proizvodnja v družbi poteka normalno, proizvodne zmogljivosti imajo zakupljene že do oktobra, dobro pa kaže tudi do konca leta. Šivajo predvsem ženske in nekaj tudi moških hlač za tuja partnerja iz Nemčije in Danske, naročila pa so dobili tudi od domačega kupca. MH ■ 8 INTERVJU 25. fabruar 1999, V Pomurki Mesni industriji se je sredi februarja s pobotom zaključil stečaj. Po več kot treh letih negotovosti so zdaj pred podjetjem, ki se je preo- blikovalo v delniško družbo, novi izzivi in nove priložnosti. Stečajni upravitelj in upravitelj prisilne poravnave Milan Koren je optimist; od vodstva podjetja pa bo po njegovem v največji meri odvisno, kako bo priložnosti izkoristilo. Ob tem velja poudariti, da se je med vsemi slovenskimi mesnimi predelavami prav Pomurka Mesna industrija pred desetletjem znašla v največjih težavah. Kakšni so bili vzroki in kako je potekalo reševanje problemov? MILAN KOREN: Moram povedati, da je bila Pomurka Mesna industrija v začetku devetdesetih let v fazi zelo intenzivnih investicijskih naložb. Te investicije so jo finančno izčrpavale, zato se je tudi zadolževala, morebiti bolj kot ostale mesne industrije v Sloveniji. K temu je treba dodati še izgubo jugoslovanskega .trga, zato so bile posledice za Pomurko Mesno industrijo toliko težje. - Takratno vodstvo je pripravljalo določene rešitve, ki pa so imele za posledico tudi tehnološke presežke. Prav napovedi o odpuščanju delavcev so med mesarji povzročile val protestov, ki so nato privedli tudi do zamenjave vodstva. Menite, da bi takratno vodstvo, če ne bi prišlo do njegove zamenjave, bilo sposobno najti rešitve? MILAN KOREN: Taka napovedovanja so vprašljiva, zato se o tem ne bi opredeljeval, je pa dejstvo, da sprememba vodstva, ki ni nadomeščena s kakovostnejšim kadrom, vsakemu gospodarskemu subjektu povzroča dodatne težave. - Bili so različni poskusi reševanja težav v Mesni industriji, tudi o prodaji se je razmišljalo; bili so že konkretni dogovori, vendar do prodaje ni prišlo. Je bil po vsem tem stečaj neizbežen? MILAN KOREN: To je težko trditi. Morebiti je bila primerna tudi druga rešitev, ki je predvidevala, da bi poslovne banke, ki so svoje kredite, ki so jih imele v Pomurki in so jih z visokim diskontom prodale takratnemu Skladu za razvoj Republike Slovenije, te kredite Pomurki odpisale vsaj v višini diskonta, ki so ga priznale kupcu kreditov. S tem bi se zadolženost Pomurke bistveno znižala in v takšnih razmerah ne bi prišlo do tako velikega zadolževanja in do težav, ki so nastopile v Pomurki Mesni industriji. - Že takrat je bila predlagana tudi prisilna poravnava, vendar narok zanjo ni uspel. MILAN KOREN: Ob tem je treba upoštevati, da se je takratna prisilna poravnava izvajala po takrat veljavnem zakonu o stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji, ki je bil bistveno strožji od pogojev prisilne poravnave iz stečaja. Prav novela zakona o stečaju na področju prisilne poravnave-iz stečaja je omogočila, da smo lahko s tem projektom začeli. Ko se namreč stečaj konča s prisilno poravnavo, ne veljajo določbe zakona o minimalnih poplačilih upnikov v naslednjih petih letih, pač pa velja dogovor, ki je dosežen z večino upnikov. - Ena od nalog stečajnega senata in stečajnega upravitelja je bila, da se proizvodnja nadaljuje. Potrdilo seje, daje Pogovor z Milanom Korenom, stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave v Pomurki Mesni industriji Novo vodstvo pred odgovorno nalogo Podjetje, ki mu je med stečajem uspevalo ohranjati proizvodnjo, bo tudi v prihodnje služilo potrebam pomurskih živinorejcev bila odločitev pravilna, saj je Pomurka Mesna industrija tudi med stečajem poslovala pozitivno. MILAN KOREN: Dejstvo je, daje Pomurka Mesna industrija kot tehnični sistem takšna, da se v teh objektih proizvodnja mora neprestano odvijati, saj to zahteva tehnologija. Če bi se proizvodnja za dalj časa ustavila, bi vse skupaj propadlo. Osnovni interes, da smo nadaljevali s proizvodnjo, je bil v tem, da ohranimo to proizvodnjo, da med stečajem poslujemo kot delujoče podjetje, da ohranimo vse poslovne funkcije, prodajna in nabavna tržišča ter ohranimo vse blagovne znamke, ki jih Pomurka ima. Če s proizvodnjo ne bi nadaljevali in se v kratkem času ne bi našel kupec, kar pa je bilo malo verjetno, potem bi celoten sistem propadel. - Med stečajem so potekale številne aktivnosti za iskanje najboljših rešitev za zaključek stečaja. MILAN KOREN: Med stečajem smo poslovali kot vsako normalno podjetje, zato je bila moja osnovna skrb namenjena predvsem poslovanju, delovanju poslovnega sistema in aktivnostim v zvezi s čim bolj uspešnim in dobrim končanjem stečajnega postopka. To praktično pomeni, da sem se ukvarjal s podjetniški odločitvami ter z načrtovanjem in realizacijo vseh aktivnosti, ki so bile povezane s prisilno poravnavo oz. stečajem. - Stečaj v Pomurki Mesni industriji je bilo moč zaključiti na dva načina. Po prvem naj bi se Pomurka prodala kot delujoče podjetje, po drugem pa s prisilno poravnavo. Upniškemu odboru ste predlagali obe možnosti, sami pa ste se zavzemali za drugo, za katero se je odločil tudi sam odbor. - Kot stečajni upravitelj ste vodili več stečajev? Kateri vam je bil najbolj pri srcu? MILAN KOREN: Vedno je tako, da, kadar se lotiš nekega novega dela, je to nov izziv in ti je v tistem trenutku prav to novo delo najbolj pri srcu. Gledano načelno mi je najbolj pri srcu stečaj v Pomurki, kar pa seveda ne pomeni, da se tudi pri drugih stečajih, kjer sodelujem, ne bi trudil in skušal najti najboljše rešitve. Najbolj sem zadovoljen, če od podjetja, ki mora iti v stečaj, vendarle kaj ostane, da se ohranijo zdrava jedra in da se proizvodnja nadaljuje. Trdno sem namreč prepričan, da lahko na teh zdravih jedrih v prihodnosti ponovno razvijemo nekaj novega in perspektivnega. MILAN KOREN: Eden od razlogov, da sem predlagal prisilno poravnavo, je bil v noveli zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki sem jo že omenil, po drugi strani pa se mi je zdelo škoda, da podjetja, ki je poslovalo, ne bi ohranili. Končanje stečaja na ta način je tudi bistveno lažje, saj bi za Pomurko težko našli kupca. Menim, da so možnosti za nakup Pomurke Mesne industrije kot celote relativno majhne, če bi do prodaje vendarle prišlo, pa cena ne bi bila takšna, da bi bili upniki poplačani v takšnem obsegu kot zdaj, ko so s spremembno dela terjatev v lastniške deleže pridobili Vrednostne papirje Pomurke. - Med vodenjem stečaja so vas gotovo najbolj zaposlovali pogovori z največjimi upniki, s Slovensko razvojno družbo in z blagovnimi rezervami. MILAN KOREN: Ko so upniki sprejeli odločitev o končanju stečaja s prisilno poravnavo in ko smo jim ta koncept tudi pravilno predstavili, smo pri njih hitro dobili zaveznike. - Prisilna poravnava je uspela, saj je bila izglasovana z veliko večino. Slišali smo lahko, da je bil to eden od odmevnejših slovenskih stečajev, ki se je končal s pobotom. MILAN KOREN: Takšnih primerov je več, je pa ta gotovo eden od večjih v Sloveniji. - Je bil pobot narejen ob pravem času? • MILAN KOREN: Dejal bi, da je'bil pobot narejen še pravočasno, kar pomeni, da bi vsako odlašanje s to rešitvijo Pomurki Mesni industriji povzročilo več težav kot koristi. Pri tem namreč ne gre prezreti dejstva, da poslovanje v takšnih izrednih razmerah, kot je stečaj ali prisilna poravnava, ne omogoča izkoriščanja vseh priložnosti poslovnega sistema, težko je pritegniti k sodelovanju sposobne ljudi ljudi, pa tudi težko jih je motivirati. - S kakšnim premoženjem zdaj Pomurka Mesna industr-ija^razpolaga in kakšna je lastniška sestava podjetja? MILAN KOREN: Osnovni kapital Pomurke po izglasovani prisilni poravnavi znaša 2,4 milijarde tolarjev, premoženje Pomurke, ocenjene za potrebe stečaja, pa je 3,5 milijarde tolarjev. Slovenska razvojna družba in sklad za blagovne rezerve sta v osnovnem kapitalu udeležena s 74 odstotki in takšen je tudi njun delež v lastništvu, ostali upniki imajo 26 odstotkov v osnovenm kapitalu oz. v delnicah, v tej 26 odstotkih so delavci udeleženi z 12 odstotki, preostanek pa pripada drugim upnikom. - Država je največji lastnik, znano pa je, da je običajno slab lastnik. Bo ostalo pri takšni lastniški sestavi? MILAN KOREN: To vprašanje je aktualno, o tem se z našimi delničarji tudi pogovarjam, vendar v tem trenutku še ne morem povedati, kako se bo odločila Slovenska razvojna družba, saj je to stvar njenih poslovnih odločitev. Vendar bi po nekaterih izjavah lahko zaključil, da Slovenska razvojna družba želi biti v Pomurki resen lastnik, in to za daljše obdobje. - Po podatkih, ki ste jih predstavili upnikom, je Pomurka Mesna industrija med stečajem poslovala pozitivno. Se bo pozitivno poslovanje nadaljevalo tudi po pobotu? MILAN KOREN: Pobot je bil opravljen, vendar se veliko dela zdaj šele začenja. Zdaj je pred Pomurko in vsemi, ki bodo v njej delali, nov izziv. Morda je pravilna ocena, da smo nekatere cilje dosegli, da se je podjetje ohranilo in ima priložnosti za nadaljnje poslovanje. Kako pa v bo perspektivi, kako uspešno bo podjetje poslovalo, kakšnih kapitalskih povezav se bo posluževalo, kakšna bo njegova razvojna strategija, vse to pa bo odvisno predvsem od uprave, ki bo Pomurko Mesno industrijo v naslednjih dneh prevzela, ter od skrbi in dela nadzornega sveta in skupščine, ki jo sestavljajo njeni lastniki. Pomurka zato v tem trenutku potrebuje kakovostno vodenje, strateška razmišljanja in veliko motivacije vseh zaposlenih za doseganje čim boljših rezultatov poslovanja. Osebno menim, daje bilo med stečajem najmanj narejeno prav pri motivaciji ljudi za kakovostno delo, za zmanjševanje stroškov in vse ostalo, kar je pri tem potrebno. To je na nek način tudi razumljivo, saj ljudje, ki delajo določen čas in so v negotovosti, kako bo v naslednjem mesecu, niso motivirani v takšni meri kot tisti delavci, ki so zaposleni za nedoločen čas. Zdaj je čas, da se na teh kakovostnih dejavnikih poslovanja postori bistveno več, s tem se bo povečal tržni delež Pomurke na domačem trgu, na tujih trgih, z zmanjšanjem stroškov in s kakovostnim poslovanjem pa bodo doseženi tudi boljši poslovni izidi, ki bodo zadovoljili tako lastnike kot zaposlene. - Pripravili ste program finančne in vsebinske sanacije podjetja. Komu dajete poudarek v tem programu? MILAN KOREN: Pri vsebinski sanaciji predvsem kakovostnemu poslovanju, dobremu vodenju, skrbi za obvladovanje stroškov, pametnim naložbam, zmanjševanju stroškov financiranja, ki so še vedno izerdno visoki, torej kakovostnim dejavnikom poslovanja. Zdaj so izpolnjeni formalni pogoji, da lahko podjetje začne z novim proizvodnim in investicijskim ciklusom. - Pomurka je v svojih najboljših časih zaposlovala več kot 1.400 delavcev. Zdaj jih je dosti manj. Kakšen obseg proizvodnje je še sprejemljiv za pokrivanje fiksnih stroškov? MILAN KOREN: To je težko določiti, denimo, v številu zaklanih živali, v kilogramih ali podobnem. Pri tem je pomembno upoštevati predvsem, kaj se s tem mesom v Pomurki dogaja, do kakšne stopnje ga obdelamo in v kakšni obliki ga prodamo. Zato bo zaposlitev imelo toliko ljudi, koliko dela bo potrebno opraviti. Upam, da bosta izbor proizvodnih programov in prodaja svežega mesa takšna, da bomo lahko zaposlili dovolj kakovostnih mesarjev. - V razvojnem programu Pomurke Mesne industrije je tudi preselitev mesne predelave iz mesta na lokacijo ob klavnici. Kdaj se bo to zgodilo in za kašno ceno? MILAN KOREN: Program strateškega razvoja je izdelan m po njem naj bi se preselitev za» la leta 2000, končala pa le® 2002. Kaj vse bomo preselili kaj bomo delali na novi lokaciji je v tem trenutku še težko pove' dati, saj menim, da bo v tem času prišlo tudi do določenih kaptf' skih povezav med mesno-pred^ valnimi industrijami v Slovenil1 To bo v določeni meri vplivalo® to, kakšne investicije bo Pomiri® izvajala, v kakšno tehnologijo bo vlagala in kaj bo proizvajala. Načrtujemo, da bodo objekti ki jih bomo zgradili, veljali 6® milijonov tolarjev, zanje bo®0 namenili 400 milijonov tolarji lastnih sredstev, ki jih bomo P0’ dobili z dezinvestiranjem, zap® ostanek bi najeli posojilo. N ožba v novo opremo bo velja13 milijardo tolarjev, nekaj opre®’ pa bomo preselili iz sedanje P® izvodnje. Ta sredstva bomo P(l dobili z bančnimi posojili, k ganjem pa bomo pritegnili ta strateške partnerje. - Pomurka Mesna indus^1 je bila grajena predvsem1 potrebe pomurske živino^' Verjetno bo to vlogo opr^ la tudi v prihodnje? MILAN KOREN: Pom®^ v prvi vrsti gotovo name®6® živinorejcem tega območja. “ sebojni odnosi so korektni/, moremo govoriti o monopoli se poleg Pomurke kot kupciP tem območju pojavljajo tudi ogi drugi. Je pa zlasti za živi®. ejce obstoj Pomurke še po^ pomemben. Dokler Pomurka’ luje, imajo živinorejci zagotovi, odkup svoje živine. Če Po®0t^ ne bo, bodo še bolj odvisPČ kupcev, ki prihajajo od drug°“ pa običajno ponujajo nižje c« in pridejo le takrat, ko na st® območjih nimajo dovolj živ® - Izvoz ostaja še naprej1® od pomebnih usmerite^' murke Mesne industrije? MILAN KOREN: Pom®^ prevelika, da bi lahko poslov®’ na domačem trgu, zato se ško usmerjamo v izvoz. Izva^ predvsem sveže meso v I®1’, pol pripravljeno hrano izva^ v Nemčijo, meso in pol P® j. vljene izdelke pa na območj3’ (, danje Jugoslavije, predvs* Makedonijo, Bosno in na H ko. Uspelo nam je ohrani11^ izvozne licence na najzahte®^ svetovrie trge in na te b° izvažali tudi v prihodnje. - Vi ste svoje delo opr.jt vodenje Pomurke Mesen strije bo v kratkem nova uprava. V priprav"" zaključek stečaja so ved tekle aktivnosti za iskanimi reznega vodstva. Boste ? še naprej ostali v podjev ' MILAN KOREN: NoV°S vo Pomurke Mesne indus® J v teh dneh imenoval na I svet. Statut delniške družb0 šča možnost tričlanske dokončno pa bodo o te® člani nadzornega sveta. D° aktivnosti okoli iskanja h11 naj bi vodili podjetje, s° j mnenja pa sem, da bi bil° mernejše, če Pomurko vo ^jej dje, ki so že do zdaj dela > Tako bi bila zagotovljen3^ j nuiteta ter izkoriščeno izkušnje. O svojem de® rki pa se bom pogovarja upravo, če bo za to seve ur ojestranski interes. Vedn° . ji1 stno, če se izkoristijo izkušnje, ki obstajajo. 2 nim, da bi bilo korist® / nekatere zadeve, ki $o b1 tii vljene v prisilni poraVIiatfaiillS skupaj končali. Z ®°j®S interes obstaja. LUDVIK^' 25. februar 1999 KULTURA 9 Prva zgoščenka MPZ-ja Štefana Kovača Od renesanse do sodobnosti ruštvo Mešani pevski zbor Štefana Kovača iz M. že več kot tri desetletja, zadnjih sedem let pa ga vo i z J dinja Alenka Brulc - Šiplič, pred štirimi leti so izdali glasbeno kaseto Spejvaj nama Katica, lani pa so posneli zgoščen o s p vim naslovom Mi, na kateri je mogoče najti zborovski repertoar nesanse prek ljudskih pesmi do sodobnikov. »Za naslov naše zgoščenke smo si hote izbrali na videz nevpadljiv naslov Mi,« je povedala že omenjena zborovodkinja, »saj smo hoteli le povedati, da so izvedbe skladb na tej zgoščenki naše delo, naš trud in hkrati užitek. Kajti člani našega zbora - in teh je več kot štirideset, primanj-Me pa predvsem moških glasov ■ z velikim veseljem prepevajo in vadijo. Še posebno pa je zanimi- bi, ne smejo manjkati naši »venci vejli«. »Pojemo v mnogih jezikih,« je omenila zborovodkinja, ki se ni želela fotografirati posebej, češ da je tudi ona le kolesce v tem »dobro podmazanem pevskem stroju«, ki se lahko ponaša z mnogimi nastopi na domačih in tujih festivalih ter tekmovanjih. Tako moramo omeniti, da je zbor prejel več plaket na tradi- Kulturnica Dvoje razstav Tokrat bi radi opozorili na dvoje razstav (prekmurskih) umetnikov, in sicer na razstavo olj Nikolaja Beera v ljubljanskem Centru za promocijo turizma na Dunajski 156, o kateri zapiše Lev Menaše, da je »Beer po eni strani, predvsem v ciklu upodobitve njiv, nadaljeval Vrečičevo tradicijo predstavljanja prekmurske zemlje, po drugi pa je razvil še ožjo vsebinsko in likovno predstavitev rodnega Goričkega. V tem okviru,« še beremo v ličnem katalogu, »je postal njegov osrednji motiv Kukec, motiv izginule vasi, ki pa se iz smrti budi v novo, mistično življenje.« Res je, vsakdo, ki je kdaj zapotoval v Beerove slikovite, silne barvne, a malce zastrte krajinarske podobe, ki jih je mogoče zaznati - pa ne bodimo preveč presenečeni -, odkrije nekaj podobnega tudi v Galičevih izvrstnih lesorezih s pomenljivim naslovom Fosili, ki so trenutno razstavljeni v gledališki avli v Monoštru. Fosilne podobe so namreč kot lupine školjk ah metuljeva krila: na njih so zemljevidi časa, pokrajine in neba in tišine, tiste večne samotnosti, kije tako lastna umetnikom pa tudi »navadnikom«, le da slednji ponavadi ne vedo, kaj bi z njo. pevsRTžbor ^oričkn 9 slika članov MPZ-ja Štefana Kovača z zborovodkinjo Alenko Brulc - Šiplič (druga z desne) z briško izumrla tradicija družinskega petja ali pa ga sploh ni bilo in prav zato so zbori nekako odrinjeni iz glasbene vsakdanjosti.« Na koncu ji lahko samo pritrdim: tudi sam sem vsak dan priča poplavi neokusne popularne glasbe - bilo bi jih preveč, če bi našteval tiste skladbe, na katere samo mimogrede pomislim - zato pa sem toliko bolj vesel te zgoščenke, katere glasba vzbuja v človeku mir in lepoto ter znova dokazuje, da dober človeški glas v vsem prekaša še tako popolno elektroniko. Zares, prepričajte se sami. In zgoščenka Mi je več kot dokaz teh mojih, za mnoge morda pregrešnih misli. MILAN VINCETIČ ■ Štefan Galič, Fosil Galics Istvan vednOv - dnje čase lotevamo ^zani^.Sodobnih skladb, ki ^ro J,llV°’tud’ publika zelo In Spreime.« S0^Hait' na Zg°ščenki je mo-r°1T,anti'1 renesančne, baročne, telje, Cne ‘n sodobne sklada-pa b* opozorili Ovnika' 'n S'cer na Lebiča, Ma, ki 111 »našega« Slavka Šuk-Citatus 6 Predstavlja s skladbo S° de'u z§°ščenke M men v Venske ljudske pe-aterimi, kot se spodo- cionalnem pevskem tekmovanju Naša pesem, pohvali pa se lahko tudi z dvema bronastima stopinjama iz finskega Tampereja ali z osvojenim petim mestom na lanskem mednarodnem tekmovanju zborov v grškem Rodosu. Seveda se v tujini predstavljajo, če pač tako zahteva repertoar, največkrat z ljudskimi pesmimi. Tako se bodo že jeseni predstavili našim Slovencem v Švici z venčkom le-teh, naštudirali pa bodo tudi kratko mašo in nekaj sakralnih skladb. »Pa še na nekaj moram opozoriti,« mi je dejala zborovodkinja, »namreč to, daje pri nas nastala vrzel v mladinskem zborovskem petju. Učenci, ki so prepevali v osnovnošolskih zborih, so po osemletki zbombandirani s popularno glasbo, ki sicer kroji širok ljudski okus, zato njihovi ‘glasovi nekako zamrejo’. Kratko malo bi morali ustanoviti mladinski pevski zbor, v katerem bi se pevci kalili za akademske nastope. Poleg tega pa je pri nas Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski I ihžzozaSI U 69 Portreti 1 ittrtroH 4. Fekonjev! literarnozgodovinski spisi ANDREJ Osrednje in najobsežnejše področje FEKONJA Fekonjevega publicističnega delovanja je J Iz_______________________________________ °Sgert skunine Francesca Simone Trio V ritmih VTl grajski dvorani soboškega V1 gradu je prejšnjo sred« «a-stopila koionjska skupina ^rancesce Simone Trio - v zasedi vokalistke Francesce Simone, iolkaiista in vokalista Andreasa ^appier ja ter kitarista električne in akustične kitare Roberta Men-sebacha. Trije solisti, ki so v okviru manjše turneje nastopali tudi po drugih slovenskih mestih, Predstavljajo na svojih koncertih svojo vizijo združevanja jazzovske tradicije, latinskoameriškega jazza in afriških ritmov. Skupina izhaja iz Kblna, kjer ju zelo razvita jazzovska scena, saj ima zaledje v oddelkih za jazz na tamkajšnji Akademiji za glasbo. Francesca Simone je bila T°jena v Palermu, s starši pa so s« preselili v Kolu. Na kblnskem konservatoriju je diplomirala iz Petja na oddelku za jazzovsko in glasbo. Tolkalista Andreasa ^applerja, ki velja za enega boljših poznavalcev latinskoame-r'ških in afriških tolkal, smo na tajskem dvorišču v Soboti že videli, ko je nastopil kot član skupine Schal Sick Brass Band afro, Jatino in jazz pred dvema letoma. Kappler je svojo tehniko igranja izpopolnjeval na roterdamskem konservatoriju, afriške ritme pa v Gani. Kitarist Robert Mensebach pa skrbi, da ima skupina latinskoameriški pridih. V lanskem letu je skupina izdala album This & Jazz. Na koncertu so igrali lirične skladbe iz nemške zakladnice skladb 19. stoletja, tudi italijanske in druge skladbe, ki so temeljile na brazilskih glasbenih vzorcih in ritmih. V dobri uri in pol trajajočem koncertu smo lahko prisluhnili skladbam, ki so opevale ljubezen, in govorile o tistih malih stvareh, ki se zgodijo v ljubezni in medčloveških odnosih. Vsekakor sta izstopala oba inštrumentalista, liričnosti in izpovednosti skladb, pa pevka ni uspela predstaviti na prepričljiv način. Afro, latino, jazz večer, torej, ki te na koncu pusti nekoliko ravnodušnega in nezadovoljenega. BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: ANRR ■ bilo literarnozgodovinsko. Od srede 70. let pa do srede 90. let 19. stol, je v revijah Kres, Zora, Vestnik Zore, Ljubljanski zvon, Slovan, Dom in svet v krajših člankih ali daljših razpravah osvetljeval različne literarnozgodovinske teme, med katerimi so najizrazitejše jugoslavi-stika, vrazologija, ilirstvo in reformacija. Poleg tega pa je pisal tudi o zahodnoslovanskih književnostih, o prekmurskem slovstvu in še nekaterih področjih književne slovenistike. 4.1. Svoje literarnozgodovinsko delo v 2. pol. 70. let je začel tako, da je slovensko publiko opozoril na polpreteklo slovstveno dogajanje na slovanskem jugu. Zapis Dr. Vuk Stefanovič KaradžiC, preporoditelj narodne književnosti srbske (Vestnik Zore 1875) je napisal v srbsko-hr-vaškem ali hrvaško-srbskem jeziku, kakor ga je takrat pisal. Urednik mu gaje takega tudi objavil, v njem pa je predstavil Vukovo življenje ter njegovo jezikoslovno, zgodovinopisno in etnografsko delo. Vila slovinska, Črtice o hrva-TSKEM PESNIŠTVU V DALMACIJI XV.-XVIII. VEKA (LZ 1888) je zanimiv in precej informativen zapis o dalmatinski književnosti - o njenih ustvarjalcih, literarnih vrstah in zvrsteh,-stilnih in metričnih značilnostih ter njenem razmerju do italijanske književnosti. V Črticah o srbskih in hrvatskih narodnih pesmih (Kres 1886) je predstavifzgodovinski razvoj ljudskega pesništva pri Hrvatih in Srbih, ga klasificiral na junaške in ženske pesmi ter ga podrobneje predstavil s primeri posameznih pesmi in vsebinsko-stilistično oznako. V Članku Slovenci v književni vzajemnosti s Hrvati (LZ 1885) sije Fekonja zastavil vprašanje, kolikšen vpliv je bil vpliv ilirizma v slovenskem kulturnem prostoru. Potem ko našteje slovenske pisce, ki so krajši ali daljši čas pisali v ilirščini, navede tudi njene slovenske nasprotnike, na koncu pa njegove pozitivne vplive najde v ideji južnoslovanske sorodnosti, ki je vzklila med Slovenci (ne pa enotnosti ali zlitja), in v procesu slovanjenja takratnega slovenskega besedišča, ko so se pišoči Slovenci po novih izrazih za različna področja ozirali ne več toliko v nemščini, ampak znatno bolj v drugih slovanskih jezikih. Antuna Vramcza Predechtva i Postilla (LZ 1890) je natančen strokovni opis Vramčeve knjige, ki je bila najdena v Svetinjah, Dragojila JarneviCeva, pisateljica hrvatska (Zora 1877) pa je Fekonjev prevod predstavitve te pisateljice izpod peresa Ivana Trnskega, kar ima literarnoposredniški značaj. 4.2. Za osvetlitev ilirskega gibanja sta pomembna predvsem dva Fekonjeva članka: Ilirstvo pa Slovenm (DiS 1892) je nekaka ponovitev članka o književni vzajemnosti Slovencev in Hrvatov, le da je nekatere misli avtor izkristaliziral; Dr. Ljudevit Gai in ilirska ideja (Kres 1881) pa je poglobljen zapis o življenju in delu “avtorja” ideje o kulturno-jezikovni združitvi (zlitju) južnih Slovanov ob dopuščeni religiozni, politični, etnični samostojnosti in samosvojosti ter izčrpna predstavitev razvoja ilirizma in nasprotovanj le-temu tako na Hrvaškem kot drugod. Med domačimi nasprotniki ilirizma so bili še posebej dejavni madžarski oblastniki in madžaroni. Fekonja, ki ni prikrival svojega navdušenja nad ilirsko idejo in ki je bil vse svoje življenje zagovornik nadnacionalne jugoslovanske ideje, seveda ob tej priložnosti ni mogel mimo znamenitih Gajevih besed, ki jih je svojim zoprnikom izrekel kot izvoljeni hrvaški poslanec v madžarskem parlamentu v Požunu (Bratislavi) leta 1840 in tako med prvimi rekel odločni ne naraščajočemu madžarskemu nacionalizmu in nestrpnosti do drugih narodov v državi. Takole je Fekonja predstavil to dejanje: A ko se jim pa to ni posrečilo, začeli so mu na vse načine pretiti in groziti, da bi ga nekako ustrašili in od njegovega dela odvrnoli. Ali Gaj jim je na ogerskem saboru v Požunu, kamor je bil leta 1840. za poslanca izbran, ostro in odločno izustil znane besede, kterih Magyari še do danes niso pozabili: »Magyari sou — rekel je —• »otok plavajoči, v velikem slovanskem morji; niti sem jaz to morje stvaril, niti sem ga vzburkal; ne burkajte ga tudi vi, gospoda, da vam valovi ne bi. povrh glave narastli in otoka poplavili!“ 4.4. Fekonjevo strokovno pisanje o Stanku Vrazu, njegovem delu in odnosu Vraz-slovenstvo je prežeto s hotenjem, zaobjeti celotno njegovo delo in v kontekstu širših družbenih, političnih in kulturnih okoliščin tistega časa, ki so določale življenje Slovencev in njihovih sosedov v 30. in 40. letih 19. stol. Hkrati je skušal Vrazu prisoditi objektiv-nejše in manj negativno mesto, kakor mu je na podlagi Prešernovega epigrama bilo odmerjeno v slovenski kulturni zavesti. V članku Stanko Vraz, slovenski rodoljub (Kres 1885) je Fekonja navedel kar nekaj argumentov, ki po njegovem dokazujejo Vrazovo navezanost na slovenstvo ne glede na njegovo delo za “ilirsko stvar”. Del teh argumentov najdemo že v zapisu O Stanku Vrazu (Zora 1876), kakor tudi v razpravi Kako in zakaj je Stanko Vraz postal Ilir? (Ljubljanski zvon 1887). V članku Stanko Vraz, zbiratelj slovenskih narodnih PESNU (Kres 1884) je popisal Vrazovo zbiranje ljudskih besedil po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem ter razčlenil knjižni rezultat tega zbiranja, ki je še danes dragocen pripomoček folkloristom tako zaradi samih besedil kot tudi napevov, ki jih je Vraz pripisoval. V krajšem zapisu Stanko Vraz v Jezičniku XXIV (Slovan 1887) je Fekonja dopolnil Marnove podatke o Vrazu v njegovem Jezičniku XXIV iz leta 1886, hkrati pa tudi pokritiziral Slovensko matico zaradi oklevanja pri izdajanju Vrazovih del. Životopis Stanka Vraza (Zora 1877) pa je Fekonjev prevod Vrazove biografije, ki jo je napisal Fran Petračič, urednik pa je prevod objavil, ker da prinaša “dosti novega in zanimivega”. (Nadaljevanje prihodnjič) 1O (IZ)BRANO 25. fabruar 1999, letnik Aleksander Cisar 06. februarja je upokojeni učitelj, mentor mnogih generacij mladih in vsestranski društveni delavec Aleksander Čisar iz Murske Sobote, čil in zdrav, še poln delovnih načrtov, dopolnil 80 let. Rodil seje leta 1919 v Murski Soboti, kjer je 25. maja 1939 maturiral. Po mariborskem učiteljišču, kjer se je v šolskem letu 1940/41 udeležil abiturientskega pedagoškega tečaja, je poučeval na osnovnih šolah v Vidoncih, Bakovcih in Bogojini. Jeseni 1943 je bil prisilno mobiliziran v madžarsko vojsko. Po osvoboditvi je najprej služboval v rogašovski osnovni šoli. Ves čas je bil vpet v šahovsko življenje. Tako je bil leta 1946 drugi (za dr. Nemcem) na prvenstvu Sobote, marca tega leta pa je slavil na brzopoteznem tekmovanju. Jeseni 1948 je odšel študirat v Ljubljano, kjer je opravil višjo pedagoško šolo, s čimer je pridobil višjo izobrazbo iz matematike in fizike. Vključil se je tudi v tekmovanja ljubljanskega šahovskega kluba. Kar dvakrat je sodeloval v slovenski reprezentanci v dvoboju s hrvaško, ki sta bila v Rogaški Slatini in Ljubljani. Svoj poklic je Aleksander Čisar opravljal s predanostjo na lendavski in ljutomerski nižji gimnaziji, hkrati pa je poživil šahovsko življenje, o čemer pričajo zavidljivi rezultati v državnem merilu. Podobno je bilo v Murski Soboti, kamor je bil premeščen leta 1965. Poznajo ga številne generacije dijakov gimnazije, centra poklicnih šol in srednješolskega centra. Kot organizacijski ravnatelj je leta 1983 odšel v zasluženi pokoj. Že v mladih letih se je udejstvoval na različnih področjih. Tako je telovadil pri soboškem Sokolu, kjer je skupaj z Zoranom Velnarjem in Francem Šebja-ničem ustanovil naraščaj ski odsek. Med drugim je delovala tudi literarna sekcija, v okviru katere so izdajali napredni časnik Mladi Prekmurec. Ob otvoritvi stadiona v Murski Soboti leta 1936 je zmagal v teku na 100 metrov; tekmoval je še na 200 metrov in v skoku v daljavo. Pozneje je postal tajnik atletskega kluba in atletski sod* nik, kar je še danes. Njegova velika ljubezen je gotovo šah, ki ga igra že 70 let. Z bratoma se je v letih 1933-1940 udeleževal raznih šahovskih tekmovanj. Med okupacijo so bili celo prvaki jugozahodnega okrožja Madžarske. V času učiteljevanja je deloval predvsem na mentorskem in amaterskem področju. Bil je med ustanovitelji številnih šahovskih krožkov v šolah, uveljavil pa se je tudi kot uspešen organizator. Med drugim je bil tudi tajnik društva pedagoških delavcev, ves čas pa je deloval v sindikatu in društvu prijateljev mladine. Po upokojitvi se je lotil ustanovitve šahovske sekcije pri soboškem upokojenskem društvu, ki prav tako žanje lepe uspehe. Vseh priznanj in odličij, ki jih je Aleksander Čisar prejel, ni mogoče našteti. Omenimo samo red dela s srebrnim vencem, priznanje OF za dolgoletno družbenopolitično delo in zlato značko ŠZJ za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo v šahovski organizaciji, za širjenje in propagando šaha. Slavljencu voščimo ob tem pomembnem življenjskem jubileju obilo zdravja, za nadaljnje ustvarjalno delo pa tudi sreče in zadovoljstva v krogu družine in štirih vnukov. MILAN JERŠEI V prejšnji številki Vestnika je pri objavi snežakov prišlo do napake, za katero se opravičujemo. Objavljena je bila slika družine snežakov, ki so jih naredili Becovi iz Mezgovcev pri Sv. Tomažu, tekst pa je bil namenjen snežnima likoma, ki soju naredili skavti v Sv. Tomažu. Tokrat objavljamo sliko snežne kraljice, kjer je pri oblikovanju sodelovalo osem skavtov. DTi Pomurka in Pomurec leta Spet Smilja Baranja in Milan Kučan oditeljica radijskega programa na Murskem valu Smilja Baranja in predsednik države Milan Kučan sta postala Pomurka in Pomurec leta za leto 1998. Poslušalci Murskega vala so več tednov glasovali in na koncu sta dobila največ glasov človeka, ki naj bi po njihovem mnenju v lanskem letu na kakršen koli način najbolj zaznamovala dogajanje. Čeprav so bili rezultati znani že nekaj časa, so jih javno razglasili in jima podelili laskavi naslov na praznovanju Vestnikove 50-Ietnice, ki je bilo v petek v kavarani hotela Diana. Izbor za Pomurko in Pomur-ca leta poteka na Murskem valu od leta 1991, zanimiveje, da sta doslej oba letošnja izbranca, Ba-ranjeva in Kučan, ta naslov prejela po štirikrat. Poleg tega so si v osmih letih izbora ta naslov Pomurke in Pomurca leta prislužile še Simona Špindler, Cilka Sukič, Vida Žabot in Lidija Kosi, med moškimi pa trikrat Božo Kuharič in enkrat Marko Slavič. ANRR, FOTO: N. J. ■ Usposabljanje za podjetniško poslovanje v turizmu Zagnan turistični pomladei Izkušnje z Nizozemskega bro predstavljali na tovrstnih specializiranih sejmih. Seveda je po- ~I okviru programa javnih del Usposabljanje za trženje v turizmu, ki poteka ob sodelovanju več občin, zavoda za zaposlovanje in ------1 Pomurske turistične zveze, teče že drugi del programa z naslovom Usposabljanje za podjetniško poslovanje v turizmu. trebno celotno turistično ponudbo povezati še z najrazličnejšimi programi eno-, dvo- in več# nih izletov po Pomurju v ® I zaokroženo celoto. j J. TOP^ Udeleženci smo imeli doslej od številnih strokovnjakov možnost slišati, kako odkriti turistične potenciale v našem kraju, kako jih obdelati in navsezadnje tudi, kako izdelati lastno strategijo uresničitve zastavljenih ciljev. Seveda smo v letu 1998 tudi aktivno sodelovali na posameznih sejmih in drugih turističnih predstavitvah, kot so: Alpe - Adria, festival turističnih podmladkov v Fokovcih in Veržeju, KŽS v Gornji Radgoni, obrtni sejem v Celju, sejem Gosttur v Mariboru ... Od 11. do 14. januarja pa smo si ogledali tudi sejem Vakantie-burs ’99 v Utrechu na Nizozemskem. V bistvu je bilo to neobvezno študijsko potovanje, katerega smo se udeležili z namenom, da bi na podlagi zbranega promocijskega materiala drugih držav lahko kritično primerjali turistično ponudbo Slovenije s konkurenco oziroma konkretneje: turistično ponudbo posameznih manjših turističnih območij s ponudbo našega podeželja. Sama sem dobila na podlagi komuniciranja s tujimi turističnimi delavci številne nove zamisli in si zastavila nove cilje, kijih nameravam po svojih močeh in sposobnostih tudi čimprej realizirati. Tokrat smo sicer sodelovali na sejmu le pasivno - kot opazovalci zato smo lahko natančno proučili konkurenčnost tujih ponudnikov, izvirnost postavljenega štanda, pripravljenost in usposobljenost nastavljenega turističnega kadra. Slovenija se je po mojem mnenju, kljub nekoliko slabši lokaciji, dokaj uspešno predstavila. S Pomursko turistično zvezo bomo pripravili kakovosten in ažuren katalog turistične ponudbe Pomurja, razdeljen po sorodnih dejavnostih, s katerimi se bomo tudi v prihodnje lahko do- E® A « > - * . . • * * * * ' » * * * Mladi turistični delavci iz Pomurja na sejmu v Utrechtu na zemskem * O Vestniku so povedali STANE KRALJ, Ljutomer: »V Vestniku, kot lokalnem časopisu, je mogoče prebrati največ lokalnih novic, kar je zelo dobro, vendar pa je premalo novic z desnega brega Mure, torej iz Prlekije. Veliko delam na področju kulture, in zato me ta tematika še posebej zanima, vendar pa se mi zdi, da je v Vestniku premalo prispevkov o kulturi. Zelo všeč mi je tudi Najstniška scena in pisanje mladih literatov, ki pa bi jim lahko namenili nekoliko več prostora, saj je zelo zanimivo izvedeti, kako razmišljajo mlade duše. Prispevkov o športu je dovolj, šport je celo v prioriteti s kulturo, kar ni prav. Pogrešam pa tudi potopise, gledališke in filmske kritike. Všeč mi je to, da so prispevki pisani kratko in jedrnato. Tudi oblikovno mi je časopis všeč, še posebej zato, ker je barven, kar nekoliko osveži podobo časopisa.« D. TIBAOTi T«g WME . 25. februar 1999_ (IZ)BRANO Zelo pohvalna gesta župana velikopolanske občine Čestitka in lepe želje prvemu občanu Kučan na obisku pri Slaviču »Država ni prijazna do državljanov« M ilan Kučan se je na obisku v Prekmurju ustavil tudi pri soboškem županu Antonu Slaviču, ki je na kratko predstavil problematiko,.s katero se srečujejo občine. Gre predvsem za po- Brunčevih bi se kazalo zgledovati P osno znano je, da se narodi na Slovenskem veliko manj otrok, kot pa bi se jih »moralo,« če hočemo (in to najbrž hoče-m°^ da Slovenci ne bomo izumrli. rsil2d/teVila prebivalstva je ma-di J (posledičn°) odvisno. Tu-redn neke občine. Zelo v da tud-nam Zd’’ da se te§a zave-lika p\ZUpa- nove občine Ve-^a, sicer ocedveh hčera. iskalaponedeliek je župan ob-časoniSpremstvu medijev (radio, ezov^’^ mlad° drU®no v Br’ Negovo 25 Petra Brunca’ lenega 1? 1 ka ‘ Matica, ro-Bla^ Januarja 1998. leta, in 1999 januarja pr’ UDejem .Bazu (ljubkovalno stnomatifeki’ki-jeVpisanvroj’ čan nrit no knjigo kot prvi ob-^Ml.l.lSSSjaeluje Žun^^-Obč^3 ^eHka Pola-čestitaian ^tefan Prša je seveda kotna iJ3 naraščaj, obema otro-Posebe rh°Čil igrači> Blažu Pa še četn0J randno knjižico z za-°ncaOz°80 10-000 tolarjev. Zaklela Mv'0013 starša Pa sta Pre" P'sno čestitko. P°z°riio Sta Bda ze'° vesela kalila t 1 *n Sta Se za gest0 za’ n°vinarjer p°80stila župna in ^SovoJp^^kel je tudi krajši dVenta Ut °ročila sta se pred Savn a:Oče Peterje bil ?a je sliv °k'ezovju, po poklicu °Pleskar. Morda pa bo naj bj .Sprentenil poklic, saj et°s odprl v Brezovici okrepčevalnico. Helena je pristna Brezovičanka, zaposlena v tajništvu OŠ Velika Polana, ta čas pa seveda na porodniškem dopustu. V novi občini Velika Polana so seveda veseli tega in vse drugih naraščajev. Kakšno naklj- učje: dan potem, ko je prikukal na svet Blaž, je rodila tudi ena izmed Polančank. Sicer pa statistični podatki kažejo, da bo treba še veliko veliko novih kričačev, preden bo morda število prebivalstva v Veliki in Mali Polani ter Brezovici vsaj približno 'tolikšno kot pred desetletji. Leta 1900 in 1931 je živelo v omenjenih treh krajih 2.226 ljudi, 1961. leta so popisali 1.989 prebivalcev, 1971. leta so našteli 1.845 ljudi, 1981. je bilo popisanih 1.707 prebivalcev, 1991. pa je živelo 1.641 ljudi, od tega 969 v Veliki Polani, 428 v Mali Pola- ni in 264 v Brezovici. Kot dokaz, da je otrok malo, naj uporabimo tudi podatek o obiskovalcih OŠ Velika Polana: iz Velike Polane jih je 83, iz Hotize (občina Lendava) jih je prav tako 83, iz Male Polane je 31 šolarjev, iz Brezovice pa 16. Pa še to: župan Občine Velika Polana bo tudi v naslednjih letih obiskal in obdaril vsakega otroka, ki se bo rodil prvi v novem letu. Š. SOBOČAN I Župan Občine Velika Polana je obiskal in obdaril Blaža Brunca, ki se je rodil kot prvi v novi občini. Domiselno in pohvalno! - Foto: N. Juhnov manjkanje sredstev, kar je povzročil Zakonu o financiranju občin, poleg tega pa država nima posluha, da bi sprejemala predstavnike občin. Vsi so se strinjali, da je prišlo v Sloveniji do prevelike centralizacije in razdrobljenosti. Občine so vedno manjše, ne obstaja pa nobena vmesna stopnja za komuniciranje z državo. Poleg tega pa posamezne projekte vodijo različna ministrstva, ki niso med seboj povezana, zato pa občine veliko izgubljajo. Anton Slavic, župan Mestne občine Murska Sobota, je sicer pohvalil dosedanji tempo gradnje in razvoj občine, izrazil pa je bojazen, da tempo temu ne bo sledil. Prav tako se boji, da bodo morali v kratkem del skrbi prevzeti za manjše občine. »Zakon o financiranju občin bo občine, ki so že sicer revne, naredil še bolj revne, kot so. Kajti še preden bodo nastale pokrajine, se bodo nekatere zadeve prenesle na mestne občine, potem pa pride do določenih odnosov, ki niso ravno v prid sodelovanja med občinami. Poleg vsega pa državo premalo zanima stanje občine, do ministrov in drugih sogovornikov pa ne moreš nekaj mesecev.« Srečanja seje udeležil tudi Franc Pucko, Gospodarska zbornica, ki je opozoril na kritično stanje v pomurskem gospodarstvu. »Industrijska proizvodnja pada že deset let, stečaji so bili, nadomestnih firm pa ni...« Pesimistično je dodal, da se brezposelnost v Pomurju približuje 20-im odstotkom, poleg tega pa je to še pokrajina s pretežno kmečkim prebivalstvom, ki si ne bo moglo plačevati niti zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Milan Kučan pa ni prišel sem, da bi potolažil svoje sonarodnjake in delil obljube, ampak je dodal, da so razmere, v katerih delujejo občine, take, kot so. »Ravno v teh razmerah pa se pokaže sposobnost dobrega vodenja. Opozoril je tudi na to, da v tistih občinah, kjer so uspeli občinski sveti doseči konsenz glede temeljnih vprašanj, tam je uspeh. Tam, kjer se politiki dajejo na občinski ravni, v ospredju pa so interesi njihovih političnih strank, so ljudje in njihove potrebe manj pomembni in porinjeni v ozadje.« Tudi Kučan se je strinjal, da je v Slovenije prišlo do velike razdrobljenosti in centralizacije, kar je pripomoglo k večjim socialnim razlikam. Potrebno bo čim prej ustanavljati regijske razvojne centre, kjer bi izdelovali projekte celostnega razvoja. Ker tisti, ki najprej pritisne, se tudi najprej pobere.« Dodal je tudi, da Pomurje ni več slepo črevo, ampak prostor, ki leži ob treh mejah, in bi lahko bilo sodelovanja več. Žal pa se po njegovem mnenju vso sodelovanje skoncentrira na kakšno turistično, gasilsko, morda športno sodelovanje, ostalega pa ni. »Življenje ni tako, da bi se občina končala tam, kjer je fizična meja.« Poudaril je tudi, da država do svojih državljanov ni vedno prijazna, še posebno pa ne do direktorjev, županov... Ne želi se pogovarjati, kajti taki pogovori so ponavadi problemi. Tega pa se raje izogne.« A.NANA RITUPER RODEŽi a cebe Izšel 12. zvezek [K PredV3 PrOmoc'-*0 turizma Slovenije je pred dobrim mesecem VenjS TIPS (Turistične informacije in promocija Slo- ^stnjm > f ’0 prv' Projekt v samostojni Sloveniji, ki se ukvarja s Pr°jekt je °rm'ranjem turistov med popotovanjem po naši deželi. •°Se^aPje n • .en kot zelo ambiciozna akcija, ki želi povezati vse 8'^eiti, ki |)0 'tne 'n sredstva komunikacije v celovit, jasno prepoznaven °r'etitacjj0 v. .0 tujemu kot domačemu gostu omogočil enostavno Seveda tuji g0 f^U’ ,V katerem se bo mudil. Primarna ciljna skupina so Sv^°hi domo^Je’ k'so bili do sedaj prepuščeni lastni iznajdljivosti, na-^euivojska 'n tujejezičnim vodnikom. Zasnova projekta TIPS je s*avlja izbor gr°^m pa 8a lahko razdelimo na dva dela. Prvi del pre-^re^stavlja or me?*jcv’ prek katerih nagovarjamo turista, drugi del pa . IZaeijsko zasnovo in izvedbo promocije na terenu. ednJi mediji PS so izbrani na-Sredstva: J Oz' komunikacijska P°zdravn- S°ji in usmfan°ji’ P°slovilni fJsk« table int/JtVala’informa-S^k^^ mreža in-Sstičniti^ TiPS 080 ^metu CDnRnxmaea stran m do« kJilnf°rmator 0 O°T1PS. lskana informa- Ena oseba, informacijski kiosk in izložbeni informacijski ekran + informacijska tabla. TIPS 4 - INFORMACIJSKO-PROMOCIJSKE TOČKE A Informacijski kiosk in izložbeni ekran + informacijska tabla. TIPS 5 - INFORMACIJSKO-PROMOCIJSKE TOČKE B Informacijska tabla S tem projektom se nadaljuje poenotenje promocijskih elementov, ki jih je CPTS začel s projektom grafične podobe “rožice”, le da je tokrat cilj znotraj države. Grafična podoba TIPS se pomensko navezuje na tako imenovane “rože”, saj je osnovni grafični simbol TIPS čebela, ki vodi turista po vsej Sloveniji - od rože do rože -, ali zgolj znotraj posamezne regije ali kraja. Edini element, ki je do sedaj pripravljen in že deluje na nacionalnem nivoju, je turistično informacijska mreža, ki jo vodi Creativ M. Sobota, v naslednjem mesecu pa čakamo izid tretje do- polnjene izdaje CD-ja Dobrodošli v Sloveniji. V Murski Soboti stoji tudi prva regionalna informacijska pisarna, avtorji in nosilci projekta pa obljubljajo, da bo večina predvidenih elementov zaživela še pred prihajajočo turistično sezono. Najpomembnejši in obenem najbolj zanimiv del projekta TIPS je trženje oglasnega prostora in lastništvo informacijskih tabel. Sistem je zasnovan tako, da večina denarja, ki bo pridobljen s prodajo oglasnega prostora, ostaja v kraju, v katerem je posamezna informacijska tabla nameščena, pod pogojem, da je lokalna skupnost oziroma lokalno turistično združenje lastnik table. Na ta način sama promocija, ki je zanovana nacionalno (z grafičnimi stalnicami), prinaša denar lokalnim skupnostim, s tem pa prispeva k izboljšanju kakovosti turistične ponudbe, obenem pa ohranja in vzdržuje sistem. Nosilec projekta CPTS je zagotovil sredstva za gradnjo infrastrukture in zasnovo projekta - zasnovali so ga CPTS, PRISTOP, CREATIV in drugi -, za konkretno realizacijo sredstev in ustvarjanje profita pa bodo morali poskrbeti lastniki in upravljalci na lokalni ravni. TIPS je prav gotovo eden najambicioznejših in najbolje domišljenih projektov turističnega informiranja, odkar obstaja država Slovenija. MATEJ FIŠER I V miinchenski Lipi proslavljajo Na vrsti je kulturni večer Pesmi, recitacije, glasba KS lani Slovenskega kulturnega društva Lipa, ki deluje 6. leto v Miinchnu, si še niso povsem oddahnili od slovenskega pusto-vanja, ki so ga tudi letos organizirali, in že je pred njimi tradicionalna proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Kot nas je seznanil predsednik društva Drago Kočar, se je zbralo na pustovanju okrog 350 ljudi, tako daje bila prireditvena dvorana prepolna. Med obiskovalci je bilo tudi večje število mladih. V goste pa so prišli še člani slovenskega društva Drava iz Augsburga, ki so prikazali krajši pustni program.Te dni pa smo prejeli vabilo za kulturni večer, ki ga bodo posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku. Prireditev bo 6. marca v športni dvorani TSV 1880 (Tubingerstr. 10) ob 18.00, brez vstopnine. Program bo povezan s pesmijo, recitacijami in glasbo Iz Slovenije so povabili vokalni kvintet Završki fantje. JGI Veliko o Pomurju in Pomurcih Gesla od Slovenska n do Sz H založbi Mladinska knjiga je izšel dvanajsti zvezek naše temeljne enciklopedične izdaje Enciklopedije Slovenije. Zvezek s to številko je bil prvotno zamišljen kot zadnji, a novonastale razmere (ES je bila zasnovana in je začela izhajati še pred osamosvojitvijo) so narekovale povečan obseg Enciklopedije, tako da bo sledilo še nekaj zvezkov. Novi zvezek vsebuje gesla od Slovenska n do Sz, to znese skupaj 885 gesel, od tega 589 stvarnih in 296 biografskih. Besedila zanj je prispevalo 464 piscev, njihove besede pa ilustrira 832 raznovrstnih ilustracij. Značilnost tega zvezka je velika prevlada stvarnih gesel, med katerimi velja omeniti gesla Slovenska narečja, Slovnica, Slovenska vojska, Slovenske železnice, Slovenski jezik, Slovenski polki, Smučanje, Sociologija, Sodstvo, Stanovanjska kultura, Steklarstvo, Strojništvo, Socializem, Srednja Evropa..., eno najobsežnejših in najnatančneje predstavljenih gesel pa je Soška fronta. Za Pomurce so med njimi posebno zanimiva gesla Slovensko Porabje, Slovenska ves (v Porabju), Slovensko podporno društvo (prekmursko izseljensko kulturno društvo v Buenos Airesu), Splošna bolnišnica Murska Sobota ... Izmed pomembnih slovenskih osebnosti so tokrat med drugimi predstavljeni tudi slikar in ilustrator Hinko Smrekar, skladatelj Alojz Srebotnjak, fizik Jožef Stefan, slikarja Matej Sternen in Gabrijel Stupica, nestor slovenskih prevajalcev Anton Sovre ... Pomurce zastopajo v Bogojini rojeni mariborski naslovni škof Jožef Smej (1922), ljutomerski gospodarstvenik in kegljavec Miroslav Steržaj (1933) in Sandor Szunyogh (1942-1998) pesnik in dolgoletni novinar časopisa Nepujsag. Poleg njih velja omeniti še plemiški rodbini Szapary in Szechy, v preteklosti tesno povezani predvsem s Soboto in Gradom na Goričkem. D. ŠTEFANECi KMETIJSTVO 25. februar 1999, Cene semen za spomladansko setev VEGA Skakovci sorta.......pakiranje .. cena s p. d. danella.....25 MK......5.650,00 monessa.....25 MK......5.650,00 clarica.....40 MK......9.090,00 eva........... 40 MK .......7.440,00 helga.........25 MK....5.240,00 monalisa....40 MK......9.090,00 raissa......25 MK......5.240,00 stira.......40 MK......9.090,00 earla.......40 MK .....7.440,00 DK300.......25 MK......4.935,00 DK312.......25 MK......5.510,00 LG 23.06....25 MK......„4.935,boi lotus..................25 MK.4.935,00 occitan.....25 MK......5.345,00 jara pšenica cena za kg remos....... 30/1 .......128,00 jari ječmen elisa....... 50/1 ........99,80 oves expander....30/1 .........111,00 Agromarket Tešanovci... sorta.................. pakiranje .. cena s p. d.: dea....................25 MK <800,00 helga ,.j 80 MK .... 18.476.00 hefga..................25 MK.5096,001 marista......25 MK....5096,00 mirna........25 MK....5096,00 mirna........80 MK....11.047,00 monalisa.....25 MK....5.800,00 monessa......25 MK....5.714,00 raissa .......25 MK...5.096,00 stira........25 MK....5.523,00 lotus........25 MK....4.700,00 paetol.......25 MK....5.047,00 fanion.......25 MK....6.985,00 furio........25 MK....7.238,00 DK312.........25 MK...5.428,00 Bc 24-44 ... 25 MK....4.952,00 Bc 23-06....25 MK.....4.952,00 Bc 444........25 MK...4.952,00 DK318.........25 MK...5.428,00 SKZ Kmetovalec Ljutomer______________ pakiranj« cena s 5%: prom, davkom za kg jara pšenica remus____________30/1......... _....131,25 ian ječmen efiza.............50/1 ......._... 104.00 ms expan............... 30/1............115,00 KZ Martjanci skladišče Tešanovci pakiranje cena s 5% prom. davkom za kg jara pšenica egon............30/1.................131,30 »res expander........30/1.................114,50 SKZ Klas Križevci____________________________ pakiranje cena s 5% prom, davkom za kg jara pšenica remus...........30/1............ 131,25 jari ječmen: elisa ........ 50/1 ......... 103,95 oves expander........30/1 ..............114,45 Pušenjak Cezanjevci pakiranje cena s 5% prom, davkom za kg jara pšenica remus...........30/1.............. 131,25 iari ječmen eiisa........... 50/1 ............ 103,95 SKZ Ledavski dol Cankova* pakiranje cena s 5% prom, davkom za kg jara pšenica remus............30/1..............131,30 jari ječmen elisa........... 50/1 .......... 104,00 Vlada se boji »prašičjega štrajka« Interventni odkup po 85-odstotni proizvodni ceni (196 sit/ kg) - Velik porast uvoza prašičjega mesa H lada Slovenije se je na zadnji seji odločila, da bo poslala v boj proti krizi v domači prašičereji tudi »zadnje orožje« -------1 interventni odkup. Minister Ciril Smrkolj je napovedal, da bodo odkupili 13.000 prašičev pitancev slovenskega porekla po zaščitni ceni 196 tolarjev za kilogram, kar predstavlja po izračunu kmetijskega inštituta 85 odstotkov proizvodne cene. To naj bi bil tudi odgovor na napovedani »prašičji štrajk« ta teden v Ljubljani pred parlamentom oz. vlado. Kriza pa se ne umirja niti na evropskem in svetovnem tržišču, je dejal minister Ciril Smrkolj. Vlada je ponovno obravnavala informacijo o stanju na trgu s prašiči in prašičjim mesom, saj se tendenca padanja odkupnih cen prašičev na domačem trgu nadaljuje, ponekod se pojavljajo tudi že resni zastoji v odkupu prašičev. Razpon odkupnih cen naj bi bil med 157 in 190 tolarji za kilogram, v Pomurju, kjer se vzredi največ prašičev na kmetijah, pa le med 150 in 165 tolarji za kilogram. To predstavlja le od 70 do 75 odstotkov stroškov, saj znaša prireja ta trenutek po izračunu Kmetijskega inštituta 225 tolarjev za kilogram živega prašiča pri povprečno intenzivni reji. V veljavi so carina in posebna dajatev za uvoz prašičjega mesa: Pravila odkupa spremeniti še letos Izginilo 7.000 ton letošnjega pridelka Pri poračunih za oddano sladkorno peso velika razočaranja I aradi poznega spravila sladkorne pese (diktiranega s | strani TSO) inslabega vremena v času poznega spravila I so bili »tepeni« vsi pridelovalci. Prvič zaradi cene in zato, ker so zamudili setev pšenice. Pridelovalci sladkorne pese iz Prekmurja so letos potegnili kratek konec. Zaradi odločitve Tovarne sladkorja Ormož (TSO), da pesa ne sme ležati na deponijah, pridelovalci sladkorne pese niso pravočasno pospravili. Tako jih je presenetilo jesensko deževje in sneg. Pozno spravilo pa je imelo za posledico enormne primesi, tudi do 70 odstotkov blata. Seveda pa so na njivah, s katerih niso smeli pravočasno pospraviti sladkorne pese, saj je roke odvoza s posameznih deponij določala TSO, kmetje zamudili tudi ozimno setev pšenice, tako da so bili tepeni pri ceni sladkorne pese kot pri tem, da bo pridelek pšenice letnika 1998/’99 vsekakor po- dpovprečen. Te dni so kmetje prejeli poračune, ki so temperaturo pridelovalcev dvignili do »vrelišča«. Znano je, da je TSO 60 odstotkov vrednosti pese plačala ob zadnji predaji na deponiji pese in 40 odstotkov januarja oziroma februarja letos. Peso, ki je vsebovala 16 odstotkov sladkorja, so po kilogramu plačevali 16 tolarjev, 0,5 tolarja pa je primaknila še država. Kot je povedal vodja pridelave v TSO Vinko Štefančič ml., so zaradi pri prašičih znaša 8,9 odstotka in 60 tolarjev za kilogram, za prašičje meso pa 11,9 odstotka in 69 tolarjev za kilogram. Uvozne dajatve so maksimalne po sporazumu GATT/VVTO za leto 1999. Z uvedbo dodatne zaščitne uvozne dajatve novembra lani je bil vsaj deloma omejen uvoz, saj se je po podatkih Carinske uprave RS tedensko uvozilo le 200 do 250 ton prašičjega mesa, takoj po ukinitvi začasne dodatne zaščitne uvozne dajatve pa se je uvoz ponovno povečal. Po predhodnih carinskih podatkih se je v drugi polovici januarja 1999 uvozilo skupaj 1211 ton prašičjega mesa, kar je 32 odstotkov več kot v drugi polovici lanskega januarja ve sladkorne pese za potrebe TSO Vinko Štefančič, je bistvo revoltne-ga nezadovoljstva pridelovalcev v dejstvu, da so nekaterim od bruto oddane teže pese odbili tudi do 70 odstotkov primesi. TSO je deponije obravnavala kot celoto in je v povprečju odbila oddano težo pese vsem pridelovalcev v enakem odstotku, ne glede, ali so jo oddali že v času, ki je bila pospravljena s suhih njiv in brez blata ali po 1 5. decembru. Vinko Štefančič pravi, oziroma dobra tretjina mesečnega tržnega odkupa. Samo v prvem tednu februarja je znašal tedenski uvoz prašičjega mesa še 603 tone, kar je za 50 odstotkov več od povprečnega tedenskega uvoza v normalnih razmerah. Urad za varstvo konkurence pa naj bi v desetih dneh pripravil pre-.< dlog postopka za uvedbo začasne protidumpinške dajatve oziroma kompenzacijske carine in ga predložil vladi. S tema dvema ukrepoma poleg že sprejetih (povečanje pomoči pri pripravi blaga za izvoz in poostren nadzor porekla in kakovosti) skuša vlada - po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja -ustaviti nadaljnje slabšanje položaja slovenske prašičereje. Jasno je, da nam v Bruslju ne bi uspelo doseči ponovne uvedbe dodatne zaščitne uvozne dajatve, kot so tudi nesprejemljive zahteve slovenskih rejcev za popolno zaporo meje. MARJAN HORVAT« leto delajo drugi ljudje, ki vizuelno niso vešči točno oceniti odstotka primesi in ker si zaradi izogibanja sporom s pridelovalci niti ne upajo iz oči v oči povedati, da je blata na pesi tudi 50 ali 70 odstotkov. Pridelovalci Štefan Kranjec, Andrej Kočar, Avgust Balaško in drugi pa so znali povedati, da srž problema vidijo tudi v dejstvu, da prevozniki pese iz deponij v TSO ne vračajo tovornih listov in se tako ne ve, ali so naloženo peso (plus blato) dejansko predali v imenu pridelovalca ali pa so del pese predali na šifro koga tretjega. Znano je, kar je potrdil tudi direktor pridelovalnega sektorja TSO Vinko Štefančič, daje ob letošnjem slovenskem pridelku 287.000 ton, 7000 ton sladkorne pese »izpuhtelo«. TSO sicer prevoznikom priznava 1 odstotek kala med prevozom, kar pa ni 7.000 ton. Vsekakor bo pri prevzemu in evidenci na deponijah prevzetih količin pese in oddanih v TSO treba narediti red. Slednje je v interčsu tako pridelovalcev kot Tovarne sladkorja Ormož. BORIS HEGEDUŠ ■ V Lipi bi radi namakali polja Problem je pomanjkanje vode Za gradnjo namakalnih sistemov država iz proračuna financira približno 70 odstotkov celotne vrednosti investicije I prvi fazi naj bi namakali sto hektarjev zemljišč, šele P®telt (ko bo namakanje zaživelo v praksi) bi se na namazi ------loz. namakalni sistem priključili še drugi kmetje. VW ugotavljajo, da bi v začetni fazi za namakanje polj črpali vod5’ obstoječe gramoznice »Pejsiki«, to pa je zdaleč premalo. Na pobudo Kmetijske zadruge »Rakitje« Lipa so začeli s pomočjo občine Beltinci s pripravljalnimi deli za gradnjo namakalnega sistema Lipa, ki bo del pomurskega namakalnega konzorcija. V zvezi s tem, predvsem pa zaradi že nekajletnega sušnega obdobja in zaradi peščenosti zemlje ter tudi zaradi demografske ogroženosti so v Lipi o namakanju polj razmišljali že pred leti, vendar se takrat niso lotili tega zahtevnega projekta. Prvi delovni sestanek, ki je bil v Lipi, je nakazal, da so kmetje zainteresirani za tovrstni poseg in ga načelno podpirajo. Osnovni pogoj je, da mora dati soglasje najmanj 80 odstotkov lastnikov zemljišč na namakalnem območju. V Lipi je pogoj, da je komasiranih 450 hektarjev kmetijskih zemljišč, pri čemer morajo v prvi fazi tega projekta dati soglasje lastniki najmanj 360 hektarjev kmetijskih zemljišč, da lahko pride do izvedbe del. Gradnjo namakalnih sistemov sofinancira država iz proračuna, in sicer približno 70 odstotkov celotne vrednosti investicije Dosedanje izkušnje kažejo, da je potrebno čakati najmanj eno leto Izobraževanje kmetovalcev 26. februarja ob 9.00 uri bo v Prosenjakovcih vs^1 sobi predavanje z naslednjimi temami: Ohranjanje in izb™ sanje rodovitnosti tal, Sortiment koruze in rezultati pos^ sov, Prikaz rezi vinske trte. Istega dne bo na Cankovi v silskem domu ob 9.00 uri predavanje z naslovom Tec paše in tečaj porodništva. V Gornji Radgoni pa bo v gaS skem domu ob 10.00 uri občni zbor Strojnega krožka 6° nja Radgona. . V Trnju bo 2. marca na kmetiji Ferenčak, Trnje 26, 9.00 uri prikaz rezanja parkljev krav. , y 3. marca bo v Črenšovcih v dvorani gostišča Ob čfn, v Odrancih ob 18.00 uri občni zbor Rejskega društva^ sasto pasmo. Istega dne bo v Razkrižju v vaškem don^ 10.00 uri predavanje: Rez sadnega drevja. Na Srednji kmetijski šoli Rakičan bo 3. in 4. marca 9.00 uri prašičerejski posvet oz, seminar o prehfa ' razmnoževanju in zdravju plemenskih svinj. & 3. marca bo v Gornji Radgoni v gasilskem dom11 9.00 uri predavanje: Paša. j V Ljutomeru bo 4. marca na Osnovni šoli 18.00 uri kviz Mladi in kmetijstvo. p Sadjarsko društvo Pomurja pripravlja predavaj žganjekuhi, ki bo v petek, 5. marca, ob 16. uri v SadjarS Smodiš Otovci. Predaval bo Esad Šabanovič. j na vsa pripravljalna dela, ki5t)S gajo idejno dokumentacijosP_ sojo vplivov na okolje, izvedb« dokumentacijo, pridobitevlo cijskega in gradbenega dovolje F pridobitev vodogospodarskeS5 glasja in pridobitev koncesij uporabo vode za namakanje. “ tega mora Občina Beltinci še5 laditi prostorski plan. Ko bodo v Lipi od kmetov5 soglasje, da pristopijo k pr°le' bodo strokovnjaki poiskali usti« I virvode za namakanje. V prvi fazi naj bi namakal1 hektarjev zemljišč, šele potem. bo namakanje zaživelo v / se na namakanje oz. namak*1 stem priključili še drugi kmetij V Lipi ugotavljajo, da bi ni fazi za namakanje poli vodo iz obstoječe gramoznic« , siki«, če pa bi prišlo do vel® zanimanja kmetov za tovrstni P v kmetijska zemljišča, bi bil«5. trno razmisliti, da bi vodoctP, nekaj kilometrov oddaljen« Mure. H Liplanska naložba nama^ sistema je ocenjena na milijo1' tisoč tolarjev. 4 JOŽE ŽEF •Opomba: Semensko blago dobavljajo po predhodnem naročilu kupcev. Manjki pese po deponijah so bili najmanjši na lahkih prodnatih tleh. V Žalcu so od skupno prevzetih količin zabeležili 3,5 odstotka primanjkljaja od prevzete pese, v Račah 1 odstotek, Kidričevem 0,1, Moškanjcih 2, Pragerskem 11, Moravskih Toplicah 9,1 in na deponiji v Bogojini 13,3 odstotka manjka prevzete pese. Na tem mestu ni odveč, da omenimo pripombe kmetov pridelovalcev sladkorne pese, da si je lani nasilno prekinil življenje prevzemalec pese na Tišini. poznega spravila pridelovalcem, ki so peso spravljali po 15. decembru, v Tovarni sladkorja priznali od 15 do 16 odstotkov dodatne premije od vrednosti oddane pese, kar naj bi vsaj delno krilo stroške kasnejšega spravila. Kot je priznal tudi vodja pridela- da bi bilo dobro, da se bi ob letošnjem podpisovanju pogodb naročene pridelave pese, ki jih bo TSO s pridelovalci začela podpisovati že po 20. februarju, dogovorili o drugačnih pravilih odkupa oziroma prevzema pese. Še posebej zato, ker na odkupnih mestih vsako Previdno pri uvozu premiksov V pripravah na vključevanje Slovenije v Evropsko unijo velja posebna skrb usklajevanju zakonodaje in predpisov s predpisi, ki veljajo v državah članicah te zveze. Veliko dela na tem področju čaka predvsem kmetijce, nekateri predpisi pa so že sprejeti in veljajo. Za živinorejce bodo zlasti zanimive novosti, ki že veljajo na področju prehrane živine in jih je potrebno upoštevati. Na področju veterinar stva novim predpisom Evropske unije temeljito in natančno sledijo v Veterinarski upravi-Republike Slovenije, na področju prehrane živali pa so v EU tri novosti, zato so tudi pri nas pripravili spremembo pravilnika o zdravstveni ustreznosti krme. Tako je s 1. januarjem letos prepovedana uporaba dveh pospeševalcev rasti, ki so jih doslej dodajali h krmi, to sta karbadoks in olakvin-doks. Od 1. julija dalje v krmi ne bo dovoljena uporaba antibiotikov cink bacitracina, spiramicina, tilosin fosfata in virginiamicin, medtem ko po 1. oktobru ne bo več dovoljena uporaba arprinocida, dinitolmida in ipronidazola. Zaradi omenjenih spre' v zakonodaji Evropske do tuji proizvajalci Pre,T’ svojimi izdelki močno Prl^ na tržišča držav, ki še nis® ce zveze. Ker se lahko Z9 bi zaradi nižjih cen up° uvozili večje količine teh P sov, velja opozoriti na nost. Predpis o prepov®0 stil* denih dodatkov je nafll0 pred objavo, določal Pa ke roke o prepovedi UP kot bodo veljali v Evrop5 s VESUlIK 25 februar 1999 anez Fišer se ze arja s “s fon 0609 630 898, 041 630 898 JJ V Ribnici se je rodil, na Dunaju V kalil, v Slovenskih goricah ustalil mesta in vasi so z žlicami obšli radomovina izdelovalcev “suhe robe” na Slovenskem je ribniško-kočevsko območje. Tamkajšnje prebiva-'sho se je stoletja dolgo preži-'Ijalo z izdelovanjem lesene posodi žlic, krožnikov, škafov, ška-rešet, zobotrebcev ... In z 'idelki so Ribničani krošnjarili ?o vaseh in mestih. Zgodilo se je da se je kateri od njih usta-'b v tujem kraju, ker je tam sr-ooal dekle svojih sanj. Tako se je godilo Ribničanu Šilcu v Juro-VskemDolu v Slovensih goricah. še dolgo, ko smo na sejmih soverovzhodu Slovenije sreče-^9ovornega iZC|e|ovalca in pro-JL^^onih lesenih uporabnih so potrebni v sleher-Slovp0""1^0 'e b" Tone ^ilC' dnir,-118^ 9°hce se je priženil po “91 svetovni vojni. Pred 80. leti ® r°dil v Gornjih Lazih pri Ribni-'8111?^^ 'e krošnjaril in izdeloval "kem r°b0'' na Dunaju. V tem ve-njeo 8stu ie opravljal to delo že Marih^ °^e' ^ato se 'e znaael v D, in zdaj uživa zasluženo n7ln'novJurovsekmDolušt.79 ^^^šeNaipostori. žilčevnk! Janez Fišer. Doma je iz Lenarta in je tam včasih prodajal bencin na Inini črpalki. Zdaj je že deset let obrtnik - "suhorobar”. Tast ga je skrbno vpeljal v vse skrivnosti te prastare slovenske obrti. Zdaj ga srečate na tržnici v Gornji Radgo- encic naogled 25 slik z izseljenskim France Prešeren Počastitev slovenskega kulturnega p ^vici faz_ v Prostorih slovenske ambasade v izira|0 jo stava Cerkvenjačana Iva Lorenčiča. Preše-r6na?ka'šnie slovensko izseljensko drus * u v Švici. ■ Pred letom dni je Lorenčič razstavlja državi. Pa ie to že njegova četrta razstava v tej alpski °krat je bilo na ogled 25 oljnih podob. Foto; p § 0 Brenčič ob sv°ji sliki nekdanjega Cerkvenjaka. ni, pri Lenartu, v Mariboru ... In časi se spreminjajo. Danes ljudje ne kupujejo lesenih izdelkov le za uporabo, marveč tudi za okras. Ozrimo se še malo nazaj. S svojimi krošnjami in pozneje tudi z vozovi so nekoč Ribničani obredli vse slovenske kraje. Najti jih je bilo tudi na Hrvaškem, v Vojvodini, Istri in Dalmaciji, to je v vseh deželah nekdanje Avstro-Ogrske. Odhajali so tudi na Češko, Ogrsko, v Galicijo in Romunijo, v Bosno, Srbijo, Črno goro. Pred drugo svetovno vojno je hodilo po svetu še 360 Ribničanov. Na potovanjih so spoznali marsikaj zanimivega, in to so pozneje koristno uporabili v svoji stroki. F. Š. ■ Janeza Fišerja je tast Šilc naučil izdelovanja “suhe robe". Foto: F. Š. 71. letu starosti. in sedanjosti amo poglejmo si tale zapis o lendavski Nafti, ki je izšel davnega leta 1970 v našem Vestniku, pa nam bo vse jasno, da so ujme in viharji, ki so se pojavljali v tej naši edini rafineriji, pravzaprav dediščina pro-slule SFRJ. Se še morda spomnite, da so pred leti kar razstavili nova »naftna postrojenja«, ga naložili na vlak in - odhod na Kitajsko. Kdo ve, če tam služi svojemu namenu, a eno je gotovo: nekateri, oni na stolčkih, so si napolnili malhe. Tudi v naših prehodnih, gospodarstveniki jim pravijo tranzicijskih časih, se v vesoljni Ljubljani marsikaj kuha o tej nesrečni lendavski Nafti. Vsi vemo, da bo »obratovala« vsaj do naslednjih volitev, potem pa ... Saj sami veste zaključek: morda se bo prevrnil kak ministrski stolček, morda bo padla kaka direktorska glava, a eno bo ostalo: delavci bodo potegnili kratko. Ob tem se pojavi še eno vprašanje: bo lendavska Nafta vpila v nebo kot tisti - saj se še spomnite - gigantski Obrovac? Bomo videli, so rekli slepi, minister za gospodarstvo pa nič. MVI a v Švic No Lofen^ 'e SamonlMl cerkvenjaški slikar, ^'Par’}otou,,fturneter ^ar'ura-^'kovalec velikih fresk, ki krasijo domačne, platen, k' trnove in druga poslopja. Narisal pa je todi n ra7jičnihte^ i -s'l° domove po Slovenskih goricah. Ustvarja v § E E E EEEESEESSSE| F. S.i 'h lOiOlOlOiOlOlOlO! Nudiš verbis, qui vadiš, Nafta ? Ali po našem: brez slepomišenja, kam ploveš, Nafta? Del lendavske petrokemične industrije, kf se v i zadnjem času zamll nerešenega medrepubliškega ! sodelovanja s težavo prebija in razvija. AU bo j spremenjen odnos do te pomembne panoge katere j proizvode v glavnem uvažamo? sr J s* a E E E E E e Zakaj mačehovski odnos 3SBESESEESSEEEEEEES E E □ □ E Policijska inventura Dovolj vzrokov za optimizem? V policijskih krogih radi poudarjajo, da je novi zakon o varnosti cestnega prometa izpolnil pričakovanja. In to navzlic nekaterim očitkom, češ da policija dela kampanjsko, pri čemer naj bi bili bolj pozorni zlasti na hitrost, alkohol, uporabo čelade in varnost pešcev. Velja omeniti, da bo policija še naprej vztrajala pri lanskoletni strategiji, kar pomeni, da bo usmerjena na hitrost, alkoholizanost voznikov, (ne)uporabo varnostnih pasov, čelad in seveda k pešcem. Vse našteto pa je tako rekoč prednostna naloga prometnih policij v najbolj razvitih evropskih državah. Zato naj bi v letošnjem letu še bolj zmanjšali število mrtvih na naših cestah. Ker bo kmalu nared program nacionalne varnosti, je upati, da se bomo zastavljenemu cilju čimbolj približali. To pa pomeni, da bi do leta 2002 zmanjšali število žrtev v prometu na največ 105 na milijon prebivalcev. Na prvi pogled suhoparne statistične številke vendarle marsikaj povedo. Statistika ugotavlja, da je bilo lansko leto najvarnejše v primerjavi z vrsto let nazaj. K temu je nedvomno prispevalo uveljavljanje novega zakona o varnosti cestnega prometa v praksi. Če k temu prištejemo izredno visoke kazni, seje marsikateri udeleženec v prometu spametoval. Prav gotovo tudi tisti kolesar, ki so ga zaradi vinjenosti in ogrožanja cestnega prometa olajšali za okroglih sto tisočakov. Zmanjšalo pa se je tudi število žrtev med vozniki in sopotniki na magistralnih in regionalnih cestah. To med drugim pripisujejo nižjim povprečnim hitrostim in doslednejši uporabi varnostnega pasu. Po drugi strani pa vzbuja manj zadovoljstva število ponesrečenih na lokalnih cestah oziroma v naseljih, kjer so med žrtvami predvsem mopedisti, kolesarji in pešci. M. JERŠEi Tovarišici Zlati v spomin Nedelja je bila. Zbrali smo se v prostorih Osnovne šole Puconci na kulturni prireditvi. V množici smo zaman iskali obraz tovarišice Zlate Temlin. Tedaj še slutili nismo, da je nikoli več ne bo med nas. Umrla je tik pred slovenskim kulturnim praznikom. »Kako je lahko umrla naša tovarišica, ki je poosebljala skalo, ob katero so butali razpenjeni valovi življenja in je niso mogli zdrobiti?« smo se spraševali njeni številni učenci. Toliko tegob, toliko skrbi je premagala, le bolezni ne. Tovarišica Zlata (tako smo jo klicali) je bila prava vaška učiteljica, svojim učencem pa druga mati in vzgojiteljica. Za delo je poprijela povsod tam, kjer je to bilo potrebno: v šoli, interesnih dejavnostih, v društvih, v krajevni samoupravi. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade. Naša tovarišica Zlata je rada priskočila na pomoč, dajala nasvete in poklepetala z vsakim človekom. Ko smo ji potožili o tem in onem, je rada dejala: »Moje dejte...«. Da, bili smo njeni otroci, veliki in majhni, stari in mladi. Ob njej smo se seznanili z lutkami, z lepo slovensko pisano besedo, z ročnimi deli. Nekateri smo že odrasli. Za veliko tega, kar vemo in z veseljem delamo (ročna dela, delo ha kulturnem področju in drugje), se lahko zahvalimo prav njej, tovarišici Zlati Temlinovi, od katere smo se poslovili 9. februarja, v njenem VIJOLA VARGA I H E E S E E □ E S do petrokemične industrije? u] V zadnjih nekaj leUh so v Lendavi postavili te- [■] melje petrokemične industrije, tet nuj bi knžeJttiv r—i uJ Nafte ponr/vno uvrstila med največja podjetja v Til republiki. Začetek je bil spodbuden, zgradili so [7] B1-* tovarno metanola, preskrbeli so sl strokovne kadre, f—v začeli so. proizvajati formalin in umetna lepila. uJ [7] Ttmelji bodoče petrokemične industrije »> » v Q 0^“* obrisih že nakazovali v trimluskem gozdu, toda po- tem je prišla integracija s IN A iz Zagreba. Ime- L~1 I nn gracNa je pomenila v začetku nov impulz lendav- [7] stelm naftašem, toda kmalu so Je zataknilo in od 11] tistega, časa izvira tudi mačehovski odnos do len- LJ [7] davskega podjetja. [7] Nemalokrat se je dogajelo, da so lendavsko pod- r—« jetje rinili zdaj na hrbet sosednja Hrvateke, zdaj LJ [7] na Slovenijo in nemalokrat. se je dokazovala [71 resnica, da je medrepubliško sodelovaaue žare- r—v dnp uspešno rešeno na papirju nianj pa v praksi, LJ □ Nova tovarna formaline v Lendavi, tai vetja %-mi- :.[7j lljonpv dinarjev in ki bi dejala tetnj bruto pro r~i Lil tel 33 milijonov dinarjev je bila zgrajena z med- LJ [71 narodnim posojilom, zataknilo se je foto pri di- [7] narekih sredstvih, ki jih ne dobijo, Nova tovarna r-t z zmogljivostjo 33 tasoč letne proizvodnje naj bi LlJ [71 bila odprta žn v mesecu mami, toda kmalu po tem (71 p=s čakajo kolektiv še večje naloge, saj kaže »graditi [*J novo tavamo metanol«, ker je obstoječa pramajhna LJ [71 to posluje, na meji rentabilnosti. 171 Lendavski naftni so zaskrbljen', za pribodnjost ps slasti zavoljo toga, ker rnMrepuhkško sodelovanje LU [71 ni tako kot bj. moralo HM. Vprašujejo se tudi, [7] b=f zakaj ta pumemlmn Industrijska panoga m naftla r-< LlU mesto v koucejHU razvoja slovenskima gospodarstva. LL m Jani [7 NA SCENI 25. februar 1999, IB Da bo bolj vžgatorl 111 j( Prijavnice s fotografijo in Vr&S MBiLb i pismom pošljite na naš Moški in ženske naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« Za boljše sožitje 1. Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. Basic h lun icans Trgovina MEGA TREND 2 Olga Broder s. p. Jakobovo naselje 30 Slovenska 1, M. Sobota tel.: (069)321 78 o ugotovite, da morda nimate pravega fanta, ne pomislite takoj, da ga bo potrebno zamenjati, ampak bi morda bilo potrebno spremniti svoj odnos do njega. Ženske od moških zahtevamo in pričakujemo stvari, ki so jim tuje in jih oni ne razumejo. Vendar lahko z nekaj manjšimi potezam odnose in komuniciranje s svojim partnerjem izboljšate. Predstavili vam bomo nekaj življenjskih načel za spoznavanje pravega moškega. Tako lahko postanejo ženske v odnosu modrejše, in ne bodo od moškega pričakovale tisto, kar on ne more in ne zna dati. (Povzeto po knjigi Pametne ženske nespametno izbirajo, avtorica Connel Covvan) 9 .Ženske, ki so polno razvile svoje potenciale, so močne in nežne. Moč in nežnost se povezujeta v čarobno kombinacijo. Pametna ženska je zadovoljna s svojo ženskostjo. Dovolj je močna, da si upa pokazati tudi svojo nežnost. 10 .Dvorjenje je lahko tudi prijetna igra. Ženske, ki znajo dobiti željene so jim všeč moški. Če znate moškim pokazati* so vam všeč, bodo to čutili. M in sprejemanje sta najboljša k* zatorja za kemijo ljubezni. 13 .Ženski, ki zna poslušati,’ moški ne morejo upreti. Čeprav tega ne priznajo, moških uživa v svoji potrebi po* nski. Potrebujejo nekoga,^* njim pogovarjajo in se mu sp^ no zaupajo, brez nevarnosti,®^ jih obsojal. 14 .Romantična nap nja razmerje živo. Razmerje je bolj živo tnerja ne jemljeta kot ne mevno zagotovljenega. , čese^ skajsa* Malone 2. Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3. Še naprej nam pišite vsi tisti, ki še niste. 4. V bobnu se vrtijo vsa prispela pisma doslej, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne. zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaau!, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! Ime in priimek: Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon: Višina, teža: Ostalo: ------------------------------------------------ Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na Inaš naslov: Za rubriko Vaaau!, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« 1 .Popolni moški ne obstajajo Popolno moški ali princ na belem konju je romantična izmišljotina. Taki moški ne obstajajo, razen v naših sanjah. Če boste čakale na takega, ga ne boste nikoli dobile. 2 .Zaradi vznemirljivih moških so ženske lahko zelo nesrečne. Ženske, ki zamenjujejo ljubezen s hrepenenjem, bodo plačale visoko ceno, ker se mnogi moški bojijo prave zaupnosti. 3 .Spreminjanje moških je ponavadi brezplodno početje. Ženske imajo v svojem življenju bolj hvaležna opravila, kot delati iz svojih ljubimcev življenjski projekt. 4 .Odrasti pomeni odpovedati se Očku. Moški si želijo odrasle ljubice, prijateljice in partnerice - ne nadomestek hčera. Otročje ženske ali ženske, ki želijo z njimi manipulirati, jih odbijajo. 5 .Jezne ženske spravijo moške v beg. Za žensko, ki začnejo novo ljubezensko zvezo, obremenjeno s starimi zamerami in jezo do nasprotnega spola, moški izgubijo zanimanje. 6 .Noben moški ne more dati ženski samospoštovanja. Moški ne želijo, da se ženske nanašajo nanje kot na prince rešitelje. Kadar pričakujejo od partnerice, da sama potrdi vrednost svoje človeške biti, naj se te ne odzovejo z jezo, razočaranjem in zagrenjenostjo. 7 .Mnogi dobri moški ostanejo neopaženi. Najboljše človeške lastnosti se ponavadi odkrijejo s časom. Moški »bleščečega sijaja« so sprva morda zanimivi, toda pogosto ne morejo ženske dalj, časa čustveno.zadovoljiti. 8.Čim manjša so pričakovanja, tem bolj je razmerje živo. Odprte, neobsojajoče naravnanosti dajejo možnosti za vesela presenečenja v življenju. Moški se izogibajo prikritih pričakovanj in togih zvez, zvrha napolnjenih s »kako naj bi bilo« moške, ne nasprotujejo ritmom osvajanja, temveč uživajo v dvorjenju in imajo svoj slog. 11 .Prevzemanje pobude, za »iskanje«. Pametna ženska ne čaka na usodo, temveč vzame srečo v svoje roke. Med dvorjenjem zna uživati in se ne obremenjuje s končnim izidom. 12 .Moški imajo radi ženske, ki Kviz tovosti moške spodbuja ir njihovo zanimanje. 15 .Moški se želijo vezaji Obstaja mit, da se nsko ne želijo vezati: sam®’ $ tako. Pametna ženska potreben šok ultimata, da/ tega zavedajo. 16 .Ženske so odgovori oja doživetja. Pametna ženska se zaVW lahko ustvarja sojo usod® j trdo dela za tisto, kar želi buje. Kje lahko igram košarko? Stara sem 18 let. Pred kratkim sem se iz večjega mesta preselila v Prekmurje na podeželje. V mestu, kjer sem živela prej, sem se rekreativno ukvarjala s košarko. To hočem početi tudi sedaj, zato vas prosim, da mi pomagate, saj se še ne znajdem prav dobro v novem okolju. Prosim vas, da mi posredujete naslov kakšnega kluba ali športnega društva, kjer je organizirana rekreativna košarka za dekleta. Najlepša hvala! Melita Draga Melita! Dobrodošla v Prekmurju in samo želim ti, da bi se čim prej vživela v novo okolje. Šport je tisti, kjer lahko najhitreje spoznaš največ novih prijateljev, kajti ni vedno lahko, ko se preseliš v nov kraj. Pozanimali smo se pri Športni zvezi, kjer so nam povedali, da bi se lahko udeležila rekreativne košarke, ki poteka v sredo ob 20. uri v stari telovadnici na drugi osnovni šoli v Murski Soboti. Vodi pa jo gospa Zdenka Benka, katera ti Ne morem brez nje Lansko leto sem se razšel s svojim dekletom, s katero sva bila skupaj dve leti. Potem se nekaj časa nisva videla, ko pa sva se po dolgem času spet srečala, je najina ljubezen znova vzplamtela. Ponovno sva se začela dobivati, najprej sva šla samo na pijačo, potem pa sva obudila najino ljubezen in se odločila, da bova znova poskusila. Lepo nama je bilo skupaj, potem pa sem izvedel, da se ona sestaja še z nekom, kar me je zelo prizadelo. Po eni strani bi rad prekinil, saj ne maram, da me punca vara, po drugi strani pa ne morem živeti brez nje. Nobena punca me ne privlači tako kot prav ona. V/ vsaki drugi punci iščem vedno njo. Kaj naj storim/ saj jo ljubim? \ Ali verjameš v ljubezen na prvi pogled? I Najpogostejši odgovor je verjetno NE, in tako trdijo vsi, dokler se jim potem to ne zgodi. Prava oseba na pravem ---1 mestu v pravem trenutku, iskrica ... in ljubezen je tu. Lahko se zgodi v disku, v šoli, v gneči, na avtobusni postaji, kjer koli, še najpogosteje pa tam, kjer jo najmanj pričakujemo. Rešite kviz in spoznali boste, ali ste tudi vi nagnjeni k temu, da vas lahko kdaj preseneti ljubezen na prvi pogled. Reši test, marsikaj boš izvedel o sebi. Luk*! Ljubezni ti ne opisati in ne narisati- I dar jo zelo dobro ob® I ko vidim tebe. $ Tone bo morebiti lahko dala tudi kakšne formacije, če je ta skupina že dokončno oblikovana. Morda pa poteka tudi rekreativna ko- ' šarka kje v bližini tvojega novega doma na kakšni bližnji osnovni šoli. Pa še to: Naj bo tvoje uvajanje v novo okolje čim lepše. (I druge in- Dragi Tone! Vsekakor je pri tej vajini zvezi več možnih razpletov. Dejstvo je, da nobeden od vaju pravzaprav ne ve, kaj si želi in kaj v ljubezni potrebuje. To, da sta ponovno skupaj, je dokaz tega, da eden drugemu/ še vedno nekaj pomenita in to želita tudi zadržati.\ Morda pa sta vsak po svoje vendarle odkrila, da oba f pri drugih partnerjijh iščeta prav eden drugega. In tudi zato se je verjento tvoja punca odločila, da bo še enkrat poskusila s tabo, čeprav ima svojega fan- I ta. Prav gotovo potrebuje še nekaj časa za razmislek / - ali ti ali on. Pogovorita se o tem, vendar se bo onal morala sama odločiti, s kom želi biti. 1. Kako se najraje oblačiš? a) romantično in veselo b) vedno po trendu c) nič posebnega, kot pride 2. Kako vidiš emancipiramo dekle? Ja) hladno b) pametno, a ženstveno c) zabavno in veselo 3. Kaj najprej opaziš? a) packo na obleki b) osebo iz sanj c) napake, ki jih lahko narediš 4. Kaj najbolj ceniš pri drugih? a) da te nekdo razume b) fantastično telo le) oči o. Kdo te gleda naravnost v oči? a) amor b) tisti, ki išče izgubljenos ljubezen c) sovražnik Točke 5-8 točk: V ljubezen na prvi pogled ne verjameš. Stojiš trdno na zemlji, kakšni zapeljivi pogledi pa te ne prepričajo takoj. Človeka raje prej dobro spoznaš, preden se odločiš, da bi lahko bilo med vama še kaj več. Bolj se držiš pravila, da te nič ne sme presenetiti. 9-12 točk: Verjameš v ljubezen na prvi pogled, vendar si prepričan(a), da je to nekaj takega, kar se tebi ne more zgoditi. Ampak v kotičku svojega >N tu Q O cc cc tu srca vendarle upaš, da boš tudi ti E imel(a) nekoč takšno srečo. Vse, kar si želimo, se lahko tudi zgodi. § 1 2 3 4 5 a 3 1 2 1 3 13-15 točk: u Za tebe pa ljubezen na prvi pogled d obstaja. Potrebno bo edino poč- £ akati na pravi trenutek. Marsikomu § se je to že zgodilo; zakaj se ne bi o še tebi? Res je, ta ljubezen ob-staja, čar pa je v tem, da se nikoli “ ne ve, kdaj bo. prišla. Mira! Tvoje oči so kot iskrice, tvoje ustnic®r , gode s čokolad®’ j.l objem kot skrivališč® nevihto. a/ Nekomu! j Zakaj se sleP'% # je vseeno, zakaj P me tvoji proseči P°S ganejo, in zakaj sis® jfI1. * lažem, da te ne sebi pa trpim in v® edino ti pravi. f/ N. Najraje bi tvoje tolmune. Mario! zaPt01 Naj ti za zacvetijo vse rož1® Samo ti veš, K HfflIK, 25. februar 1999 MULARIJA 15 Pustna delavnica Prišel je čas pustnih norčij, ko 1 vsak lahko nadene masko, spre-rneni svoje obnašanje, se sprosti, on m stopi v drugačen svet. To ™ oteli doživeti tudi mi, učenci UoHI. Z učiteljico Roševo smo se do-™ori|i. da bomo imeli v soboto Pustno delavnico. Z ličnim vabilom ™ «1 tudi starše. Tako smo l„ P° h,1' tOrbe s škarjami, noži, P 'trakovi. vrečami ... Ročno način™S°zasedk likovno, ritmično tiem D®Oseje začelo. Med pe-stri7OSe eSteniem’ škrtanjem in rietironjem 80 Hastajali kužki, maši .' ^k^ klovni, volkovi,mu-so nr,ndorniselni kurenti. Pri delu Nad us™393'6 učiteljice in starši, tem« !mi skuPaj pa je bedela uči-krofa J’ n' bil° časa niti za dišeče ’kl so samevali v skledah. micp in°Je naposled končano. Maskirali i r,°Cet|e 30 nas Ponosno ma-bitia naS spreminiali v čudežna Skupaj smo-odšli v telovadni- ra’ av*°r risbe je $aberje. °druznična s*1^1 sem ?drevo in ?e'Zače|'isr?Paje sijalo N Mat, Pro^0 se sankati °Jem. P0*61" s»*0 zali drug drugemu. Bili smo super maškare. co, kjer smo se med rajanjem in le- Uspelo je! Z ročno izdelano ma-pim programom predstavili in poka- sko smo se zabavali še na pustni to- rek. Gotovo ste opazili na ulicah vesele in lepe maske. To smo bili mi. UČENCI 4. C-RAZREDA OŠ III M. SOBOTA Poglejte, to je dokaz, da smo bili res super maškare! Čarovnica Veselje na snegu Bili smo na smučanju. Prvi dan me je bilo strah. Potem sem se smučala pogumno. Imeli smo tudi paralelno vožnjo. Na vrh smučišča smo se peljali z gondolo. Z mano je bil tudi bratec Luka. On je še dojenček. Ko bo zrasel, se bo smučal z nami. PIA JERMAN, 1. B OŠ RADENCI Zajček Zajček skače sem in tja, uloviti se ne da. Lepe bele zobke ima, ker korenček rad grizlja. Njegov dom sta gozd in njiva, njegova ženka pa zajklja siva. ANDREJA ŽUN1Č, 2. B OŠ KRIŽEVCI Čarovnica ima velik klobuk. Leti na metli. Ima velike kremplje, velik nos, dolge lase in dolgo krilo. Videti je grozljiva. Zna čarati. Čara, straši, leti, kuha, prerokuje, napihuje ... Kuha po čarovniškem receptu. Potrebuje: mušnico, čevelj, raketo, les, kost, travo, gumo, kamen, papir in nogavico. Kamen nareže, kost zdrobi, travo raztrga in doda malo vode. Vse se skuha in nastane dobra enoločnica. Nazadnje doda še čarobni prah. TOMAS POCAK, 2. RAZ. PODRUŽNIČNA OŠ DOMANJŠEVCI Pikica in Pikapolonica V šolo sem imela samo eno rokavico, ker sem drugo izgubila. Prvi je bilo ime Pikica, drugi pa Pikapolonica. Pikico sem izgubila in je nisem več našla. Pikapolonica je jokala in spraševala: »Kje je moja sestra Pikica?« Rekla sem ji, da sem jo izgubila, ona pa je še naprej jokala in jokala. Nekega dne se je Pikapolonica skrila v omaro. Tam je zagledala svojo sestrico. Objeli sta se. Pikapolonica je rekla: »Pikica, pa sem te le našla. Kako sem te pogrešala!« Od tedaj me na poti v šolo grejeta obe rokavici. SANDRA KLEMENČIČ, 3. RAZ. OŠ JANKA RIBIČA CE- ZANJEVCI KV5TA REPA NIVES GRAM «1 o Varna povezava Ko miškice obmolknejo — V eni od prejšnjih številk smo že pisali o tem, kaj storiti, kadar miška odpove svojo pošlušnost uporabni temu pa v prvem trenutku ne preostane nič 4 ' drugega kot prilepljenje prstov na tipkovnico. Danes s to temo nadaljujemo, izdali bomo še nekaj ukazov, ki jih lahko zadate s tipkami vašemu računalniku, vendar le pod pogojem, da uporabljate izdelek, pod katerim je podpisan Billy Ghates. F1 - Pomoč F2 - Preimenovanje izbrane datoteke ali mape F3 - Iskanje datoteke F4 - Odpri okence z glavnimi mapami F5 - Osveži F6 - Preklopi med okni v Raziskovalcu F8 - Pri zagonu računalnika (“Starting Windows") za posebne opcije, kot je na primer Varen način F10 -Dostop do menija CTRL+G - Pojdi na ... CTRL +X, C ali V za Izreži, Kopiraj ali Prilepi SHIFT+DELETE - Brisanje, vendar brez shranjevanja rezervne kopije v Košu ALT + ENTER - Preglej vsebino izbrane mape CTRL+A - Označi vse CTRL+Z - Prekliči zadnje dejanje CTRL+Esc - Odpri meni Start... CTRL+Esc+Z - Odpri pogovorno okno Zažen i... In če pogrešate Windows 3.X File Manager? 1. Najprej pritisnite tipko Start... 2. izberite. Zaženi... 3. V pogovorno okno vtipkajte WINFILE 4. Pritisnite ENTER http://www.members.xoom.com/mladost Mladost je norost. Javna odgovarjanja na vprašanja mladostnikov so bila do nedavnega prioriteta časopisov ter radijskih in televizijskih oddaj. Zdaj se je slovenskim medijem na tem področju pr- idružil še internet. Težave so razdeljene na tiste s področja ljubezni in na tista s področja odnosov s preostalimi družinskimi člani. Škoda le, da avtorja nista izdala svoje identitete. http://silverstone.fortunecity.com/tvr/86 Najbolj nore fotografije v medmrežju. Poleg slike, ki prikazuje evolucijo človeka, si lahko ogledate še sliko Mo-ne Lise, ki ob pritisku na tipko razkrije oprsje. Svoje oči spustite na pašo in obi- ščite stran, na kateri se med drugim skriva tudi Monica Lewinski. http://www.datura.jump.org/MacH/ibl/ toda bodite dovolj blesiometrični, dajo obiščete. Ko boste vpisali ta naslov, boste prispeli na stran Inštituta za Blesimetrijo. Izvedeli boste, kaj je mbL, s kakšnimi raziskavami se ukvarjajo in katere povezave predlagajo. Stran je še v nastajanju, http://www.geocities.com/Colosseum/Ring/ 2343/Index.htm podatki o članih lige. VESTNIK NA INTERNETU: Končno so svojo stran dobili tudi člani severovzhodne regije Strelske zveze Slovenije. Napolnjena je z zadnjimi podatlki s strelskih tekmovanj, z razlagami in pravili o strelskih tekmovanjih ter s Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če sle |o izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. ŠPORT 25. februar 1999, Pred startom v 1. SNL Mura - za evropski pokal Generalka Nogometaši Mure iz Murske Sobote, ki so v jesenskem delu prvenstva zbrali 28 točk in pristali na tretjem mestu, so začeli priprave za drugi del prvenstva v prvi polovici januarja. Prvi del priprav, ki potekajo pod strokovnim vodstvom trenerja Jožeta Karolija, pomočnika Nikole Škrbiča in trenerja vratarjev Slobodana Džuriča, so opravili v Fazaneriji, telovadnici in fitnesu, potem so se za 10 dni preselili na morje v Vodice, sklepne priprave pa so zopet potekale v Murski Soboti. Več o pripravah, igralskih spremembah in željah smo se pogovarjali s trenerjem Jožetom Karo-lijem-Šašo. - V pripravljalnem obdobju ste odigrali devet prijateljskih tekem. Premagali ste Odrance z 8: 0, Kemo iz Puconec 5:2, Vodice 9 : 0, Zenico 2 ; 0 in Renkovce s 5:0, neodločeno 1: 1 igrali s Sombotelom ter izgubili z Zadrom 0 : 2 in Šibenikom 0:4. Kako ste zadovoljni s potekom priprav? »Priprave so potekale po načrtu in smo jih v glavnem uresničili. Zaradi slabega vremena smo nekoliko manj delali z žogo, kot smo predvideli, nekaj časa pa tudi nista trenirala Haris Alihodžič zaradi poškodbe mišice in Štefan Škaper zaradi bolečin v križu. V glavnem sem s pripravami zadovoljen«. - V zimskem odmoru je klub zapustil Marinko Galič, ki je odšel v Maribor, prišel pa je Kristjan Cener, kije igral v Avstriji. Potrošnik - obdržati status prvoligaša Drugi prekmurski nogometni prvoligaš Potrošnik iz Beltinec je jesenski del prvenstva končal z osvojenimi 18 točkami na osmem mestu. S to uvrstitvijo so bili v klubu zadovoljni, čeprav bi iahko dosegli tudi nekaj več. Priprave za drugi del prvenstva so začeli v beltinskem športnem parku v prvi polovici januarja pod strokovnim vodstvom trenerja Jožeta Sečkarja, ki je prevzel to funkcijo po odhodu Draga Posavca; vadili so tudi v telovadnici in fitnesu. Drugi del enotedenskih priprav so opravili na morju pri Ma-len Lošinju. Zaključek priprav pa so zopet imeli v Beltincih. Kako so uresničili program priprav, kaj pomenijo številne igralske spremembe in kaj pričakujejo od prvenstva, o tem smo se pogovarjali s trenerjem Jožetom Sečkarjem -Džajo. - V času priprav ste zaradi slabih vremenskih razmer odigrali šest prijateljskih tekem, kar je nekoliko manj, kot ste načrtovali. Premagali ste Odrance s 7:0, Lakoš s 5:2, Mali Lošinj z 18:0 in Kobilje s 6: 0 ter igrali neodločeno z madžarskim prvoligašem Feren-cvarosem 3:3. Kako sta pred pričetkom prvenstva zadovovlj-ni s pripravami? »Priprave so potekale v najlepšem redu, brez posebnih težav. Nekaj malih težav smo imeli z vremenom in pa z gripo. Mislim pa, da je moštvo dobro pripravljeno za težko tekmovanje, ki nas čaka«. - V moštvu je prišlo do precejšnjih igralskih sprememb. Odšli so David Adjei, Alexandre Leal, Mario Zver, Enkeleid Dobi, Gregor Mirtič in Igro Bedo. Prišli pa so Dario Utroša (Nafta), Andrej Struna (Slovan-Sla-via), Edin Kendič (Casio Bled), Djerdjei Dema (Usnjar Šoštanj), Franc Fridl (Maribor), Ratko Kremenovič (Slaven Belupo), Mihael Bukovec (Kobilje) in Jakša Jurčevič (Hrvaški Dobro-voljac). Kaj te spremembe pomenijo: ali je moštvo sedaj močnejše ali slabše? »S temi spremembami je Potrošnik vsekakor močnejši, kot je bil v Kaj te spremembe pomenijo za moštvo? »Odsotnost Galiča, ki je kakovosten igralec, se bo v moštvu gotovo poznala. Za Cenerja vemo, da je kakovosten igralec, vendar pa, v kolikor bo hotel igrati, se bo moral dobro fizično pripraviti«. - Kakšni pa so vaši načrti v letošnjem tekmovanju? »Cilji Mure so priti v evropski pokal. To zahtevajo tudi gledalci, zaradi katerih nogomet tudi igramo. V pokalu pa si želimo priti v finale. Mi bomo storili vse, kar je v naši moči, da te cilje dosežemo«. - Kdo pa je po vašem mnenju najresnejši kandidat za naslov prvaka? »Mislim, da sta to Maribor in Gorica, takoj za njima pa smo mi in Olimpija. Ne smemo pa tudi pozabiti na Primorje in velenjskega Rudarja«. (FM) jesenskem delu prvenstva in mislim, da bodo temu primerni tudi rezultati«. - Kaj potem pričakujete od prvenstva? »Naš osnovni cilj je obdržati status prvoligaša. V kolikor pa se nam ponudi priložnost za boljšo uvrstitev, pa je vsekakor ne bi smelisa-muditi«. - Kateremu moštvu pripisujete največ možnosti za osvojitev prvaka? »Mislim, da sta to Maribor in Gorica«. (FM) Razpored tekem 1. SNL 1999 17. krog - 28. 2. - 15 Primorje: Potrošnik Triglav: BS Tehnik Korotan : Publikum Mura: Rudar Maribor: Koper Olimpija: Gorica 18. krog-7. 3. - 15 Potrošnik: Olimpija Gorica: Maribor Koper: Mura Rudar: Korotan Publikum : Triglav BS Tehnik: Primorje 19. krog - 14. 3.- 15 BS Tehnik: Potrošnik Primorje : Publikum Triglav: Rudar Korotan : Koper Mura : Gorica Maribor: Olimpija VESTNIK NA INTERNETU: W JV MB Nogomet v Beltincih brez zmagovalca Prekmurska nogometna prvoligaša Potrošnik in Mura sta, kot je že tradicija, pred pričetkom tekmovalne sezone odigrala prijateljsko tekmo, tokrat v beltinskem športnem parku, pred okrog 1.800 gledalci. Tekma, ki ni bila na prijateljski ravni, saj je sodnik Her-ceg pokazal kar sedem rumenih kartonov, lahko pa bi tudi kakšnega rdečega, se je končala neodločeno 1 :1 (0 : 0). Prvi je prišel v vodstvo Potrošnik v 55. minuti, strelec pa je bil Moro. Sobočani so z zadetkom Gu-taija rezultat izenačili v 86. minuti. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah: Potrošnik: Kuzma (Šiftar), Godina (Cener), Zemljič, Tratnjek, Dema, Kendič (Kremenovič), Fridl, Novak, Baranja (Kotnik), Struna (Jurkovič), Moro (Utroša). Mura: Nemec (Černjavič), Ilič, Cifer (Alihodžič), Dominko, Ošlaj, Vogrinčič (Dvoršak), Cipot (D. Baranja), Lukič (Cener), A. Baranja (Gabor), Gutalj, Škaper (Ristič). FM, FOTOGRAFIJA: JZ Odbojka F- Smučanje r Pomgrad prevzel vodstvo V petnajstem krogu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi so odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote gostovali na Ravnah in presenetljivo, vendar zasluženo, premagali vodeči Fužinar s 3 : 1 (15 : 11, 6 : 15, 17 : 16, 15 : 8); tako nadaljujejo s serijo odličnih iger in zmag. S to zmago so se Sobočani tudi prebili v vodstvo. Pomgrad Murska Sobota: Berdon, Horvat, Tot, Kerec, Bačvič, Marič, Čeh, Ti-nev, Demirovič, Fujs. V naslednjih dveh krogih igrajo odbojkarji Pomgrada doma s Salonitom in Stavbarjem. (FM) Zopet poraza Ljutomerčanov V petnajstem krogu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Zavarovalnice Maribor v Ljutomeru gostila ekipo Kemiplasa iz Kopra in po pričakovanju izgubila z 1 : 3 (3 : 15, 7 : 15, 15 : 11,7 : 15). Ljutomerčanke so nudile slab odpor gostjam v prvih dveh nizih, medtem ko so v tretjem zaigrale zelo solidno, kar pa je bilo premalo za zmago. Zavarovanica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Zver, Šoštarič, Kolar, Kosi, Vrbnjak, Ole-tič, Pirher, Drevenšek, Jureš, Šerc. V tekmovanju druge državne moške odbojkarske lige je Ljutomer gostil ekipo Simonovega zaliva iz Izole in izgubil z 1 : 3 (15 :10, 5 : 15, 9 : 15, 8 : 15), kar je šesti zaporedni poraz v drugem delu tekmovanja. V ekipi je ponovno zaigral Hočan Šumer, kar pa tudi ni poma- 20. krog-21.3. - 15 Potrošnik: Maribor Olimpija : Mura Gorica : Korotan Koper: Triglav Rudar: Primorje Publikum : BS Tehnik 21. krog-3. 4.- 16 Publikum : Potrošnik BS Tehnik : Rudar Primorje : Koper Triglav: Gorica Korotan : Olimpija Mura: Maribor 22. krog - 11.4. - 16 Potrošnik: Mura Maribor: Korotan Olimpija: Triglav Gorica: Primorje Koper: BS Tehnik Rudar: Publikum galo. Ljutomer: Šumer, Babič, Marič, Onišak, B. Grut, D. in G. Kodila, Špilak, Horvat, Širher, Budna, Zidar. (NŠ) Zmage Beltinec, Kerne in Sonimexa V sedemnajstem krogu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod so Beltinci v gosteh premagali Šempeter II s 3 : 0 (16 : 14, 15 : 2, 15 : 1). Beltinci: Horvat, Gobec, Marko Janža, Časar, Lukač, Gomboši, Prša. V sedemnajstem krogu prven- Kegljanje Tesna zmaga Radenske s Kovinotehf V zaostali tekmi štirinajstega kroga prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je vodeča ekipa Slovenskih Konjic premagala Radensko s 7 : 1 (5509:5073). Edino zmago za Radensko je dosegel Hojnik z 813 podrtimi keglji, tekmovali pa so še: Kos 825, Lešnik 896, Borovič 847, Kučan 885, Karate Mauko, Hiillova in Mlinaričeva p^1 V Rušah je bil 32. tradicionalni turnir v karateju Ruše '99. Med 187 tekmovalci in tekmovalkami iz 18 klubov so sodelovalo tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. .V katah so se najbolje izkazali Aleš Mauko (GR), ki je zmagal pri st. dečkih, Polonca Hull (Kuzma), ki je bila prva pri st. deklicah in Tina Mlinarič (MS), ki je zmagala pri mladinkah. Drugi mesti sta zasedli Adrijana Muhič (GR) pri st. deklicah in Mojca Turš (GR) pri članicah. Tretji so bili: Nika Mamič (GR) med ml. deklicami, Dejan Novak (MS) pri st. dečkih in Vesna Zadravec (MS) pri članicah. Peto mesto je zasedla Blanka Hegeduš (MS) pri st. deklicah. Šesti so bili: Mateja Gabor med ml. deklicami, Nina Meolic pri st. deklicah in Mateja Recek (vse MS) pri članicah. Sedmo mesto pa je zasedla Tina Kranjc. (MS). V borbah je Robert Žek med mladinci do 55 kg zasedel drugo, Andrej Šeruga pa peto, pri članicah do 60 kg pa je bila Maja Srpak (vsi MS) četrta. (TR) Mladinke Radenske -Civitasa druge V Budimpešti na Madžarskem je bil peti mednarodni turnir v karateju za Rodov pokal. Med 852 tekmoval- stva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod sta obe pomurski ekipi zmagali. Zlasti so prijetno presenetile odbojkarice Sonimexa iz Ra-denec, ki so gladko s 3 : 0 (15 : 10,15:12,15:11) premagale Črno. Sonimex Radenci: J. in S. Vrbnjak, Šavel, Ješovnik, Strnšek, Klemenčič, Srt, Bezjak. Odbojkarice Kerne iz Puconec pa so v gosteh premagali zadnji Kurent s 3 : 0(15 : 2, 15 : 1 , 15 : 4). Kerna Puconci: Kikec, Mencigar, Kerčmar, Zorkovič, Kamničar, Moreč, Gomboc, Časar, Bagari. (FM) OŠ II iz Murske SoW|e je v Logarski dolini orga^ zirala smučarski tečaj. končanem tečaju so iz*®" tekmovanje v veleslalom®-Med deklicami je zma9a'8 Iva Budja pred Tino Zv®r#l Anjo Koudila. Pri dečkih je bil najt^ ši Marko Budja pred tejem Kavčičem in Greg®8 jem Felkarjem. Tekm^3, so tudi učitelji in sta^ Zmagal je Igor Prša Edito Nemec in Vlador Gombocem. K. GLA^ Drvarič 807 podrtih kegljev. V petnajstem krogu prvenstva pa je Radenska s težavo premagala Kovinotehno iz Celja s 5 : 3 (5177:5176). Za Radensko so zmagali: Lešnik 875, Steržaj 925, Kučan 887, tekmovali so še Šebja-nič 841, Drvarič 415, Borovič 392, Hojnik 262 in Kos 580 podr- tih kegljev. Druga ekipa skega Konstruktorja premagala Nafto iz Lenda^J (5296:4963). Edino zmag® to je dosegel Peric z 864 V J keglji, tekmovali so še: F®1 Kopinja 390, Radakovič 8 836, Horvat 850 in Matko4 drtih kegljev. (MŽ, FM) y ci in tekmovalkami iz 7 držav so sodelovali tudi karateisti in karateistke Civitasa iz Murske Sobote in Rade-nec ter dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Tekmovali so v borbah. Med posamezniki so bili najuspešnejši Štefka Čuček, ki je v kat. nad 60 kg pri mladinkah zasedla tretje mesto, in Herbert Klobasa (oba Radenci), ki je bil pri članih v kat. nad 75 kg tretji, ter Zdravko Kovač (Civitas), ki je tretje mesto zasedel pri ml. kadetih v kat. do 50 kg. Med ml. kade- tinjami nad 75 kg je bila 0®n^ peta, Jasmina Kovač (obC pjf pa v kat. nad 60 kg mesta sta zasedla Peter J kat. do 55 kg pri ml. kad®jjf bert Sočič (oba Civitas) v kg pri kadetih. V ekipni je kombinirana ekipa mla denske - Civitasa 1^ Valjak) zasedla drugo tinje Civitasa (Ladinek, nec) so bile tretje, ka<^e.p5) Zečevič, Ficko) pa četrt® V I I I s I ( r < c Hokej na ledu m. Na soboškem drsališču je bila propagandna tekma v ho c med ženskima ekipama Lisice iz Maribora in Acroni z J 250 gledalci so zmagale Mariborčanke z 2 :1. Foto: Ju ž ti 2 S c v d 1 n k k F ti k s J 9 d o fi ti k z p - 25. februar 1999 ŠPORT Smučarski skoki Pokal Vestnika Kristjanu Slamarju V Pečarovcih na Goričkem je bilo tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Vestnika. Sodelovalo je 29 tekmovalcev. Pri članih je zmagal Kristjan Slamar iz Gornjih Slaveč z najdaljšim skokom 24 metrov in prejel pokal Vestnika. Drugi je bil Danijel Strahan iz Gornjih Slaveč (23,5 m), tretji Zo- Pomurska zimska teniška ■ ■ Skupina A SKP Radgona: Savox 0 : 3 šp. zveza: TD Duplek 12:1 TK MS : Radio Viva O : 3 Trinog* n g 1 2 3 3 4 5 Trinajst M Savox Radio Viva m. Sobota ^°rtna zveza ^Radgona D Duplek I Skupina B Kajak kanu 5 5 6 5 5 5 5 5 4 4 2 2 o 12:3 10:5 11:7 6:9 6:9 4:11 5:10 10 8 8 4 4 2 0 M R r? - Forminq BC V'9ros 1 :2 Adriatic 5 4 1 KPŠ • Church boys 3 : O .Radenci Vigris M bovs MiRHona 5 5 5 6 5 5 4 3 3 3 1 0 1 2 2 3 4 5 10:5 11:4 10:5 9:6 7:11 5:10 2:13 8 8 6 6 6 2 0 ran Horvat iz Pečarovec (23,5 m), četrti Branko Vidmajer iz Moščanec. (23,5 m), peti pa Boštjan Šinko iz Sv. Jurija (23,5 m). Med mladinci je zmagal Denis Kerec iz Gornjih Slaveč (23,5 m) pred Zlatkom Zelkom* iz Moščanec (21,5 m), Milanom Sukičem iz Matjaševec (21 m), Damirjem Fujsom iz Pečarovec (21,5 m) in Brankom Čarom iz Poznano-vec (20,5 m). Tekmovanje si je ogledalo okrog 1.000 ljubiteljev smučarskih skokov. Da so lahko tekmovanje izvedli, so morali na progo s košarami nanositi okrog 160 kubičnih metrov snega. Fotografija: J. Zauneker Slamar zmagal tudi v Prosečki vasi Na nočni tekmi v smučarskih skokih v Prosečki vasi je sodelovalo 46 tekmovalcev. Med člani je zmagal Kristjan Slamar (17 m) pred Boštjanom Šinkom (16,5 m) in Danijelom Strahanom (16 m), vsi iz Gornjih Slaveč. Pri mladincih je bil najboljši Štefan Zelko (16 m) iz Mačkovec pred Denisom Kerecem (15,5 m) iz G. Slaveč in Danijelom Mesičem (15,5 m) iz D. Slaveč. Tekmo si je ogledalo okrog 300 ljubiteljev smučarskih skokov. Borut Horvat zopet drugi V Novi Zelandiji so izvedli tretjo in četrto tekmo od šestih za svetovni pokal v kajaku in kanuju na divjih vodah. Zopet se je izkazal kanuist Borut Horvat (KK Mura Krog), saj je na tretji tekmi v klasičnem spustu zasedel četrto mesto, na četrti tekmi v šprintu pa je bil drugi. Kajakaš Miran Vereš pa je v klasičem spustu zasedel sedemnajsto mesto v šprintu pa je bil enaintrideseti. Preostali dve tekmi bosta ob koncu tedna. (FM) Atletika Damjan Špur drugi na DP V Ljubljani je bilo državno dvoransko člansko prvenstvo v atletiki. Med tekmovalci Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote se je najbolje odrezal Damjan Špur, saj je v teku na 60 m z rezultatom 6,82 zasedel drugo mesto in dobil srebrno odličje. Mladinka Daniela Žalik je preskočila višino 165 cm, kar je osebni rekord, in zasedla četrto mesto. Mladinec Davorin Čeleš pa je preskočil 190 cm in zasedel šesto mesto. Zlatko Vertič je v teku na 60 m zasedel petnajsto mesto. V Kumbergu v Avstriji je bilo zadnje tekmovanje iz ciklusa sedmih mednarodnih zimskih krosov. Med 150 tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške so sodelovali tudi pomurski tekači in dosegli lep uspeh. V teku deklic na 1.600 m je Lučka Cvetko zasedla prvo-, Laura Korčulanin pa tretje mesto. Tretja mesta pa so zasedli tudi Gregor Marušič med dečki ter Damir Žinko (vsi AK Pomurje) pri ml. članih in Geza Grabar (TS Radenska) pri članih. Slednja sta tekla na 10.000 m. V skupnem seštevku sedmih krosov je bil od Pomurcev najuspešnejši Gregor Marušič, ki je zasedel drugo mesto. GEZA GRABAR Rokomet Judo Uspeh Lendavčanov in Sobočanov Carinah il:GruPaTNT M : Omega 2 : 1 Vet. a J m • Moj dom 0 : 3 E|®M :,SUN3: ^MNZMS 3 : 0 Arcont premagal Polet Talinu, & 6 6 6 6 6 6 6 6 6 5 4 4 4 2 2 2 1 0 O 3 : O 0 1 2 2 2 4 4 4 5 6 17:1 12 13:5 10:8 11:7 14:4 7:11 6:12 6:12 5:13 1:17 10 8 8 8 4 4 4 2 0 od tod in tam ' V nede|i°. 28. fe-^nisR ■' uri b°vOŠ Beltinci Za nu?nar za nogometne tre-6 n1'd°bitev licence B. V so-Cr®i®^^inarjastapogoj za Mag n V' ^avn^"16* ~ V tekmovanju h ^^PlaJ96/ malem nogometu I ■ V'n 'z Marin biu'omeru premagal Strelci za 0«X.V°z|ič 2- Stojko 2, ? drzavne n ° ' V tekmovanju dru-(Pot° '9rali: Aqrot'ma'em n°9°me’u °Cn'k. K 1 : Dob°vec 3:5 2^ ^lez Menič), Vito-Tomaž ^er' 4:3 (VrbnJak mC'Ci9laS?riŽevci4:2(Žni-M) C)'Mo Polo; orkan ^'1® 2a prvenstvu tarja 16 elan Tk r 0 14 let v Dom-d°sege|LR ^MdrejPin-i^dmo^ vpolfinale, kjer se m e-, d^avnem pr-Ul ,nOrePreZent 'ntar'č uvrstil v n|j6 .Na odPrte nc° Za dečke do ie Anridečke d0^R?/enstvu Slove-Medt®J.Pintarič u V Kranju se fHn Mst paCetrtfinale-tem Dr.Can Damir r„ 16 UVrstil tudi Krške^enM za d zJak. Na odpr-stili^Pasose ®ked°18letv MpS noa|H DamirVe ^tUVr' let. turn°TZalah ie bil re-18 in © -PI6nia9alaBarok®t2rT1a9’ v Mja M ® r°kcicevos7 deloval?'Vi9dz 9ala)® okiPa ža'6s° W eki-a Zmajev IzLju. V desetem krogu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je bil v Radencih pomurski derbi med Arcontom iz Radgone in Poletom iz Murske Sobote. Zmagali so Radgončani s 27 : 22 (10 : 10). Po izenačem prvem polčasu so bili gostitelji boljši v drugem in zasluženo zmagali. Arcont Radgona: Kocuvan, Vajngerl, Pintarič, Smol-ko 5, Zorko 3, Trbuc 6, Fartek, Klun 3, Leskovar, Žinkovič 7, Javornik 3. Polet Murska Sobota: Roškar, Žugelj 3, Lovenjak 8, Husar 3, Horvat, Vereš, Merica 6, Lukač 1, Žabot, Balažič, Bogdanovič 1. Rokometaši Ruja so premagali Krog z 31 : 19 (14 : 10). Krog: Grah, Lukač 3, Martinec 2, S. Sedonja 2, Kuhar, Meoljc,1, Čeryek,3, Babič 8, Bencak, Friškič, B. Sedonja, Smodiš. Tekma Vuzenica : Pomurka iz Bakovec, ki bi morala biti odigrana v Murski Soboti, je bila zaradi bolezni preložena. blajne s 15 točkami pred Mursko Soboto (Potorčnik, Maučec, Vogrinčič) 12 in Ljubljano brez točke. TK Judo - Na pokalu Samobora so sodelovali tudi mladi judoisti Lendave in dosegli lep uspeh. Prvi mesti sta zasedla Tadej Časar in Tadeja Rojko. Druga sta bila Doris Žunič in Alenka Premoša. Tretji pa sb bili: Boris Rudaš, Blaž Mlinarič, Rok Hozjan in Luka Cojter. (F. Horvat) Judo - V Samoboru je sodelovalo tudi 7 mladih judoistov Murske Sobote (Kerecova, Kavčič, Borov-šak, Sraka, Zrim, Kavaš, Apšner). Vsi so se uvrstili od 7. do 11 . mesta. (TK) Nogomet - V pripravah za spomladanski del prvenstva je bilo odigranih več prijateljskih nogometnih tekem. Izidi: Monošter: Nafta 1:1, Panonija : Polet 3:2, Lakoš : Nafta 1:1, Prosenjakovci: Čarda 1:3, Črenšo-vci: Bistrica 3:1, Nafta : Čakovec 0 : 5, Polet: Lakoš 1:1, Kobilje : Turnišče 2 : 2, Črenšovci: Čarda 3 : 3, Polana : Hotiza 3:0, Puconci: Drava 1 : 1, Panonija : Nedelica 5:6, Renkovci: Mura ml. 6 : 3. FB Strelstvo - V Dobrovniku je bilo na sporedu 6. kolo pionirske lige v streljanju z zračno puško. Ekipno je zmagal Škorpijon s 486 pred Turniščem I in Turniščem II 481 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Kovačič (Škor.) s 1 77 krogi pred Hozjanom (Čren.) 171 inJuretičem (Coal) 170 krogov. Po šestih krogih ekipno vodi ŠK Turnišče s 67 točkami, posamezno pa Juretič (Coal) s 1033 krogi. (F. Bobovec) Strelstvo - V regijski strelski ligi B se je končalo 6. kolo. Po šestem krogu vodi SD J. Kerenčiča z 18 točkami pred SD Coal in SD Jezero II po 14 točk. Med posamezniki vodi Ciglarič (J. Kerenčiča) z 2208 krogi pred Horvatom (A. Kardoš) 2187 in Cofekom (Coal) 2161 krogov. FH Strelstvo - V občinski strelski ligi Lendava je bilo na sporedu III kolo. Vodi SD Jezero I iz Dobrovnika s 27 točkami pred.Varstrojem in Co-alom po 22 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Cofek (Coal) s 1073 krogi pred Čarom (Jezero) 1064 in Horvatom (Jezero) 1061 krogov. (FH) Namizni tenis - Na kadetskem tekmovanju severovzhodne regije v Velenju je od Sobočanov Ropoša med posamezniki zasedel tretje mesto. Ocepek se je uvrstil med osmerico. V dvojicah sta zmagala Ropoša - Ocepek. (M. U.) Namizni tenis - V drugi medobčinski namiznoteniški ligi Ljutomer so odigrali 11. kolo. Izidi: Pristava : TEN 5:1, Kranjc : Demark 1:5, Branosla-vci II: Agrarna 5:0. Vodita Demark in Agrarna z 20 točkami. V tekmovanju osmerice najboljših prve lige je. zmagal Marinič (SIP) pred Štermanom (Segrap) in Vargazonom (SIP). (NŠ) Badminton - V Zrečah je bil 4. turnir v badmintonu za jakostno lestvico vzhodne slovenske regije. Med 18 igralci in igralkami je od Lenda-včanov zmagala Tjaša Pal, Žana Ku-sek pa je bila druga. Pri moških je Damir Jošar zasedel četrto, Iztok Utroša peto in Simon Kezele šesto mesto. (BS) V Murski Soboti se je končal mednarodni košarkarski turnir kadetskih reprezentanc Francije, Jugoslavije, Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje, ki je bilo v Bogojini, pri Gradu in v Murski Soboti, je bilo povsod dobro obiskano. Zmagala je Slovenija, ki je premegala vse tri nasprotnike - Francijo s 75: 69, Hrvaško s 74 :68 in Jugoslavijo z 78: 73. Vrstni red: 1. Slovenija, 2. Francija, 3. Jugoslavija in 4. Hrvaška. Košarkarski klub Creativ, ki je bil gostitelj priprav slovenske kadetske reprezentance in turnirja, je zelo uspešno opravil svojo nalogo. Fotografija: Jure Zauneker Zmaga Mobixa v Šentjerneju V enajstem krogu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi je ekipa Mobixa iz Črenšovec gostovala v Šentjerneju in pripravila prijetno presenečnje, saj je prepričljivo z 21 : 16 ( 13 : 6) premagala domači Vias. Odličen štart rokometašic iz Črenšovec v spomladanski del prvenstva kaže, da so se za drugi del prvenstva dobro pripravile in da ne nameravajo ostati na zadnjem mestu lestvice. Mobix Črenšovci: Vučko, P. Smej, M. Pintarič 1, D. Pintarič 5, A. Pintarič 8, K. Pintarič 4, Horvat 1, M. Smej 1, Hozjan 1, K. Smej, Sabo. V Mattersburgu v Avstriji je bilo prvo kolo mednarodnega tekmovanja judoistov za pokal Alpe - Panonija. Med 135 tekmovalci iz štirih držav so sodelovali tudi lendavski in soboški judoisti ter dosegli solidne uvrstitve. Med Sobočani je bila najboljša Maja Uršič (40 kg), ki je zmagala pri deklicah. Uspešni so bili tudi Alen Rogan (33 kg), Sebastjan Sapač (nad 50 kg) pri dečkih ter Jernej Rumež (nad 66 kg) pri st. dečkih, ki so zasedli druga mesta. Tretja sta bila Simon Bukovec (50 kg) pri dečkih in Uroš Topalovič (nad 66 kg) pri st. dečkih. Četrta je bila Tjaša Ivanič (30 kg) pri deklicah, peti pa Goran Horvat pridečkih. Pri Lendavčanih so se odlično odrezali Tadej Časar (33 kg), Blaž Mlinarič (36 kg), Rene Žunič (50 kg) in Alenka Premoša (nad 57 kg), vsi so zasedli prva mesta. Drugi so bili: Dominik Dominko (28 kg), Rok Dominko (33 kg), Doris Žunič (40 kg), Leon Ozmec (50 kg) in Marko Mlinarič (60 kg). Tretja mesta pa so zasedli: Boris Rudaš (36 kg), Tadeja Rojko (40 kg) in Aleš Nedelko (73 kg). (TK, FB) Šah Sah Na februarskem hitropoteznem članskem turnirju Radenske-Pomgrada je sodelovalo 14 šahistov. Zmagal je Boris Kovač z 12 točkami pred Danilom harijem 10,5 Radosavljevičem in I. Kosom po 9,5 ter Režonjo in B. Harijem po 8 točk. Na Ravnah je bil kvalifikacijski turnir invalidov za državno prvenstvo. Sodelovali so tudi Sobočani Golubovič, Raščan, Lutar in Gomboc, ki pa se niso uvrstili na državno prvenstvo. (TK) Supančič pred Zupetom V Moravskih Toplicah je bil četrti mednarodni konectendski šahovski turnir, ki ga organizira ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Sodelovalo je 70 šahistov iz Hrvaške in Slovenije. Zmaga! je Darko Supančič pred Mirom Zupetom (oba Branik Maribor) s po 7,5 točke. Sledijo: Domen Krumpačnik (Ruj) 7, Milan Stavanja, Tomi Gruškovnjak, Mihael Lindner in Tihomir Železnjak, vsi po 6,5 točke. Najboljša ženska je bila Brigita Stadler iz Hrvaške, ki je s 6 točkami zasedla trinajsto mesto. Naslednji turnir bo 14. marca v hotelu Radin v Radencih. Strelstvo Pomurka in SD Janka Jurkoviča uspesnav gosteh V osmem krogu prvenstva v drugi državni strelski ligi severje ekipa SD Janka Jurkoviča v Štorah premagala domači Kovinar s 1720 : 1693 krogov. SD Janka Jurkoviča: Hames Hirschegger 587, Sebastjan Vajda 573 in Anton Kocbek 560 krogov. Ekipa SD Ml Pomurka iz Murske Sobote pa je v Ormožu premagala domačo ekipo s 1708 : 1686 krogov. SD Ml Pomurka: Martin Žigo 575, Tomaž Kerčmar 570 in Valter Pajič 563 krogov. V tekmovanju tretje državne strelske lige je druga ekipa SD Kolo-mana Flisarja iz Tišine v Lendavi v prekmurskem derbiju tesno premagala ekipo Varstroja s 1644 : 1643 krogov. Najboljša pri Varstroju sta bila Zver in Peric po 550, pri Tišini pa Marič s 555 krogi. IZ NAŠIH KRAJEV 25. februar 1999, Zlatoporočenca Zver sta doma v Stari Novi vasi. Ivan Zver se je narodi! 1926. leta v Odrancih, Rozika pa se je rodila 1928. leta v Gaberju. Spoznala sta se prek botrine, poročila pa sta se 6. aprila 1949. leta v Lendavi - v župniji, iz katere je bila doma nevesta. Zverova sta delala na posestvu, ki ga je Ivan podedoval po starših. Ti so se 1930. leta preselili iz Odranec v Staro Novo vas, kjer so kupili posestvo. Zlatoporočenca Zverova sta še kar zadovoljna s svojim življenjem, saj sta pridno delala in spoštovala vse ljudi. Imata sina in snaho ter dva vnuka, ki jima krajšata jesen življenja. Ivan je že 50 let član PGD in prav toliko let je tudi član ZB, oba pa sta člana upokojenskega društva. Oba sta vesele narave. Petdesetletnico sta zaznamovala z daritvijo zahvalne maše v cerkvi sv. Križa v Križevcih pri Ljutomeru, družabni del obletnice pa bo enkrat poleti, ko bosta sin in snaha praznovala srebrno obletnico zakonskega pristana. - Š. S., foto: M. Tivadar Zlatoporočenca Bojnec Pred kratkim je bilo pri Bojnečevih v Bogojini zelo slovesno, saj sta zakonca Marija, rojena 1923. leta v Tešanovcih, in Štefan Bojnec, rojen 1910. leta v Bogojini, praznovala zlati jubilej - 50 let skupnega življenja. Ob obletnici je bila v župnijski cerkvi v Bogojini zahvalna mašna daritev, pozneje pa pogostitev na vaški turistični kmetiji, kamor je prišlo poleg slavljencev še 28 gostov. Med njimi je bilo seveda tudi vseh pet njunih otrok (dva sinova in tri hčerke), ki pa so si že ustvarili družine (trije stanujejo v Bogojini, dva pa v Moravskih Toplicah oziroma Radencih). Prišli so seveda tudi njuni vnuki, ki jih je deset, in pravnuki, ki jih je šest. Ob petdesetletnici so se jima vsi zahvalili za vztrajno delo na trihektarski kmetiji, kjer sta ves čas živela in delala, da bi imeli njuni potomci lepše življenje. - Š. S., foto: Zorica Pustno razpoloženje so »zrabili« tudi vaščani Šulinec na Goričkem, saj se jih je več kot ducat obleklo v razne gostuvanjske like (sneja, mladoženec, posvatbice, driijžbani, ciganice ...) in taki so potem vabili po vasi na gostiivanje, ki je bilo v vaški stari osnovni šoli. Seveda so mnogi od tistih, ki so bili (po)vabljeni, tudi pristavili v nabiralnik, ki so ga nosile šeme, nekaj denarja. Lepo vsoto je navrglo tudi samo gostiivanje, tako da ni izgube. Denar bodo porabili za skupne vaške potrebe. Foto: E. Škerlak Pri najstarejšem domačinu v Lendavskih Goricah »Doktor je zame nevaren« Najstarejši domačin v Lendavskih Goricah je bil presenečen in radosten, ko smo obiskali. (Foto: J. G.) Poljakinja ga je hotela spraviti ob imetje, a se ni dal -Zapustil je tudi bicikel, ker ga je zapeljal na črne mravlje edel je, da bo dobil obisk, ker mu je tako povedal njegov sosed, zato si je oblekel nekaj takega, kar ne nosi vsak dan. Kdo in zakaj se bo oglasil pri njem, paje bila majhna skrivnost. Gre za Jožefa Hozjana iz Lendavskih Goric, ki je te dni praznoval 90. rojstni dan. Njegov sosed Alojz Pahorje ugotovil, da je najstarejši prebivalec kraja, zato je kot predstavnik tamkajšnjega rajona organiziral ta obisk. V »delegaciji« je bil še predsednik sveta krajevne skupnosti Štefan Maučec. Jožef je za vsak primer prinesel iz kleti liter dobrega vina, ki ga je pridelal sam oz. s pomočjo sorodnikov. Daje res dobro, dokazujejo priznanja, ki visijo na stenah domačije. Ko sta mu Alojz in Štefan čestitala za rojstni dan, je bil videti zelo presenečen in radosten. Povabil nas je v hišo, kjer smo posedli in nazdravili. Rade volje nam je tudi opisal svejo življenjsko pot, ki je bila zelo zanimiva. Leta 1936 je odšel na delo v Francijo. Večinoma je garal na V njivah. Za nekaj mesecev so ga poslali tudi v francosko kolonijo Gabon, kjer je bilo potrebno krčiti lovišče za velike gospode. Dolgo je vztrajal pri samskem stanu, nato pa ga je le dobila v svoje mreže Poljakinja. Kazalo je, da bo ostal skupaj z njo za vedno v Franciji. Toda kmalu mu je postalo jasno, da ga namerava žena spraviti ob imetje, zato jo je zapustil in se odločil, da se bo vrnil v Prekmurje. Ob 50-letnici zakonske zveze Ane in Janeza Cuka iz Velike Polane je bila v župnijski cerkvi zahvalna maša, ki jo je daroval dekan Franc Kodila, zlatoporočni cerkveni obred pa je vodil vnuk zlatoporočen-cev Boštjan Čeh iz Nedelice, ki bo letos novomašnik. Janez Cuk, rojen 1921. leta, je bil veliko let na sezonskem delu v Nemčiji in Švici, kjer je tudi staknil bolezen, zato je zdaj invalidski upokojenec. Težka so bila tudi vojna leta, ko je bil mobiliziran v Rusijo. Žena Ana, rojena 1924. leta v Gomilici, pa je bila po poroki predvsem doma, delala na zemlji in vzgajala tri otroke: hčerki Ančko in Micko ter sina Stanka. Rada je pletla tudi košarice iz koruznega ličja. Čukova sta zelo družabna in v vasi zelo priljubljena. Srečna sta, ko ju obišče kateri od šestih vnukov, še posebno pa sta vzrado-ščena, ko pridejo vsi! - Foto: J. Žerdin To seje zgodilo leta 1982. Ker pa v svoji rojstni vay Mala Polana ni imel obstanka, se je odločil za nakup hiše oz. vinske kleti in zapuščenega vinograda v Lendavskih Goricah. Tuje zaživel kot prerojen. Spravil se je k delu kot kakšen mladenič, čeprav mu je bilo že 70 let. Nekaj časa je prišla k njemu živet prijateljica iz Štajerske, vendar se je tudi z njo razšel, ker gaje nagovarjala, da bi se po- ročila, čeprav je bolj slabo zanj. In če bi jo zares vzel^ no, bi ji moral prepisati p0^ imetja. Tsga pa si po njeg°’ nikakor ni zaslužila. Raje je’® ostal še naprej sam. Čeprav d va iz Francije lepo pokoj’1” živi zelo skromno. Celo tralno kurjavo mu je škoda • narja, zato je pozimi najve kuhinji, kjer se greje ob štedi”* na trda goriva. Tudi skuha S sicer pa mu nosijo hrano s° niki. Zato je večkrat pripra'f odvezati svoj mošnjiček11,1 kaj prispevati. »Z biciklom pa se ne birfI vozil, ker me je pred dvema W .. odpeljal v travo, kjer sem j mravljišče s črnimi mraslj^Č doktorju pa ne maram iti-zame nevaren,« (boji se ker ni zavarovan) je ob pogovora dejal jubilant J^j JOŽE 6^ Miin na veter na poštni znan1 Mlin na veter na Stari Gori, ki je kopija nekoč delujočega Beco-vega mlina na Kokolajnščaku, je postal prava turistična atarkcija. V nepolnih treh letih si ga je ogledalo skoraj 20.000 turistov. Te dni so turistični delavci Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, ki so mlin postavili in ga tudi vzdržujejo, dosegli še eno priznanje: mlin na veter je Pošta Slovenije upodobila na poštni znamki nominalne vrednosti 16 tolarjev. Za to ima zaslugo profesor dr. Janez Bogataj, ki je poskrbel za zloženko, katera je na voljo zbirateljem znamk, v njej pa je mlin opisan v nemškem, anglešk6 in slovenskem jeziku. (LJ^> SLOVENIJA Mlin na veter na Stari Gori s Le kdo pa ne pozna Jožefa Pala iz Turnišča? Saj res, to je možakar, ki je imel kar 45 let sodarsko obrt. Narodil se 1923. leta, poročil pa 1949. leta, ko je bil star 26 let. Za zakonsko ženo je vzel dve leti mlajšo Ano, rojeno 1925. leta. Poročila sta se seveda v romarski cerkvi Marije Vnebovzete. Tam pa je bila tudi nedavna zlatoporočna slovesnost, ki jo je daroval kaplan Alojz Tornar, čestitali pa so jima tudi župnik g. Alojz Ratnik in turniški župan g. Jože Kocet ter župan velikopolanske občine g. Štefan Prša. Na slovesnosti sta se zahvalila za lepo zakonsko življenje, v katerem sta se jima rodila dva otroka, danes pa imata tudi že dva vnuka: Simona in Jožico. Jubilanta živita pri sinu Jožefu in snahi Antoniji. Sta še kar zdrava in Jožefa še vedno mika delo v sodarski delavnici. - Foto: J. Ž. -1 Letošnji teološki tec prireja Pomursko P3 območje, bo v domu v Gregorčičevi ulic*-bo v petek, 26. februarja' vanjem prof. Veselke PuC slovom Lepota življenja' v 27. februarja, po predava Jamnik o liberalizmu Je novejše Most-1922 Pril80 Se nase,i,i p° letu vasi. Prdrug,h večjih okoliških Mostje n VStra" 'ežita staro seli« anuta. In vsako na-nalne spec'Hčne komu-lne,n druge potrebe. vencev4 hlŠah živi P°lovica Slo-PrebivJn p°l°vica Madžarov, števil ?eV okoli 700 se leta 196Tnan^u-ie' vasi že od OtroCj ni-,1””1*170 osnovne šole, dujih c« lskuJe.jo pouk v sose-P°slopienter°VC^ a'' Lendavi, zdaj nrp nekdanJe vaške šole je ^biza?/^110 v vaški dom-trebe dron -6 Prireditve, po-n°sti.MJ 6V 'n kraJevne skup-^°l°žili t aVn°S0 obnovili oder. zave?Pl*pod’ namestili odr-Prebelili dvorano. 0 tavajo napeljati cen-r'je in h ^nje, pozidati sanita-V^ke Drir«^ kuhinjo, ki rabi za tere drUe ltve- In v ta ter neka-UVesti Plačnarnene nameravajo ItlOpr'sPevranje kraievnega sa-narJa res a’ Sai drugega de-Sk°rajda n- evanie vaških potreb ^zata^0' • ?Olnu 0,j ndo se je pri vaškem ?°le- Ho posloPju nekdanje S|° tudi V n primerov je pri-ega dela pekaterih drugih krajih rekmurja. Šola v Mo- Predsednik KS Mostje - Banuta Drago Škafar pred sedanjim vaškim domom, ki ga želi dobiti nazaj rimskokatoliška cerkev. Staro Mostje je spokojno, streha vaškega zvonika pa kliče po obnovi. stju se je nekoč imenovala rimskokatoliška, in tukaj so poučevali duhovniki. Po pripovedovanju najstarejših prebivalcev so zgradili poslopje vaščani s pomočjo grofičinega prispevka, kije živela na marofu v Mostju. Poslopje še danes stoji na zasebni parceli, katere lastnik je bil že pokojni Gazdak iz Banute. Po drugi svetovni vojni je bilo poslopje nacionalizirano. Zdaj je na Na kratko Skozi novejši del Mostja teče hiter promet, ki je vzrok težkim nesrečam. voljo društvom in v njem duhovščina poučuje tamkajšnje otroke verouk. Predsednik KS meni, da bodo morali ta problem pošteno rešiti zgodovinarji in pravni izvedenci, saj bi po njegovem mnenju poslopje moralo ostati v lasti tukajšnjih prebivalcev. Krajevna skupnost namerava postaviti v novejšem delu Mostja šest avtobusnih postajališč. Doslej niso imeli niti enega pokrite- Lil __ ^žinsko POd' Lani v sP°dnji Ščavnici, ki ga vodi Anton Kapuš, praznuje prihodnje leto 20 let p Podjetj 9al° na nate^ Zaposluie 50 delavcev, se je specializiralo za izdelavo transportne opreme, n d kratk V9radilo Za 0?a,u za °Premljanje največjega poštno distribucijskega centra v Ljubljani. Tam Pa h?? s° bili tokam°9 5° m^i°nov tolarjev transportne opreme. 6iši na' n0 transport °VC' na en°dnevni ekskurzijo. Najprej so si ogledali rudnik svinca v Mežici, Oh ^ietiaT1 Sprelema in° POStr°ienie v distribucijskem centru Pošte v Ljubljani. Tam so videli najso-i p tern s T°Kam s ko* odPravljanja domače in tuje pošte v Slovenji. Pri tem ima veliko vlogo opre- so Prih P°djetje p^n° nosilno ^'j-6 ogledali tudi novozgrajeno halo za proizvodnjo piva Union, za katero ^dnje pa Beflex. Kot je°9r°dje podjetje TOKAM, stekleno fasado pa je izdelalo in montiralo radgon-01° tradicija P°Vedal direktor TOKAMA Anton Kampuš, je bil to prvi tak skupni izlet, v Tekst in foto: L. Kramberger ga postajališča, potrebujejo pa tudi kanalizacijo. Ta problem bo predvidoma rešen v naslednjih štirih letih v povezavi s celotnim lendavskim območjem. Lansko novembrsko deževje je odneslo most, ki je vodil čez Ritaški potok. Zgraditi bo potrebno novega in razširiti most v Banuti. Vaške ceste so asfaltirane, vendar precej uničene. Predvsem je dotrajana cesta v starem Mostju. Cesto, ki vodi skozi Banuto, pa uničujejo gozdarji, ki vozijo les iz Črnega loga. Pereč problem za Mostje so številne prometne nesreče. Skozi novejši del naselja je speljana ravna cesta, ki je brez pločnikov. V zadnjih dvajsetih letih je bilo tukaj zaradi prometnih nesreč mrtvih okoli sedem otrok in starejših. Nekaj osebje bilo težko ranjenih. Pločnike bodo skušali v naselju zgraditi ob napeljavi kanalizacije. In promet je zdaj tukaj še gostejši, ker v bližini gradijo lendavsko obvoznico. In poudariti je treba, da vozniki motornih vozil tukaj slabo upoštevajo prometne predpise. Vozijo brezobzirno, hitro. O tem sem se nedavno prepričal sam. Zavijal sem v levo proti Banuti in takrat me je nameraval prehiteti tovornjak. Spregledal je mojo utripajočo smerno luč. Sicer pa za Banuto ob glavni cesti sploh ni smerokaza. Žal je zgubil življenje na tem območju leta 1983 tudi triletni sinek sedanjega predsednika krajevnt skupnosti. Letos je zaposlila KS prek javnih del delavca, ki skrbi za vzdrževanje vaških objektov in lepši videz okolja. Kmalu bo tukaj pomlad in »zacvetele« bodo stranske vaške ceste. Potrebno bo popravilo in krajevni skupnosti dela ne bo zmanjkalo. Tekst in fotografije: FRANČEK ŠTEFANECi Ljutomer Na območju dekanije Ljutomer (UE Ljutomer in UE Gornja Radgona) je živelo lani (v 12 župnijah) 33.877 katoličanov. Ob nekem štetju na navadno nedeljo so našteli 8.738 obikovalcev maše. Obisk ob večjih praznikih (božič, velika noč ...) je seveda veliko večji. Lani so duhovniki podelili zakrament krsta 339 otrokom, leto prej pa 327-im. Skoraj polovica otrok seje rodila staršem, ki (še) niso poročeni. Lani je sicer bilo malo cerkvenih porok: 110; bilo pa je kar 380 pogrebov. Morda še branost verskih časopisov in knjig. Na Družino je bilo naročenih 1.144 družin oziroma posameznikov, Ognjišče je prihajalo na 1.107 naslovov. Mavrico je imelo naročeno 409 otrok, knjige Mohorjeve družbe pa je prejelo ob koncu lanskega leta 185 udov (naročnikov). Zanimivi podatki, kaj ne da? (F. KI.) Branoslavci V Branoslavcih je bila lepa kulturna prireditev, na kateri so nastopili učenci OŠ Cezanjevci, ki so deklamirali in peli Prešernove pesmi; zaplesala je folklorna skupina, tri dekleta pa so zaigrala na harmoniko, klavir in kitaro. Po proslavi je bil še letni občni zbor Kulturnega društva Cezanjevci, nato družabno srečanje. (J. Ma.) Moravske Toplice Občinska gasilska zveza Moravske Toplice vključuje 27 gasilskih društev. Zimski čas je primeren za izobraževanje gasilcev. Pred kratkim je bilo v Filovcih začetno usposabljanje z območja gasilskega sektorja Bogojina in obiskovalci so si pridobili naziv gasilec. Podobna usposabljanja bodo še v sektorjih Martjanci in Prosenjakovci. Gasilska zveza bo poslala na tečaj za uporabnike zaščitnih mask, ki bo na Igu pri Ljubljani, 20 gasilcev iz osmih PGD moravskotopliške občine. (G. G.) Apače Od lanskega maja do konca letošnjega januarja so člani LD Apače (teh je 67) ustrelili 96 lisic, od katerih pa k sreči nobena ni bila stekla. Nekoč je stikalo po Apaškem polju krdelo 20-ih divjih prašičev. V zadnjih nekaj letih so jih ustrelili 16; od lanskega decembra do današnjega dne pa naj bi nihče več ne videl kosmatincev. Slabo kaže tudi z divjimi zajci: vse manj jih je, četudi jih lovci ne streljajo že dve leti. Tudi fazanov ne. (F. KI.) Negova V krajevni skupnosti Negova bodo letos dobili okrog 2350 metrov asfalta. Po planu Občine Gornja Radgona bodo položili asfalt na cesti Lokavci-Negovska vas v dolžini 1400 metrov; na odseku ceste Negova-Gornji Ivanjci, Štebihov breg v dolžini 500 metrov in 450 metrov asfalta v središču Negove od Ploja do sedeža krajevne skupnosti in odsek ceste proti Kuglu. Večino potrebnega denarja bo prispevala občina Gornja Radgona, del pa bo zbrala KS Negova s pomočjo krajevnega samoprispevka in dodatnih prispevkov občanov, ki živijo ali pa so neposredno vezani na cesto, ki jo bodo asfaltirali. (L. Kr.) Ljutomer Sodnik za prekrške je lani obravnavali 730 voznikov, ki so vozili pod učinkom alkohola, in 510 voznikov, ki so odklonili preizkus domnevne alkoholiziranosti, kar šteje, kot da bi bili (so bili) pod »gasom.« Kar 210-im je bil izrečen ukrep odvzema vozniškega dovoljenja določene kategorije za določen čas. Prekrške so pač storili, ko še ni bilo novega zakona o varnosti cestnega prometa, ki je, kot vemo, veliko strožji. Ljutomerski sodnik je lani izrekel prekrškarjem 61 milijonov tolarjev kazni in 24,5 milijona tolarjev plačila stroškov postopka, kar je skupaj 85,5 milijoina tolarjev. K vsoti za zlasti pripomogli prekrškarji, ki so morali plačati tudi do 300.000 tolarjev kazni. Srečo pa je imelo 250 privljenih, katerih prekrški so zastarali. (F. KI.) Radenci V Zdravilišču Radenci bodo pripravili velikonočni t^den. Radensko turistično društvo bo seveda tudi sodelovalo, kajpak z ničemer drugim kot z velikonočnimi dobrotami. Murska Sobota V desetih mesecih lanskega leta so na območni enoti zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti črtali s seznama nezaposlenih 1.365 prijavljenih. Med tistimi, ki so jih izbrisali, je tudi 638 ljudi s I. in II. stopnjo izobrazbe. Tretjino so črtali, ker se niso odzivali vabilom zavoda; nekaj se jih je odselilo, odšlo k vojakom, se upokojilo, preselilo, se vključilo v študij in iz drugih vzrokov. (F. KI.) Kapela Na Kapeli že nekaj časa deluje kvartet Kapelskih fantov, v katerem pojejo Jože Miki, Milan Markovič, Ludvik Knez in Tonček Kosmajer. Kot je povedal vodja kvarteta Tonček Ko-smajer, so se zbrali z namenom, da ohranijo ljudsko fantovsko petje, kakršnega so v preteklosti peli fantje na vasi. Ker so edina tovrstna skupina jih pogosto vabijo na prireditve, veselijo pa se tudi nastopa na Murskem valu, kamor so jih že povabili. (L. Kr.) 20 REPORTAŽA 25. februar 1999, Največji delež zasvojenosti med mladimi Med resničnostjo in utvaro Kronična bolezen sodobne družbe Sas adolescence je čas, ko mlad človek dozoreva, je čas pospešenih sprememb v telesnem in psihološkem razvoju. Mladi si ustvarijo svoj svet, svoja pričakovanja in cilje, ki pa so večkrat v nasprotju s pričakovanji »odraslih«, saj se v dobi ekspanzijskega razvoja tehnologije človek podreja vsem zahtevam t. i. modernega življenja. Moč vplivanja na mladostnike naj bi bila navidezno neprisilna, ampak v resnici pa dokaj zahrbtno in prefinjeno vpliva nanje in prav prepričljivo prodira v njihovo zavest. Večkrat so naloge, ki jih mladostnikom postavijo, prezahtevne in neprimerne, zato pa oblikujejo svojo generacijsko kulturo, v kateri se spoznajo in h kateri se zatekajo. Tukaj pa se najverjetneje srečajo s še hujšo obliko pritiska, s pritiskom vrstnikov. Gre za izraz mladostnikove želje, da bi pripadal skupini. Če je skupina navajena na alkohol ali cigarete, je za najstnika težko premagovati skušnjavo prilagajanja. In ker pogosto en poskus pripelje do drugega, lahko to hitro postane navada, če že ne zasvojenost. Večina kadilcev na primer začne kaditi v mladosti. Statistika kaže, da mladi, ki ne kadijo do 20. leta, verjetno ne bodo začeli nikoli kaditi, 85 % tistih, ki kadijo kot najstniki, pa ostane kadilcev za vedno. Za mladostništvo so značilne želje po eksperimentiranju, občutek skoraj brezmejne moči in potreba po preizkušanju samega sebe do skrajnosti. Tako je pogosto tudi pri prvem stiku s kakršno koli obliko droge in posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je uporaba drog najbolj razširjena prav med mladimi. Vendar pa ne glede na to, zakaj je nekdo prvič posegel po drogi, je bilo to zgolj naključje, radovednost, posta vljanje pred sošolci ali prijatelji, ali pa upanje, da bo tako rešil težave, se zavedajmo, da je ta prvi stik lahko odločilen, pa najsi gre »samo« za cigareto, alkohol, pomirjevalo. Nima smisla, da bi se tukaj sprenevedali in še obnašali, kot da tega ni, ali celo verjeli, da se bo problem razrešil . sam od sebe. Pojav narkomanije, kot ene izmed najhujših oblik odvisnosti od drog, se v Sloveniji zadnja leta zelo hitro širi. Širijo se tudi meje starostnega obdobja uživalcev mamil (nekaj let nazaj je bilo to obdobje med 16 in 22 let). Povečala se je tudi dostopnost do drog ter njihova izbira in povečalo se je število mladih, ki imajo z drogo izkušnje. Izjava narkomana: »Pred starši sem skrival. Opazili so spremembe, vendar so se slepili, sami sebi so lagali... Ko sem imel sedemnajst let, sem začel z mehko drogo ... Bil sem psihično zasvojen, brez fizičnih kriz ... Po prehodu na iglo - se je začelo.« Najnovejše raziskave o prisotnosti drog v življenju dijakov so potekale na srednjih šolah po vseh regijah v državi. Izkazalo se je, da je najvišji C U ■ A iH; omogočanja uživanja mamil (leto prej 5). G. Anton Rozman, načelnik oddelka za operativo pri uradu kriminalistične službe uprave za notranje zadeve v Murski Soboti, ugotavlja, da razširjenost zasvojenosti z mamili v Pomurju zelo narašča in da se tukaj ne razlikujemo od stanja po celotni državi. V letu 1998 so na našem območju beležili en smrtni primer zaradi zaužitja prevelike količine heroina, iz bolnice Rakičan pa so sporočili, daje bilo kar nekaj primerov zastrupitve z mamili. Po podatkih uprave za notranje zadeve je starostna struktura uživalcev mamil od 15 do 40 let, največ pa jih je med 20 in 25 let. Med osumljenci, zoper katere so v lanskem letu podali kazenske ovadbe zaradi trgovanja z mamili, je bilo 13 mladoletnikov. Pri vsem tem pa se pojavlja še en problem, in sicer, da zasvojenci ponavadi delajo še druga kazniva dejanja (kraje, goljufije), da bi delež dijakov, ki uživajo alkohol in cigarete, prav v Pomurju, prevladujejo pa predvsem fantje. Enako je tudi pri uživanju hašiša ali marihuane, podatka o uživanju trdih drog pa pri srednješolcih v Pomurju ne zasledimo. Pred šestimi leti je bila narejena raziskava na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, s katero 'so ugotavljali odnos mladih do drog. Rezultati raziskave so bili za nekoga šokantni, za drugega pričakovani. Zelo visok delež je kadilcev, največ jih je v četrtem letniku (68 %). Povprečno so začeli vsi kaditi okrog 14. leta starosti skupaj s sošolci, vrstniki ali starejšimi znanci. V četrtem letniku je samo 12 % dijakov, ki alkohola še niso poskusili, kar pomeni, daje pitje alkoholnih pijač pravzaprav že skoraj njihova redna navada, še posebej na zabavah. Odstotek dijakov, ki so vsaj enkrat poskusili kako prepovedano drogo, se viša iz letnika v letnik (v četrtem letniku jih je 36 %). Na vprašanje, zakaj mladi vedno pogosteje posegajo po drogah, so bili najpogostejši odgovori: da se ne čutijo zmožni ustreči zahtevam stvar nosti; ker imajo starši premalo časa za njihove težave; ker se želijo upreti družbi; ker so pod pritiskom. Iz odgovorov tudi sledi, da se dijaki zavedajo posledic in vplivov drog na človeka, vendar pa bi radi zvedeli še več, zato bi morala šola organizirati predavanja o tej tematiki. Izjava mame narkomana: »Tisti čas je izginila iz hiše vrsta dragih predmetov. Nisem opazila takoj... sin se je izgovarjal... v začetku sem verjela. Hotela sem verjeti... Bil je dolžan za drogo ... Ker prej ni nikoli lagal, sem mu verjela ... Pustil je šolo ... Sedaj je na zdravljenju v bolnišnici...« Na območju Uprave za notranje zadeve Murska Sobota so v letu 1998 obravnavali 54 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili (leta 1997 je bilo teh primerov 30) in 18 kaznivih dejanj tako prišli do denarja za mamila. G Rozman je prepričan, da bi bilo P trebno več osveščanja v šolah. S so po nekaterih podatkih kritični K višji razredi v osnovnih šolah. Vedno znova pridemo do sp® nanja, da so težave v zvezi z upo® bo in zlorabo drog hude in da# tevajo razumen in prožen odgo#' Vendar pa je malo tistih, ki kaj temeljitega. Stvari se samo’1'’ če in rutinsko urejajo. Dejstvo je.® se mora vsaka generacija pono^ upreti mikavnemu uživanju sno* so tako privlačne, da uživalcap^ slepijo, da ne preneha in ne UP0* va nevarnosti. Še vedno pa®1, upamo, da bodo ljudje spoznali, prinaša več zadovoljstva življem samo, kot kakršna koli varljiva mična snov, vendar pa kljub te ne moremo trditi, da bo problem rabe in rabe drog kdaj v prihodno9. rešen. H DARJA TIBAO1’ DAEM0BIL »g. Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel.: 062 783 828 BEST DEALER LETA Tudi dd 35 □ 96 „ IV NIŽJE CENE Nižje cene za minuto pogovora v notranjem IN MEDNARODNEM PROMETU. Nižje cene mesečnih naročnin. Sekundni INTERVAL ŽE OD PRVE SEKUNDE VZPOSTAVLJENE TELEFONSKE ZVEZE. Novost DRUŽINSKI BONUS. Nove brezplačne dodatne storitve V NAROČNIŠKIH PAKETIH' Vsebina naročniških paketov prilagojena različnim POTREBAM UPORABNIKOV. WWW.MOBITEL.SI Finančna rešitev za vsakogar! Kredit z obrestno mero že od TOM + 1 %. Leasing na. položnice, do 5 let že z 10 % pologom. ZA PRIDOBITEV POTREBUJETE SAMO OSEBNO IZKAZNICO! Odplačila vaših starih kreditov. Možnost menjave rabljeno za novo. mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT S. SBM svoboden kot ptica CHRYSLER AVTOSALON BRANSBERGER Dolga ul. 79, Černelavci, Murska Sobota tel.: 069 21 238 JEEP AMERIČAN UTA 1998 ELEGANTNA POSLOVNA LIMUZINA Sevec Slovencev na Triglav! Chrysler 300 M King of the road! Kralj ceste, hahahaha ... Kakšne ceste? Te naše obmurske, luknjičave, zavite, ozke in nevarne? Da, tudi takšne. Ali veste, kakšna je razlika med (še vedno popularnim) Yugom in Chryslerjem 300 M. Ne? Potem se peljite z enim in drugim, recimo po kakšnem odseku luknjičave ceste, pa boste videli. Ampak šalo na stran. Gre za resne stvari in Chrysler 30QM je zelo resna stvar. Ne, resen avto. Že ko ga pogledate od daleč in s strani, vidite pravzaprav tri segmente tega, 4.999 mm dolgega in 1.892 mm širokega avta: sprednji del z motorjem, ki daje iz potniške kabine občutek, da je relativno kratek, ampak pod njim se skriva zaklad, sama potniška kabina, ki je najdaljši del avtomobila in nato še zadek, kjer se skriva ogrooooooomen prtljažnik. Že to daje slutiti, da je ta avtomobil namenjen dolgim, predvsem pa udobnim vožnjam. Ni bil zaman avto leta v letu 1998 v Združenih državah Amerike. Notranjost - visokokakovostna klasika s pridihom nostalgije Ko se vsedeš v ta avtomobil, te preseneti ubrano oblikovana notranjost: usnjeni, električno nastavljivi sedeži, armaturna plošča z elegantnimi linijami in središčni steber, v katerem so gumbi za samodejno klimatsko napravo, radio, ki je še ena od umetnin Chryslerja 300M, ter v nadaljevanju samodejni menjalnik. Številčnica je še en oblikovalski dosežek, prijeten za oko: merilec hitrosti, obratov, goriva in temperature. Nad ogledalom je ekran, kjer lahko odčitujemo podatke z računalnika: povprečna poraba goriva, koliko kilometrov še lahko prevozimo z ostankom bencina, kolikšna je zunanja temperatura ... Na volanu so daljinske »komande«, na vratih pa gumbi za spuščanje in dvigovanje stekel, ogledalo in podobno. Avto, v katerem bi sedeli in sedeli. Toda, kaj pa vožnja? Pod sprednjim pokrovom... ... se skriva srce tega avtomobila: 3,5 litrski SOHC motor, ki zmore 1 86 kilovatov (253 konjskih moči) in navorom 339 Nm pri 3.850 obratih. Ta 3,5-litrski motor razvija več konjskih moči, kot katerikoli drug V6 motor, ki je danes na tržišču. In kljub temu je njegova poraba »le« 10,7 litrov bencina na 100 km. Zakaj »le«? Poglejte podatke o motorju, pa vam bo vse jasno. Je to vse? Da, to je vse. Ce vam denarnica dopušča (cca 7 milijonov tolarjev), potem bo Chryslerjev avtomobil 300 M pravšnji za vas. Namesto vas bo mislil, namesto vas bo prestavljal v višje in nižje prestave, namesto vas bo mislil na črpalko ... Vaša naloga je le, da pazite na preostale soudeležence v prometu in na vašo sopotnico, ki bo očarana od glave do pete. Pa še pri hitrosti si lahko pomagate s posameznimi nastavitvami in vse ostali prepustite avtomobilu, sami pa ... Dušan Lopami k V Zavarovalnici Triglav. d.d.. s,no s I januarjem 1999 premije nekmet ih miom.....skih. Pre«1"" 1 zavarovanj, pri lem pa še vedno zagotavljamo I OO-odstotno vat nosi naših zavarovancev. s še bolj dostopnimi Premijami lerzmmsljivim^ storitvami skrbimo za to, da bi bilo ztvl|( nj< v vi i FODim LIN1IA HODOtNOSTl •^toinobilsk.i zavarovanja premoženjska zavarovanja kmetijska zavarovanja znižanje premije za zavarovanje polnega avtomobilskega kaska za vse vrste vozil za 15 odstotokov; zavarovanje tatvine vozila (kombinacija K) je cenejše za 30 odstotokov; ob sklenitvi polnega avtomobilskega kaska so kriti stroški najema nadomestnega vozila (kombinacija 1) in stroški polnoči na cesti (kombinacija R) brez plačila dodatne premije; in še druge ugodnosti. Znižanje premije za 20 odstotkov pri: • požarnem zavarovanju objektov, opreme in zalog; • zavarovanju gospodinjskih strojev in aparatov; • zavarovanju računalnikov, glasbenih instrumentov in akustičnih aparatov; • zavarovanju stekla; • zavarovanju obratovalnega zastoja zaradi požara; • montažnem zavarovanju; • zavarovanju opreme v zakupu; ■ • zavarovanju blaga v hladilnicah in zamrzovalnikih; • zavarovanju sejmov. znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: - vinogradov, - sadovnjakov, - hmelja in - vrtnin. znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: - kopitarjev, - govedi in - psov. Že od 2.535.000,00 SIT Ugodna posojila TOM + 2 %! Nove, še nižje cene vseh avtomobilov. Menjava staro za novo. Accent: 1.441.000,00 SIT Lantra: 2.227.000,00 SIT pri našn?^* o številnih drugih ugodnostih in celovit pregled nad popusti sl"i il\;ih lahko dobite na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. s i Q HYUnDfll Vedno na u 'AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.d. dobri poti. Slomškova 36,9000 Murska Sobota, tel.: (069) 32 065 triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. mazoa Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel ■ 65 830 22 AVTOMOBILIZEM 25. februar 1999, VESIjjj Tema: dizelski motorji - naša prihodnost? Nov dizelski motor Razlika med dizelskimi in bencinskimi motorji se vztrajno manjša v prid dizelskih motorjev. Ti motorji v ničemer več ne zaostajajo za povprečnimi bencinskimi. Njihova specifična moč je skoraj enaka ali pa celo večja, kot je specifična moč bencinskih motorjev, seveda pa imajo dizelski motorji veliko večji navor in precej manjšo porabo! Zato se tudi delež avtomobilov z« dizelskimi agregati vztrajno veča. Tega se pri koncernu PSA, v katerem sta združena Citroen in Peugeot, očitno dobro zavedajo. Pri koncernu PSA so res naredili dober motor, motor, ki v sebi skriva skoraj vse sodobne tehnološke rešitve zadnjega časa: common rail oz. skupinski vod (to novost povzemajo skoraj vsi proizvajalci motorjev) in direktni vbrizg goriva v valje. Direktni vbrizg in skupni vod Direktni vbrizg goriva ima pred klasičnim motorjem s predkomorami precejšnjo prednost; pri prehodu ognjenega zublja iz predkomore v valj se je namreč izgubljala energija. Z direktnim Kam z odpadki Že večkrat smo govorili, da je na področju ekologije prišlo do velikih premikov tudi v avtomobi^ki industriji. Ne samo pri izdelavi boljših, okolju prijaznejši motorjev in goriv ter materialov, ki jih je mogoče po koncu uporabe avtomobila ponovno uporabiti, pač pa tudi na področju odstranjevanja odpadkov. Se nekrat se moramo vrniti h koncernu PSA, v katerem sta Peugeot in Citroen, saj namerava najprej v Franciji, nato pa po vsej Evropi ustanoviti organizacijo, ki bi skrbela za zbiranje odpadnih avtomobilskih delov, kot so motorji, menjalniki, podvozja, alterhatorji in zaganjalniki, ki bi jih »proizvedli« -njihovi pooblaščeni prodajalci in serviserji. Te dele bi nato obdelali v družbi Faurecia, ki je del koncerna, nato pa jih kot tovarniško obnovljene dele znova prodajali v svoji mreži. Organizacija naj bi se imenovala SECOIA, enako ime pa je nosil projekt, ki so ga v zadnjem letu pri 34 prodajalcih in na 36 usposobljenih avtomobilskim odpadih izvajali v neki francoski pokrajini. SECOIA bi prinašala tri bistvene prednost: kupcem bi ponujala veliko boljše poprodajne storitve, koncernu bi prinesla dodaten dobiček, saj je povpraševanje po’ tovarniško obnovljenih delih čedalje večje, sistem pa bi seveda bil tudi ekološko zelo sprejemljiv. Ko bo nov sistem zaživel, bodo zbiralci iz Faurecie vsaka dva ali tri tedne obiskovali prodajalce in serviserje ter izbrali in elektronsko zapisali podatke vseh primernih delih. Po pregledu bodo te dele poslali v pokrajinski zbiralni center in jih nato »po družinah« pošiljali v prenovo v glavno tovarno za obnove. Obnovljeni deli bodo nato romali nazaj k prodajalcem in serviserjem in ti bodo tako imeli možnost prodaje tako novih kot obnovljenih delov, oboji pa bodo imeli tovarniško garancijo. Prihodnost v dveh baterijah Avtomobil 21. stoletja bo imel dva ločena akumulatorja: enega za velike porabe, drugega za natančno in občutljivo elektronsko logistiko. Avtomobili prihodnosti torej ne bodo imeli le enega, temveč kar dva akumulatorja. To velja za avtomobile z bencinskimi in dizelskimni motorji; pri električnih in hibridnih pogonih bo napajanje rešeno v sklopu masivnega paketa baterij. Sedanji avtomobili imajo le eno baterijo (akumulator), ki služi celotnemu napajanju. To pa ni najbolje, saj isti izvor napaja porabnike različnih karakteristik. Elektro zaganjalnik, brisalci in sistem za elektronsko dvigovanje okenskih stekel potrebujejo elektriko velike jakosti, nihanja v napetosti niso pomembna. Pri upravljalni elektroniki ni pomembna jakost, pač pa izredna natančnost parametrov. Pri napajanju z enim akumulatorjem je to zapleteno, saj pri vključevanju velikih porabnikov (npr. elektro zaganjalnik) pride obvezno do padca napetosti v akumulatorju. Prav to je razlog, da bodo avtomobili v prihodnosti opremljeni z dvema akumulatorjema: z enim za neposredno napajanje velikih porabnikov ter z drugim za napajanje občutljivih upravljalnih sistemov. Obstajajo tri različne možnosti njihovih karakteristik. Prva' je kombinacija dveh 1 2-voltnih akumulatorjev, druga 1 2/24V, tretja pa 1 2/ 36V. Manjša napetosti je predvidena za krog velikih porabnikov, višja pa za upravljalne sisteme. Akumulatorji so povezani z upravljalno elektroniko, ki na najboljši način razporeja njihove zmožnosti. Največja prednost takšnega sistema je v upravljalnem krogu, ki v vsakem trenutku razpolaga z optimalnimi parametri. Tako je zagotovljena zanesljivost in natančnost upravljalne elektronike. vbrizgom pa se vsa energija, ki nastane pri izgorevanju, preusmeri v navor motorja. Common Rail pa pomeni, da gorivo do valjev prihaja po skupnem vodu. To je velika prednost, saj je tako ves čas zagotovljen visok pritisk plinskega olja pri vbrizgu v valje. Pri klasičnem načinu ta pritisk namreč ni bil ves čas enak; pri nižjih vrtljajih motorja je bil namreč manjši, zato motor ni deloval ni*1 ekonomično niti ni imel prave moči. Visokotlačna črpalka pa vbrizga g°rl’° v valje z močjo 1.350 barov. To omog0^ izredno natančen vbrizg, kapljice gon*0 (sprej) pa so izredno drobne, kar spet omogoča natančnejše in enakomernejše izgorevanje. Pilotski vbrizg in znižanje hrupa Omeniti velja tudi pilotski vbrizg g°r'vJ v valje, s katerim se nekoliko pohladi^0 v valjih, nekoliko zmanjšajo emisije in »utiša« motor. S posebnimi odmikaČi ventilov so zmanjšali trenje za 6 odstotkov. Zmogljivosti Pred svojim predhodnikom ima kar precej prednosti, pa čeprav je prostorni'’0 motorja še celo nekoliko manjša; tako porabi za 21 odstotkov manj goriva, pT 1.500 vrtljajih pa je navor večji kar z° ’ odstotkov. Motor razvije 250 Nm nav°fi pri 1.750 vrtljajih, 200 Nm navora pfl ’ na voljo ves čas med 1.250 in 3.800 vrtljaji. Prostornina motorja znaša kubičnih centimetrov in razvije 1 10 konjskih moči pri 4.000 vrtljajih. GrezC izredno dober in sofisticiran dizelski motor, s katerim se lahko dolgo (na J bencinsko črpalko vam ob zmerni vo^ ni treba zapeljati prej kot po kakšnih , 1.500 kilometrih), tiho in hitro vozite-M pa sem bil navdušen prav nad prožni motorja. J. Vsekakor gre za enega od najbolj dizelskih agregatov tega razreda, . je to zdaj tudi najboljši motor, čepra^i8 težko soditi! Prva avtomobila, ki ju b° s poganjal ta motor, je Citroenova Xant'fl Peugeot 406, ki sodita v srednji cen razred, pri nas pa ga boste lahko kup1 spomladi prihodnje leto! Da postajajo dizelski motorji vedn0) bolj enaki bencinskim, potrjuje tudi novica, da bo Volkswagen britansko prvenstvo v rallyju v sezoni 1999 zagot j vo »poslal« v zgodovino, saj bo na dif^B prvič poslal golfa z dizelskim motorj6® Vozilo s 190-konjskim motorjem TDi | vozil Neil Simpson. Prve poizkuse Z , dizelskim dirkalnikom so začeli lani, 1(1 ■ ker se je vozilo obneslo, ga bodo let°s M vključili v celoten program dirk dvoH | skih vozil. Dirkalnik se v ničemer ne razlikuje od bencinskih golfov, na- .A menjenih za dirke, le da dizelski mot C nadomešča sicer 280-konjski bencin | motor. Prednost dizelskega motofj3’ I predvsem v velikem navoru, ki je °3 razpolago pri nižjih obratih, seveda P ■ bili tudi ekologi zadovoljni z njego^r^ zares čistim izpuhom. Novi dirkalni je v okviru britanskega prvenstva tudi novi razred, in sicer razred dirkalnikov, ki bodo tako ponujali al jf tivo drugim razredom. Volksvzagn0^ TDI pa ni prvi dizelski dirkalnik v p vini. Prvi rekordi, postavljeni z v°z< so jih poganjali dizelski motorji, v dvajseta leta. Leta 1921 je med df” dirkalnik s Cumminsocvim motofj zmogel 500 milj dolgo dirko v In1118 lisu. Na cilj je prispel dvanajsti. Dvajset let pozneje je bil motor znova v Indyju. Potem so b’ ji* Mercedesovi poskusi s prototip0’1’ Prva zmaga na dirkah je prišla n°v v 1997, ko je golf TDI zmagal na dif Vallelungi. Zmaga je prišla tudi Omenimo še leto 1996, ko je gon svojem razredu zmagal na Nufbn in Spa-Franchonchampsu. IjjSl 25, februar 1999_ AVTOMOBILIZEM 23 29 LET ki vam Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 Omejena količina vozil ... * NUBIRA s klimo že od 1.890.530,-sit 7?^" I ’ Mobil daewoo T HAMINMS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 AVTOBUSNI PROMET ^Murska Sobota d.d. Avtocenter Peugeot, Bakovska 29, 9000 Murska Sobota, tel.: 069 31 282, fax: 069 31 282 FENIKS d.o.o. • MURSKA SOBOTA • ŠTEFANA KOVAČA 12 FENIKS MOTOR 406 $ PEUGEOT KUPITI TAKO DOBER AVTO PO TAKO UGODNI CENI JE PRAVA REDKOST. ČE KUPUJETE AVTO - NE ČAKAJTE! Mercedes A kot policist AC Intercar, generalni zastopnik za vozila Mercedes-Benz, je v sodelovanju z notranjim ministrstvom pripravil izvedenko modela A, namenjeno uporabi v policijske namene. Vozilo so zasnovali na modelu Al 60, opremljeno pa je za nemoteno delo policijske patrulje, hkrati pa ponuja vse varnostne in tehnične lastnosti, ki jih ima razred A. Omenimo sisteme ABS, ARS, BAS in ESP, štiri varnostne vreče, meglenke, klimatsko napravo, radio in osre-dnjo ključavnico. Policisti bodo vozilo brez obveznosti preizkušali šest mesecev. XSARA že od 1.861.000,00 SIT posebna ponudba: klima že za 99.999,00 SIT citroen !}ovo V mesecu marcu: Berlingo z drsnimi vrat. AVTOCIT 9000 Murska Sobota, telefon (069) 21 630, telefax (069) 21 322 omogoča fizičnim osebam, obrtnikom, samostojnem podjetnikom in pravnim osebam nakup: • vozil (novih ali rabljenih), • samohodnih strojev, • kmetijske mehanizacije, • delovnih sredstev in opreme za obrtnike in podjetnike itd. • poslovnih in proizvodnih prostorov. Informacije tudi po telefonu 27 811. -urina cona, M. Sobota, tel (069) 31 042 - zelo ugodne cene ■ za vsa vozila posojila in zakup pri J^rsche leasing Slovenija 24 AVTOMOBILIZEM 25. februar 1999, Formula 1 Dirke in tekmovalci Letošnja sezona tekmovanj v Formuli I se bo začela kmalu: že prvi konec tedna v marcu. Kot običajno bo start v Avstraliji in šele maja se bodo moštva preselila v Evropo. V prejšnjih sezonah je bilo kar precej špekulacij o tem, kje pripravljajo nova dirkališča in kam vse se bo selila Formula I, toda letošnji koledar je še bolj okrnjen, kot so pričakovali. Najprej je iz koledarja izpadla Kitajska, ki letos še ni pripravljena za izvedbo dirke, čeprav je bila najprej uvrščena v koledar, nato pa izvzeta in predvidena le kot rezerva - vendar le za alternativo dirki v Maleziji, ne pa za rezervo Argentini, saj je za kaj takega še prezgodaj! Po vseh zapletih okoli financ povezanih s trženjem dirke pa je odpadla tudi dirka v Argentini. Zato bo letošnji koledar dirk - vsaj kolikor je že potrjenega - takšen: 7. 3.: Avstralija (Melbourne) 11. 4.: Brazilija (Interlagos) 2. 5.: San Marino (Imola) 16. 5.: Monako (Monte Carlo) 30. 6.: Španija (Barcelona) 13 .6.: Kanada (Montreal) Ceste v pokrajini ob Muri v letu 1999 Nekaj drobiža... Čeprav nam v Ljubljani že dolgo obljubljajo to in ono, se tudi v letošnjem letu na področju gradnje cest in avtocest ne bo dogajalo nič pretresljivega. Sele prihodnji mesec bo končan osnutek trase avtoceste na odseku Vučja vas-Beltinci, ki bo nato šel v javno razpravo in nato - če bo šlo vse po sreči bodo začeli s pripravljalnimi deli ter začeli odkupovati zemljišča. Lopate torej na avtocestnem delu v Pomurju še ne bodo zapele. Tudi odločitev o najpomembnejšem delu avtoceste -mostu čez reko Muro - še ni dozorela. Nagrajeni predlog imenovan HARFA, je nepojmljivo lep in drugačen most verjetno ne bi sodil v to pokrajino, kljub temu pa ga verjetno ne bomo dobili, saj bi bila gradnja takšnega mostu predraga, in če pomislimo na vsa zaostrovanja glede trošenja denarja, smo skoraj lahko prepričani, da nagrajenega projekta ne bomo mogli občudovati tudi v naravi. Taktika države je jasna: najprej zavlačevanje (med tem pa se je glavno mesto »opasalo« z avtocestnim obročem, kot da je to najpomembnejša naložba tega tisočletja v državi), nato pa pride do zapletov, ki pristiržejo državno pipico tam, kjer je potrebno delati z minimalnimi sredstvi - torej na vseh drugih koncih Slovenije. In ostanek države dobi drobtinice po načelu, kaj nas pa briga, glavno je, da ima Ljubljana avtocestni obroč, križišča ..., pa se še kljub temu duši v prometu in smogu. To, da tisoči tovornjakov ogrožajo življenja Prekmurcev in Prlekov, pa tako ali tako nikogar ne zanima. * Kaj pa preostale ceste? V Direkciji za državne ceste imajo potrjen naslednji program: preplastiii bodo dve četi, in sicer Turnišče-Črenšovci (najbolj kritični odseki) in Cankova-Kuzma, kjer bodo preplastiii odsek v dolžini 1.550 metrov. > 27. 6.: Francija (Magny Cours) 11. 7.: V. Britanija (Silverstone) 25. 7.: Avstrija (Al-ring) 1. 8.: Nemčija (Hockenheimring) 15. 8.: Madžarska ' (Hungaroring) V drugi sklop sodi urejevanje cest skozi naselja. Sedem točk obsega program del: Apače, Gornja Radgona (ureditev z enostranskim pločnikom v dolžini 1.1 00 metrov), Murska Sobota (Cankarjeva cesta, kjer je predvidena ureditev dveh križišč, ceste s pločini in kolesarskimi stezami ter komunalnih naprav v doložini 280 metrov). Sledijo še Peskovci (200 metrov), Hodoš (500 metrov), Stanjevci (200 metrov) in Gornji Petrovci (200 in 250 metrov s križiščem). Med .rekonstrukcijami predvidevajo obnovo ceste Petajnci-Tišina, kjer bodo uredili pločnike in kolesarske steze ter odvodnjo komunalnih vod v dolžini 5030 metrov, ter cesto Kapca-Hotiza, kjer bodo obnovili 2. in 4. pododsek v dolžini 923 metrov. Ostane še posodabljanje cest, ki so v pristojnosti Direkcije za državne ceste. V tej točki je zapisana le cesta Martinje-Dolič, kjer bodo posodobili odsek v dolžini 1.105 metrov. To je vse, kar je zapisano v programu del Direkcije za državne ceste za letošnje leto. Tudi ob tem programu si lahko zastavimo nekaj vprašanj: že lani so na enem od (številnih) sestankov ugotovili, da bi bilo potrebno uskladiti gradnjo oz. obnovo dvah pomembnih cest: magistralke, po novem glavna cesta I. reda številka 3, na odseku petanjski mostovi-Petajnci-Tišina in regionalne ceste I. reda, številka 230 na odseku Radenci-Križevci. Zakaj je namreč pomembna uskladitev: če bodo zaradi obnove zaprli mostove čez reko Muro pri Petanjcih, bo breme prometa od slovensko-madžarske meje prevzela cesta Lipovci-Dokležovje-Veržej-Križevci-Radenci. Ta odsek je, vsaj v delu od Križevec do Radenec, popolnoma neprimeren za prevzem tovornega prometa. Obenem pa je ta cesta predvidena tudi kot zbirna cesta za prihodnjo avtocesto, ki bo imela priključek v Vučji 29. 8.: Belgija (Španija) 12. 9.: Italija (Monza) 26. 9.: Evropa (Nuerburgring) 17. 10.: Malezija (Kuala Lumpur) 31. 10.: Japonska (Suzuka) vasi. In ker v letošnjem programu, ki smo ga našteli, ni obnove petajnskih mostov, verjetno ne razmišljajo tudi o vsem ostalem. Torej bomo v pokrajini ob Muri dejansko dobili le drobtinice, ki so za tiste, kjer bodo cestarji delali, sicer pomembne, ampak za skupno dobro premalo, da bi bili lahko zadovoljni. Dušan loparnik Zračne blazine za noge Po prednjih in bočnih zračnih blazinah bomo kmalu dobili tudi nožne. V primeru trka 50 voznika izpostavljene velikim dinamičnim obremenitvam in nevarnosti poškodb. Zato so 5,(0 j družbe Siemens razvili sistem nožnih zračnih blazin z oznako PARS (Passive Rueckhalte oziroma pasivni sistem zaščite). Sistem je sestavljen iz dveh 1 O-litrskih zračnih blazin, kista neposredno pod stopalkami. Aktiviranje nožnih zračnih blazin je povezano z upravljalni0^ glavnih zračnih blazin, zaradi česar cena vgradnje ne bo previsoka. Preizkusi na lutkah da nožne zračne blazine zmanjšajo nevarnost poškod nog za več kot 50 odstotkov. P^6 z nožnim zračnimi blazinami lahko pričakujemo v začetku leta 2001. Za zmage se bo potegovalo 10 ali 11 moštev z 1 9 ali 22 tekmovalci. Zakaj takšne razlike? Arrows še vedno visi nekje v zraku, čeprav ima potrjena oba voznika: Finca Mika Sala in Španca Pedra dela Rossa. Prazno p° še je tudi drugo mesto v ekipi Minardi Ford M01. Zaenkrat lahko predstavimo takšno sestavo letošnjega svetovnega prvenstva V Formuli I: . McLaren Mercedes MP4-U l - Mika Hakkinen (FIN) 2 - David Coulthard (VB) Ferrari 399 3 - Michael Schumacher (NEM) 4 - Eddie Irvine (VB) Williams Supertech FW-2l 5 - Alessando Zanardi (ITA) 6 - Ralph Schumacher (NEM) Jordan Mugen-Honda 199 7 - Damon Hill (VB) 8 - H.H. Frentzen (NEM) Benetton Playlife B 199 9 - Giancarlo Fishicella (ITA) 10 - Alexander Wurz (AVT) Sauber Petronas C 18 1 1 - Jean Aleši (FRA) 1 2 - Pedro Diniz (BRA) Arrows? 14 - Mika Salo (FIN) 15 - Pedro dela Rossa (SPA) Stewart Ford S 03 16 - Rubens Barrichello (BRA) 1 7 - Johnny Herbert (VB) Prost Peugeot AP-02 1 8 - Olivier Panis (FRA) 1 9 - Jamo Trulli (ITA) Minardi Ford M01 20 - Marc Gene (SPA) 21 -? B.A.R. Supertec 22 - Jacgues Villeneuve (KAN) 23 - Ricardo Zonta (BRA) Kaj se bo v resnici dogajalo, pa boste izvedeli v TV-prenosih. Pa uspešno dirkanj9' Avtomobilski sejmi Aprila letos | 21. slovenski avtomobilski salon Priprave na 21. slovenski avtom01 salon so v polnem teku. Tudi tokrat g° bosta organizirala Ljubljanski sejem 1,1 Združenje avtomobilskih zastopnik0^ proizvajalcev, potekal pa bo med 1 25. aprilom 1999. Slovenski avtomobilski salon je bienalna prireditev, na kateri si lahk° številno slovensko občinstvo ogled0' kakšni so razvojni trendi svetovne avtomobilske industrije in kaj pon°P slovenski avtomobilski trg. Da je avtomobilski salon v Ljubljani med najbolj priljubljenimi prireditvami v Sloveniji dokazujejo tudi številke: v 1997 si je 95.000 obiskovalcev , ogledalo eksponate 287 razstavi)0^ | ki so zasedli 1 3.000 m2 razstavni prostora. Organizatorja sta prepričana, letošnji salon še bolj uspešen. O bomo tudi sami kmalu prepričali' ™«,25.februar 1999 AVTOMOBILIZEM 25 S^ALNIPROPAJALEC in serviser za severo vzhodno slovenijo S. O. S. Motors d.o.o. so/sm—'—— ............-............ °l°rs d. o. o., Veščica 4e, 9000 Murska Sobota, telefon: 069 35 500, 35 507, faks: 069 31 576, www.sos-company.si POOBLAŠČENI PRODAJALCI S.O.S. Motors, Lendava, tel.: 74 220 AVTO STRANJŠAK, Gornja Radgona, tel.: 61 017 AVTORAJH, Ljutomer, tel.: 81 560 S.O.S. & ZIDARIČ, Pušinci pri Ormožu, tel.: (062) 742 240 '••JL"' '»< M'« ■’ HE^AULTJMIINGO^e od 1,3(36.000,00 SIT ’ * * * ’ ’ ‘ CEtO • » / žr^otl 4.486.000,00 šlT <, LAGUNA J‘3.286.000,00614 MEGANE ŠČENIC /V ml2.792.000,(KRsIr .. NOVI MEGANI Z NOVIMI &OTORII: t V M l&V že od 2.460.000,00 SIT i j v t6 16 y ze od 2.565,000,00 SIT M godna posojila brez pologa do 5 letati zelo ugodni obrestni meri. F Možnost menjave staro za novo. Kakovostne ličarske in kleparske storitve. D0 KONCA MARCA VAS OB NAKUPU KATEREGA KOLI RENAULTA ČAKAJO POSEBNE UGODNOSTI. POOBLAŠČENA PRODAJALCA IN SERVISERJA Avtoservis Škafar Bratonci 94, 923) Beltinci tel.: 421 283, 421 284 RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA Avtocenter Škafar Industrijska 4b, 9220 Lendava tel.: 75 627, n 556 za*ornim sistemom 02.000,00 SIT AVTOSERVIS' ^AJTEn 0 0 B _ B R O V N I K BRAVA 1.6 SX letnik 98 popust, darilo in aluminijasti kolesni obroči PUNTO 55, 5V že za 1.275.000,00 SIT Izberite avto, mi vam V Pomurski banki lahko svojim komitentom pomagamo z odobritvijo posojila za: • nakup novega avtomobila in • nakup rabljenega vozila, ki ni starejše od treh let Primer izračuna obveznosti Informativno prikazujemo višine mesečnih obveznosti glede na zneske posojila in odplačilno dobo. Pri izračunu so upoštevane temeljna obrestna mera (TOM) za meser februar 1999 in naslednje ohrestne mere:_ • za posojila do 1 leta.....TOM + 4,0 % • za posojila nad 1 do 2 let.TOM 4- 5,5 % • za posojila nad 2 do 4 let.TOM + 7,0 % • za posojila nad 4 do 5 let ..TOM + 7,0 % Opusti za vozila letnik 1998 do 2504000,OOSIT Ugodna posojila! Menjava staro za novo. i„f nn tel. čt ie (069) 79 015 || AVTOSERVISjll LajteR MURSKA SOBOTA Avtosalon ALFA ROMEO Popusti za vozila letnik 1998 do 250.000,00 SIT Inf. po tel. št. je (069) 28 460 že na . doba 1 leto znesek 2 leti 3 leta 4 leta 5 let 500.000 43.946 23.780 - - - 1.000.000 87.892 47.559 33.242 25.755 21.276 1.500.000 131.838 71.338 49.862 38.632 31.914 2.000.000 - 95.117 66.483 51.509 42.552 2.500.000 - 118.896 83.103 64.386 53.190 3.000.000 - 142.676 99.724 77.264 63.828 3.500.000 - 166.455 116.345 90.141 74.466 Temeljna obrestna mera in obrestna mera za kredit se spreminjata. Podrobne informacije o posojd+h za nakup avtomobila dobite v vseh enotah Pomurske bžake^ pbsoiila pa odobravajo . v poslovnih enotah Mursk^ttotd, Lendava in Ljutomer ter v\d KIA MOTORS na območju Pomurja in Štajerske KIASEPHIA1.5 16VH/B že za 1.699.900,00 SIT KIA PRIDE 1.3 i že za 1.019.900.00 SIT AVTO WOLF, Skakovci 35, tel.: 40 088,40 443 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER KLEPARSTVO IN LIČARSTVO KI A CLARUS 1.8 SLXI že za 1.899.900,00 SIT KIA 2700 D ŠASIJA že za 1.799.400,00 SIT Popusti do 250.000,00 SIT! 7-Ietna tradicija! Menjava staro za novo, staro za staro Ugodna posojila brez pologa že od TOM + 2% z dobo odplačevanja do 5 let. Izračun: 1.000.000,00 na 5 let, obrok: 20.551,00 SIT. Telefon: (069)81 988 GSM 041 628 919 AVTO-R, Trgovina z avtomobili in rezervnimi deli, Cven 58 a, 9240 Ljutomer ®TOYOTA FERENČAK Pooblaščeni serviser in prodajalec Lipa 20, telefon: (069) 421 530 DAIHATSU Toyota Corolla že za 2.085.112,00 SIT Posojilo po 5 let Brez pologa ZA ZAPOSLENE v tujini Oljeno za novo Oljeno za rabljeno AVTO WOLF, Skakovci 35, tel.: 40 088,40 443 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER KLEPARSTVO IN LIČARSTVO KIASPORTAGE 2.0, 128 KM 4X4 POGON, EL. PAKET, RADIO, SER. VOLAN ŽE ZA 2.699.900 SIT POSOJILO: 37.110 SIT/mes pri 1/3 pologu DAIHATSU SIRION 5 vrat, veliko dodatne opreme že za 1.503.500,00 SIT DAIHATSU TERIOSAVD že za 2.512.300,00 SIT Ha posojila do T(5m +<% d^ peOIR^ opel e CORSA ^°d 1-466.771,00 SIT opel^ ASTRA (nova) že od 2.270.295,00 SIT opel e VECTRA že od 2.673.595,00 SIT opel e FRONTE RA že od 4.221.930,00 SIT POOBLAŠČENA PRODAJALCA: ^Em°S0J,l* ““TEN ZAKUP! Servis z kovosten fiatom °ri9ina,nimi k|epa?XStnimi deli’ /n cenah! Avtohiša KOLMANIČ & DOKL Industrijska ulica 1, 9000 Murska Sobota, tel.: 31 645, 27 425 AVTOHIŠA HORSER, Gornji Lakoš AVTOHIŠA PUHAN, Ljutomer OPEL®- je pač OPEL®- opel€> OMEGA opel^ TIGRA opel 44 ASTRA Ciassic že od 5.029.456,00 SIT (nova nižja cena) že od 2.383.076,00 SIT že od 1.799.796,00 SIT zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota -- Pokličite 041 760 260 24URNADAN DEŽURNA AVTOMOBILSKA CENILNA SLUŽBA - informacije in pomoč ob prometni nesreči - cenitev avtomobilskih škod za nujne primere 28 AVTOMOBILIZEM 25. februar 1999, «■ Kaj je z novim Zakonom o varnosti cestnega prometa? O groza: kazni šele pridejo! 1. maja lani je začel veljati nov Zakon o varnosti cestnega prometa. Po tem datumu se je začelo dogajati nekaj zelo zanimivega: prvi mesec je bilo na cestah v pokrajini ob Muri (pa ne samo pri nas) neverjetno zatišje, vsaj glede črne kronike. Potem pa se je začelo skoraj po starem. Roko na srce, v nekoliko počasnejšem ritmu. Do konca leta se je dejansko zmanjšalo število mrtvih, hudo poškodovanih in podobno. Kljub temu pa je številka ob koncu leta še vedno takšna, da dopušča veliko manevrskega prostora za zmanjšanje najbolj tragičnih posledic. Razlogi Pomembnejšimi razlogi za premajhno zmanjšanje prometnega kaosa pravzaprav niso v kaznovalni politiki kot posledici novega Zakona. Osnovni in glavni razlog je še vedno v naših glavah, torej v glavah šoferjev. Drugi razlog je v premajhni obveščenosti ljudi o posledicah. Zagrožene kazni so sicer vedno Damoklejev meč, ki visi nad vozniki, kateri so storili prekršek, toda to, da je bil nekdo ob vozniško dovoljenje ali pa si je prislužil kazenske točke, je drugo. Res se za nekatere morda izve iz kakšnega pogovora ob špricarju ali kavi, toda tu gre za manjšino. Tretji razlog je v tem, da ni bil sprejet Zakon o prekrških. Zato so sodniki za prekrške v prvem obdobju morali izrekati kazni za kršitelje po starem zakonu. Torej nič o prenehanju vozniškega dovoljenja, nič kazenskih točk in podobno. Sele potem, v drugi polovici leta, je prišlo do I • I I • I teh sprememb. Sodniki za prekrške so ostali tudi brez pomembnejših informacij, saj sodne prakse ni bilo, torej so morali obravnavati vsak primer posebej, na podlagi lastnih odločitev (vendar v skladu z zakonom) in na podlagi izmenjave mnenj med kolegi. Kot vemo, so lahko tudi postopki pri sodniku za prekrške dolgotrajni, kajti vsaka odločitev oz. sodba ima tudi določilo o ugovora, pritožbe in pot do pravnomočnosti sodnikove odločitve je včasih dolga. , Prihaja čas kazni Sodniki za prekrške so večino teh začetnih težav in obdobje uvajanja in prilagajanja prebrodili in prihaja čas, ko bodo prekrškraji občutili posledice svoje nespameti na cestah. Res je, da ne moremo govoriti o konkretnih primerih (Zakon o varovanju osebnih podatkov), toda za razumevanje problematike je bil ta uvod potreben. Sodniki za prekrške na območju Upravne enote Murska Sobota (nekdanja občina Murska Sobota) so pripravili pregled predlogov, ki se nanašajo na Zakon o varnosti cestnega prometa in sem jih zajel v naslednji tabeli: Prejeti Prometne Vinjenost Kazenske predlogi nesreče točke Skupno 2.190 290 188 Rešeno 41 1 20 177 Nerešeno 1.779 270 Podatki so za obdobje od 1. maja 1998 do 22. februarja 1999. K temu lahko dodamo še izrek prepovedi vožnje z motornim vozilom za različna obdobja (odvisno od teže prekrška in zagrožene kazni). Tak ukrep je bil izrečen v 951 primerih. In sedaj najpomembnejše Večina izrečenih kazni postaja pravnomočna sedaj in večina prekrškarjev bo občutila posledice v prihodnjih dneh, ko bodo odbili odločbe. Ker so zbrani podatki le za območje UE Murska Sobota, si lahko predstavljamo, da je podobno stanje tudi v preostalih treh upravnih enotah: Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava. Si lahko predstavljate, kaj se bo dogajalo v marcu in naslednjih mesecih, ko bo marsikdo ostal brez vozniškga dovoljenja, ko bo v kartoteki imel vpisano število kazenskih točk in ko bodo nekateri zaradi 1 8 kazenskih točk ostali brez vozniškega dovoljenja ? Pri sodnikih za prekrške sem izvedel, da se bo to zgodilo že kmalu, saj imajo nekaj | povratnikov prijavljenih, in ker imajo ti že izreč®" ukrep o vpisu določenih točk, nove prijave takšne, da bodo - tudi če jim izrečejo najmanj50I možno dodelitev točk - ob vozniško dovoljeni® I Skratka, posledice prehajajo šele sedaj. Morda pa bodo te posledice končno spametovale večino prekrškarjev, da bodo Z® voziti z glavo in ne z nogo na plinu? Res je sicer, da štiri sodnice za prekrške v Murski Soboti s preostalimi sodelavkami in sodelavci ugotavljajo, da se je število predi® lanskem letu zmanjšalo, vendar je to le posl< tega, da je tudi policija prevzela del kaznov0” - v skladu z njihovimi pristojnostmi, tako daz ’ nepomembnimi stvarmi ne obremenjujejo del®, sodnikov za prekrške. Sodelovanje med pom, sodniki za prekrške je po mnenju slednjih zg|e in dobro. Je pa še en pomemben del kaznov politike, ki mora prispevati svoje: Ministrstvo finance z davčnimi uradi. Denarne kazni, km izrečejo sodniki za prekrške, so preslabo , izterjane, in tudi to je eden od vzrokov, za^l število povratnikov takšno, kot je. Šele ko b° celoten krog deloval, kot je potrebno, pote1® tudi na področju prometa prišlo do tistega pravega odnosa do vseh udeležencev nac j kot je zapisano v Zakonu: zaupanje do drug1 * udeležencev v prometu. T)ušan L®” it s . »A Avtohiša KOLMANIČ & DO^i TRGOVINA IN SERVIS, d.o.o,- Industrijska 1. 69000 Murska Sobota • Tel./f^ vas vabi, da se pridružite mlademu, ustvarjalnemu kolektivu, kjer si boste lahko svoje znanje obogatili na vrhuns blagovni znamki OPEL. ..»Z® Ponujamo vam zaposlitev za določen caa čas pripravništva na delovnem mestu: PRODAJALEC REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREMA V kolikor ste zaključili šolanje smer AVTOMEHANIK ali PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA in še niste opravili pripravništva, nam vaS° vlogo posredujte v roku 8 dni od objave razpisa na naslov našega podjetja. 1 Pričakujemo, da so kandidati resne, osebe, ki znajo ustvariti pozitiven odn0 m I podjetja in dela, ter jim pripadnost P0™ pomeni pomemben element v delovnem razmerju. g Aj Na podlagi vaših pisnih prijav vas | izboru ustreznega kandidata pisno o \ roku 30 dni od objave razpisa. S \ 25. februar 1999 29 AVTOHIŠA MEŠKO, d. o. o. PE Trg zmage 5, 9000 Murska Sobota tel.: 069/ 28 111,21 544 GLAVNO SOK IZ PEVKA MESTO GROZDJA KOPNO AMERIŠKA ZVEZDA V OREGONA SREDI PRODNIK ROCK DOSEGLJIV (ZDA) MORJA KODRO SKUPINA GRŠKA BOGINJA LOVA STAROGRŠKI KIPAR GLAS PRI MLASKANJU PTICA PRI PISATELJICA STOLP Z KARLIN GLAVO EGIPČANSKI SVETI BIK NEPRIJETEN BOSANSKI NOGOMETAŠ OZVEZDJU DVOJČKOV PLEMENIT, TEŽKO TRAJEN DEŽ PREVELIKA NAPETOST AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK "ai1 aha v ""■»VANJU PRI PREŠANJU 3B LJUBLJANE VONJ LUKA V PODOBNA MAROKU MORSKA GROSUPLJEM RIBA KANTAVTOR SMOLAR SPOL.ORGAN LEPOTNA STAREGA RASTLINA DENARJA DIAPOZITIV IVAN NASPROTJE MINATTI OBRAMBE AM.MERA ZA MLEKO TRDA SNOV V TELESU JAP.L UKA DOMOVINA MEDEJE IN KIRKE GLIVIČNA MANJSAL - BOLEZEN NICA OD BIKOV IGLAVCEV RISBA GLAS IVO SVETINA NEON AVTORICA ESEJEV NEMŠKI KOMPONIST ANNO STOJAN DOMINI AUER f reševalce bomo razdelili: Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke m. 2.1999): JUŽNI SADEŽ .ALEŠ ČEH (KASPAR, 1788-1874) ZELO MOČNO ČRTA, GUBA TRAJNO ČUSTVO J SPOMINSKO OBELEŽJE fr«« ■ AVTOHIŠa meško KRAJ PRI Mozirju ameriška 'gralka _yUUA) Režiser ^STUR|qa nasmešek antoh nanut ^»venska baietks """SiSr ' kEMik, NobELovec UMETNOSTNI SLOG OD 11- DO 13. STOLETJA SVETA STARIH EGIPČANIH HERMESA SLOVENSKA ENOTA ZA Z.SLOVENIJI MOČ (WATT) IREKA V ' ORANJE OTOK V OTOČJU RYUKYU PORT.MESTO ŽUPNIJA OTIS THORPE TROPSKA PAPIGA FRIZERSKI LOKAL FR.GRAFIK PRIROJENO RAVNANJE ČLOVEKA ALI ŽIVALI ENKLAVA V MAROKU PREB.IRAKA NEKD.ŠPAN. ORJAŠKE TU- LETALO ŽOGA IZVEN IGRIŠČA KRČMAR, GOSTILNI- Car ASTAT ORGAN VIDA REŽISER KUROSAVA KDOR NOSI UPOŠTEVA-NJE ČESA PRI SVOJEM RAVNANJU SREDIŠČE VRTENJA RONALS REAGAN SPOLNA ZLEZA PTICE CAP FRANTIŠEK POSODAZA TEKOČINE PLOŠČATA, ZAPRTA PRISTAŠ TAOIZMA RAST.ŽENSKI VEDA O LASTNIH IMENIH UPRAVNA ENOTA V STAREM EGIPTU IVE ŠUBIC V LETU MESTO NA SEVERU FRANCIJE SLADEK 2 na9rada' avt £5^ s* * plus> zvočniki BLAPUNKT te«/91*'"'Uredništvo Vestnika. W 9000 Sobota. a kuzanka« do petka 5. marca 1999. (PAUL) L.PRITOK RENA V ŠVICI UGODEN OBČUTEK PESEM KALICE(LAT.) MADONNINA ZOBATI KIT ENOROŽEC PODZEMNI ŽUŽKOJED RUSJANOVO ZASTAVO LETALO SOKRATOV TOŽNIK ARISTO- FANOVE KOMEDIJE PRIPRAVA ZOE AKINS GL.MESTO METULJ Z "OČESCI” PREMIER HONDURASA ZLEZNA ‘ BULA (ZDA) ZA NOŠENJE ZNAMKA ŽARNIC ZENSKA ODLIČNEGA VEDENJA REKA PRAŠIČA KANSASA MEUSE USMRTITEV NASLOV PEVEC HARR0W JUDOVSKI KRALJ JEZERO V DEL ORODJA, NASADILO PISEC KRATKO- CIGAN PORTUGAL. MARATONKA ONASSISOV VZDEVEK RISTO SAVIN MED ČAR ETIOPIJI KRONIKE NAPRAVA MORSKA ŽELVA VILKO OVSENIK ZDRAVNIK (SLABŠ.) KDOR KAJ NALAGA SLAMNAT KLOBUK SKUPEN LOV KRILO RIM. KONJENICE SONJA ZVER KRAJ PRI NERGAČ GRŠKA ČRKA JEGULJI EDVARD HRVAŠKI NOGOMETAŠ BOKŠIČ SLAVNA VOHUNKA VOJAŠKI ODPOSLANEC DELEC SNOVI DOBRODELNA ORGAN IZ. ODEBELJEN DEL DEBLA NAD PANJEM ROD (LAT.) OKRAS NA KORINTSKIH StEBRIH LASTNIK HOTELA UGANDSKI DIKTATOR (IDI) ZBIRANJE DEN. ENOTA V JUŽNI AKCIJ NOGOMETAŠ REALA IZV.TEROR. Miro TREFALT PRISTAŠ LAICIZMA STRANKA JANEZA DRNOVŠKA AFRIKI NEBOIKNJIŽ.) VRSTA HRASTA SODOBNIK KELTOV REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 11. I. 1999: STAVBARSTVO, MARTINA ERTL, IME, DINAMIT, FRANCE, ATA-KA, PRERIS, FR, ARP, ANORAK, KOPA, KRČ, EPIKUR, RAPEN, DOKAZILO, DVORANA, PIŠ, DELOHOLIK, ISKALEC, KORETA, ARON, NAPAKA, KSI, ITA RINA, RASA, IDILA, EJ, VELEMESTO, TRAPEZ, MIKA, IKONA, TROJKA, HAMBURG, ROMAN KONČAR, OVARIJ, DAKA, LIAS, IRO, ARE, ETT, LOČIVKA, DOLIČ, SIAMEN, RE-IST, AKNA, AKTIVA, ERMIN, SAAR 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Štefan Trplan, Partizanska 49, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Vojko Tepuš, Vaneča 18, 9201 Puconci 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Jožica Jerom, Ulica Molniške čete 9, 1120 Ljubljana Aleš Horvat, Vrtna 13, 9224 Turnišče Nada Pintarič, Skakovci 60 a, 9261 Cankova Jožica Kohek, Župančičeva 6, 9220 Lendava Gregor Mertik, Biserjane 4 a, 9244 Videm ob Ščavnici E o o o> U) ra ra E ra ra ra >o O ra 30 O TEM IN ONEM 25. februar 1999, TOJ OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona': Do srca ti bo prišel nedvoumen namig, to pa te bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boš trezno mislila, ampak le medlela od skoraj bolečega hrepenenja. To pa je lahko varljivo, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš razočarana. On: Odkril boš, da je tudi prijateljstvo lahko prav lepa kompenzacija minulemu neuspehu v ljubezni. Povsem drugačna pa je situacija na poslovnem področju, saj je prišel trenutek, ko boš lahko pobral sadove preteklega dela. Ona: Bodi pozorna na dogajanja okoli sebe, saj se bodo začele dogajati prav čudne in nenavadne reči. Partner bo posumil o tvoji zvestobi, zato mu raje posveti malo več pozornosti. Vsekakor ti bo to znal pošteno poplačati. On: V tednu pred teboj te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ki pa jih boš po temeljitem premisleku vendarle uspel strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boš zavedel, da si s stvarjo preveč odlašal. Pohiti! Ona: Zaradi opravljanja te bo pošteno pekla vest. To bo povsem upravičeno, saj dobro veš, da si si s takšnim ravnanjem nakopala celo kopico sovražnikov. Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati o opravičilu. On: Pomotoma se boš obrnil na napačno osebo, karte lahko stane prenekatere priložnosti. Poizkusi biti karseda previden, saj se ti lahko zlahka zgodi, da boš dobil nož v hrbet. In nikar ne zanemarjaj svojega načetega zdravja! Ona: Obeta se ti izredno razburljiv in po svoje tudi prijeten konec tedna. Sicer ne bo vse tako, kot si si predstavljala na začetku, vendar se boš kaj hitro znašla in na neki način tudi izkoristila nastalo situacijo. On: Dogodek, ki bo imel v tvojem življenju poseben pomen, te ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazal svoje ranljive točke. Počakaj na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile kar same od sebe. Ona: Nikar ne čakaj, da se bodo stvari uredile kar same od sebe. Prijatelj, ki te opazuje, že dolgo čaka na vsaj približno ugodno priložnost, da bi ti razodel svoja čustva. Nikar se preveč ne igraj, ampak se raje odloči. On: Razveselil se boš prijateljičine pozornosti, vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot ti je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost sodela- ’ vcev, ti ni potrebno razmetavati denarja. Ona: Izogibaj se prepirom, saj lahko v jezi izgovoriš prenekatero besedo, ki jo boš kasneje še presneto obžaloval. Dobila boš priložnost, da začneš popolnoma na novo, ate bp preteklost preveč privlačila. On: Prijeten pomenek se bo prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, kajti vse skupaj lahko pride na povsem napačna ušesa. Ona: Prihodnji teden se bo nekaj premaknilo, pa najsi to zadeva tvoje ljubezensko življenje ali poslovnost. Vsekakor bodo spremembe vplivale predvsem na tvoj odnos do partnerja, ki bo nad tem ne-malopresenečen. On: Žilica ti ne bo dala miru, dokler ne boš tudi ti poskusil prepovedanega sadu. Pričakuješ lahko veliko odmevnost na svojo idejo, njena realizacija pa bo ostala predvsem odvisna od tebe. Ona: Najprej boš deležna delnega negodovanja, pozneje pa se bo vse zasukalo kot bi si lahko samo želela. S partnerjem se boš spustila v nenamerava-no investicijo, ki pa ne bo čisto po tvojem načrtu. Zaupaj mu! On: Še vedno ti ne bo uspelo odkriti nasprotnikove slabe točke, vendar nikar ne obupaj. Z resnim pristopom si boš zagotovil obilo občudovalcev tako v poslovnem svetu kot tudi med prijatelji. Ozri se okoli sebe, nekdo te opazuje! Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka - predvsem na ljubezenskem področju. Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtakniti ... On: Nenadne spremembe v tvojem poslovnem življenju bodo predvsem posledica tvojega prevelikega razsipavanja z denarjem. Poskusi se malo obrzdati in kaj kmalu ti bo postalo jasno, kako neumno si ravnal v preteklosti. Ona: Stvari se bodo začele obračati na bolje, kar pa bo predvsem naključje in ne tvoje delo. Toda tudi naključja je treba znati izkoristiti. Boš videla, dogodki bodo tekli hitro in predvsem nepredvidljivo. On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področju, kjer si že dalj časa prizadevaš. Vendar možnosti niso dovolj, za uspeh se je potrebno tudi pošteno potruditi, prav pa bo prišel tudi kanček sreče. Ona: Nenadoma te bo zagrabila silna želja po nežnosti, toda pazi, da ne bo nekdo tega izkoristil. S prijateljicami se boš prav prijetno zabavala, pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi ponujeno priložnost! On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno obvelja prav tvoja beseda. To te bb sicer v začetku deloma razjezilo, toda kaj hitro boš spoznal, da je tudi druga varianta zate kar se da ugodna. Mogoče celo bolj... Ona: S popolnoma novim pristopom boš napravila na svoje prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristila boš trenutno situacijo in prav hitro se boš znašla v prijetni moški družbi. Pazi na svoja čustva. On: S prijatelji se boš odpravil na veselo ponoče- . vanje, ki pa bo imelo drugačne posledice, kot boste predvidevali. Drugič pa raje dvakrat premisli, preden se boš spustil v neodgovorna dejanja. Novinarska konferenca UNZ Murska Sobota Policija pozorna na vsakem koraku Očitne posledice migracijskega vala - Za 15 odstotkov več kaznivih dejanj - Ugoden vpliv novega zakona o cestnem prometu ot je uvodoma povedal načelnik Uprave za notranje zadeve Murska Sobota in svetovalec vlade mag. Darko Anželj, so v letu 1998 delovali v varnostno dokaj neugodnih razmerah. Pri tem je zlasti omenil razraščanje mednarodnega organizirane- ga kriminala in povečanje migracijskega pritiska na našo državo. Temeljni cilji na področju kriminalitete so bili odkrivanje najtežjih oblik splošnega, gospodarskega, predvsem pa organiziranega kriminala, zagotavljanje zakonitega in strokovnega pristopa policistov in kriminalistov do oškodovancev, osumljencev in žrtev kazenskih dejanj. Velik poudarek je bil dan tudi preprečevanju kriminalitete, predvsem na področju zlorabe mamil, nasilju nad otroki in njihovemu ogrožanju. Prav tako so ši prizadevali za izboljšanje prometne varnosti in osveščanje ljudi z že utečenimi preventivnimi akcijami, kot so Stopimo iz teme, Varna pot v šolo, Hitrost ubija, Natakar, taksi prosim! in Varnostni pas - vez z življenjem, kakor tudi sodelovanju z organi in organizacijami na področju prometne varnosti in šolami. Razumljivo je, da so veliko pozornost namenili izvajanju strategije na področju varovanja državne meje in problematike v zvezi s tujci, prometa čez mejne prehode, preprečevanju ilegalnih prehodov, tihotapstvu mamil, orožja in drugega blaga ter odkrivanju ponarejenih dokumentov. Kot cilj so so zastavili tesnejše sodelovanje s predstavniki mejnih organov Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Tako je v letu 1998 državne meje prestopilo blizu 18 milijonov potnikov in nekaj čez 3,3 milijona vozil. Večja raziskanost kaznivih deiani Iz statističnega pregleda povzemamo, daje bilo na območju UNZ Murska Sobota v letu 1998 storjenih 2.072 kaznivih dejanj, kar je za skoraj 15 odstotkov več kot leto prej. Zanimivo je, da je bilo na območju Pomurja obravnavanih 3,73 odstotka kaznivih dejanj, ki so bila storjena v Sloveniji, v primerjavi z deležem prebivalstva pa je to manj od povprečja. Čeprav je raziskanost kaznivih dejanj nekoliko upadla in znaša 73,50 odstotka (predlani 76,4 %), se lahko pohvalijo, da v slovenskem merilu prednjačijo. Po besedah načelnika Urada kriminalistične službe Marjana Fariča ostaja razmerje med deležem kaznivih dejanj splošne in gospodarske kriminalitete v pričakovanih okvirih. V letu 1998 so obravnavali 1.857 primerov splošne kriminalitete (v letu 1997 jih je bilo 1.556) in 215 primerov (249) gospodarske kriminalitete. Delež kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete tako znaša 10,37 % (13,8 odstotka), zmanjšanje pa je predvsem posledica manjšega števila poslovnih goljufij. Število najtežjih kaznivih dejanj z elementi nasilja je ostalo v okviru prejšnjih let, pri čemer pa se je povečalo število umorov, in sicer so bili obravnavani trije dokončani in štirje nedokončani umori. Medtem ko so leta 1997 evidentirali močan padec števila mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, pa so lani obravnavali že 257 mladoletnih prestopnikov. Skrb vzbuja podatek, da so mladoletniki v čedalje večjem obsegu žrtve kaznivih dejanj, predvsem pri kaznivih dejanjih z elementi nasilja. Glede zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja pa velja omeniti, daje bilo število dokončanih samomorov 38 (leto prej 41). Največ samomorov so storili moški (28). Zgodilo se je tudi 14 delovnih nezgod, od katerih so se tri končale s smrtnim izidom, sedem oseb pa je bilo hudo telesno poškodovanih. Sicer pa se je število kaznivih dejanj organizirane kriminalitete v letu 1998 povečalo kar za 69,84 odstotka v primerjavi z letom poprej oziroma s 63 na 107 takih primerov. Pri tem so se srečevali z izredno močnimi migracijskimi pritiski na meji z Madžarsko in Hrvaško. Število ilegalnih prehodov se je povečalo za 146 odstotkov. Zanimiv je podatek, po katerem so na slovensko-madžarski meji na en kilometer državne meje evidentirali 34 ilegalcev, na hrvaški meji 4,9, na avstrijski meji pa 1,7 ilegalca. Tako so na celotnem območju UNZ Murska Sobota, ki skrbi za 243 kilometrov skupne državne meje, evidentirali na enem kilometru 16 ilegalcev (leto prej 7). Na državnih mejah pa je bilo stor- Goveja juha z zdrobovimi žličniki 200 g govejih kosti, 300 g govejega mesa, 50 g korenja, 20 g petršiljevega korena, 20 g zelene, 30 g čebule, 5 zrn popra, sol, petršiljeve vejice Goveje kosti kupimo nasekane ali razžagane, to pa zaradi večjega izkoristka vrednosti. Meso mora imeti lepo rdečo barvo. Pred kuhanjem kosti in meso operemo, damo v lonec in zalijemo s hladno vodo. Korenje, petršilj in zeleno očistimo, grobo narežemo, čebulo prerežemo, na štedilniko-vi plošči opečemo in vse skupaj damo v lonec. Začinimo s soljo in celim poprom. Juho počasi kuhamo 150 minut. Postavimo jo na rob štedilnika, da se umiri. Nato jo precedimo, dodamo zdrobove žličnike in sesekljane petršiljeve vejice. Zdrobovi žličniki: 50 g surovega masla, 1 jajce, 80 g pšeničnega zdroba, 10 g petršilja, sol Maslo penastno umešamo, dodamo jajce in zmešamo. Dodamo pšenični zdrob, ščepec soli in sesekljan petršilj. Vse skupaj premešamo. Pustimo počivati 30 minut. Z žlico oblikujemo žličnike in jih zakuhamo v slan krop. Kuhamo 20-30 minut. Svinjska zarebrnica v zelenjavni omaki 720 g (4 kosi) svinjske zarebrnice, 8 cl olja, 30 g moke, 80 g čebule, 100 g korenja, 50 g petršilja, 50 g zelene, 100 g pa- jenih tudi 59 kaznivih dejanj prepovedanega prehoda, kar je za 126 odstotkov več v primerjavi z letom poprej. Z novim zakonom manj prometnih nesreč Kot je navedel načelnik policije Milan Horvat, so policisti v letu 1998 obravnavali 3.003 kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir. Tako se je skupno število teh kršitev v primerjavi z letom 1997 povečalo za 5 odstotkov. Skrb vzbujajoče je, da je zabeležena hitrejša rast kršitev na javnem kraju kot v zasebnem prostoru. Podobno kot v preteklem obdobju prevladujejo motenje nočnega miru (1.291 kršitev), sledi prepiranje in kričanje (840 primerov) ter omaloževanje pooblaščenih uradnih oseb (291). Kar 57,5 odstotka teh kršitev je bilo povzročenih pod vplivom alkohola, pri čemer so do iztreznitve pridržali 231 oseb ali 7,7 odstotka vseh kršiteljev javnega reda in miru. Dokaj pereč problem je bila tudi nezakonita posest in nošenje orožja. Podatki o zaseženem orožju, strelivu in eksplozivu kažejo, daje pri posameznikih še vedno večja količina teh predmetov brez ustrez-nih listin. Tako je bilo skupno zaseženih 203 kosov različnega op žja; od tega 28 pušk, 30 pištol kosov plinskega orožja, 114 bo^ 23 delov orožja in 22 kosov hlad* ga orožja. Zaseženo pa je bilo W 1.655 kosov streliva. Policisti pa50 posebno pozornost namenili tu nabavi in uporabi pirotehničnih®' delkov. Zaradi kršitve predpisov50 zasegli kar 468 kosov različnih pi* tehničnih izdelkov. Kar zadeva zagotavljanje van^ | cestnega prometa, velja izposta* da je bil nadzor usmerjen v# skupine najpogostejših povzr^ teljev prometnih nesreč in varo^ najbolj ogroženih udeležencev^ stnem prometu. Sodniku za Pr® ške je bilo podanih 9.887 P** gov, kar pomeni 38-odstotnoz^ šanje. Poleg tega je bilo izrečen tudi 19.129 denarnih kazni (za. % manj v primerjavi z letom 1’’ Očitno je novi zakon močno vp , na zmanjšanje števila alkoholiz1®; voznikov. Za 20 % manj prome , nesreč s telesnimi poškodbam« čemer jih je bilo za 30 odst® manj s smrtnim izidom (30v , 1997 in 19 v letu 1998) je<® zgovoren podatek. Še vedno P3 med najbolj ogroženimi udeležuj prometu pešci, saj jih je umrlo K Dobrodošli klici državljanov Na koncu novinarske kon^ ce je načelnik OKC Drago spregovoril o podpornih polic|l$ dejavnostih. Izpostavil je skupi*’ / vilo 60.590 klicev državljanoM prijavljali razne varnostne do9* kar je bilo v veliko pomoč P , stom. Izboljšalo pa se je denje in usmerjanje policijski® terenu, zlasti glede povpr®cl reakcijskega časa v minutah® MILAN JEP’ Z na šega štedilnik Goveja juha z zdrobovimi žličniki * Svinjska zarebrnica v zelenjavni omaki Krompirjeve pogačke Sestavljena solata * Medene rezine s čokoladno glazuro sternaka, 10 cl belega vina, 10 cl kisle smetane Zarebrnice potolčemo, posolimo, pomokamo in v kozici na vročem olju opečemo. Opečene položimo v drugo posodo. Na preostali maščobi prepražimo sesekljano čebulo, zalijemo s kostno juho ali vodo, dodamo zarebrnice in dušimo 15 minut. Vso zelenjavo zrežemo na rezance in posebej skuhamo. Dodamo k zarebrnicam, prilijemo belo vino, prevremo. Nazadnje okus izboljšamo s kislo smetano in sesekljanim petršiljem. Krompirjeve pogače 320 g krompirja, 1 jajce, 80 g ocvirkov, 5 cl kisle smetane, 100 g ostre bele moke, 1 jajce za premaz, sol Krompir skuhamo, prepasiramo in še med toplega zmešamo jajce, sesekljane ocvirke, sol in kislo smetano. Pustimo, da se ohladi. K ohlajeni masi dodamo še moko. Krompirjevo testo narahlo pregnetemo, damo na desko in razvaljamo na 1,5 cm debelo. Z najmanjšim modelom za krofe izrežemo pogače. Polagamo jih na pomaščen pekač in jih premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečico segrejemo do 180°C in pečemo 20 minut, tako da pogačke dobijo lepo rumeno barvo. Medene rezine s čokoladno glazuro 50 g margarine, 150 g sladkorja, 4 jedilne žlice meda, 500 g moke, 1 žlico sode bikarbone, 2 jajci Margarino raztopimo, dodamo sladkor, med in prevremo. Postavimo na hladno, da se ohladi. Posebej v posodi imamo moko, kateri dodamo f1 BrankojA^Ž jajce, sodo in ohlajeno rartoP^ Vse skupaj dobro pregnet®’’1 j, razdelimo na pet enakih čkov. Nato vzamemo Pet ®n^ kovinskih plošč ali pekačev. re obrnemo, pomokamo a njih razvaljamo testo na 5 trov debelo. Pečemo pri,e j raturi 180°C. JK Ko je pečeno, medene P Jja predenemo s kovinskih P®jpl na leseno desko, da se oh $ Ohlajeno ploščo kremo in to ponavljamou dnje. Nazadnje prelijemo5 ladno glazuro. Pustimo s5 noč. Na drugi dan nareže111 ne' «0? Krema: 40 cl mleka, u ... dkorja, 60 g pšeničnegaz 30 g kakava v prahu, „ | dkorja v prahu, 200 g Mleko in sladkor zavre, dodamo pšeničr" kakav ter kuhamo do Nato ohladimo. Med teri1^ maslo s sladkorjem Per>ael)e^ šamo. Dodamo k o^^oP^ zdrobu in vse skupaj d0 mešamo. Čokoladna glazura: 20 j lade, 100 g masla, 3 c Čokolado in maslo i()|/ nad soparo, dodamo 01 . šamo toliko časa, da na ' gladko maskira hrbtno I Nato jo uporabimo P° I nosti. S Pr ki (n 25 februar 1999 PUŠČICA 31 « KS£< Lobiji Na Vestnikovi petdesetletnici smo skrivaj ujeli luteranski lobi - brez skrbi, beseda je zagotovo nanesla na cekine. (news) Karikature na ogled postavi... Danes zvečer ob šestih zvečer, si boste v Zavarovalnici Triglav lahko v živo ogledali karikaturista Antona Buzetija, ki plemeniti »puščico« že vse od njenega uredniškega rojstva. Torej, ne zamudite: danes ob šestih zvečer se vidimo v »trigla-vu«... Milan in Pomurje Metod, zbogom Janez Drnovšek je napovedal odhod ministra Metoda Dragonja - tako bo lažje blebetal o gospodarski uspešnosti. (news) Vse za oblast Drnovšek je sklenil, da ne bo šel z oblasti. Zato pa bo z nje pahnil Dragonjo, Frleca, Marušiča in zdravstvenega ministra. (news) ^lobira tu j8pavskem regionalnem posve-Kuč®0 H°rvat lobiral pri Milanu ško pi?'na' vendarle ohrani sobo-vSeinare Pisarno - ali kdo ve, kje r~~-jj^čan zveze? (news) ■03 ^ki? pis — ^ebrai^^^jska^ Vestnikove™ kulturnemu uredniku, se je v newsj njegov Zadnji °sebno se je spoznal z Milanom Kučanom, man in mu poslal pismo z ganljivo vsebino. Milan Kučan je protokolarno lobiral za regijo Prekmurja in Prlekije ter zbranim sporočil, naj ne čakajo na Ljubljano ali ve se, kje on prebiva. (news) Solina va/tna cestna povegava med fifovenijo pa ^/tek-mu/tjon je most p/tejk oUii/te p/ti ^e/tgeji s ten, ka so gdaj tiidi ovc mafe moste na novo napwvdi. €Tii bi •• samo tiMo napisati, ka gda se p/tejk tej mosto{ sto pefa, ka je nej v u^ngftji. % vsakšon ton novon mosti piše, »fundacija«. lTou je čista navadna angleška /tejč, šteta na našo obrnjena pomeni »poplava«. uUostovi p/ti ^Radencaj se ge tildi po {aCajčkaj pode/tajo, pa tak ga avtocesto t/tbej novoga nap/taviti, ovak de ta nova bodoča obmu/tska /regija, šteto po novon $kiip /tihtajo na dvoje /tagtafana aft de pa ^P/tekmu/tje istinsko svoja /republika, ^a novi most p/tejk bUu/te si je pa ^e(a tak spopejvo: Je cesta ge pfaniMna. kot cestni big nap/tavCjena, uaftiant naftisanik je sto, tu avtocesta bo. <^Mač/tt čeg jUu/to je na/tjen, betonski most in ne fesen, kot, ko pe/tifc se suši, na št/tikih naj visi. oTi šttfki pa na stebftih dneh, bift pok/tajni bi v posmeh, gato so b/tihtnegi p/ti nas podafjšaft ta špas. UUaj se nap/tavi novi pfan, naj most g /tavnino bo g/tavnan; kot kage, pa je |inta to in avtoceste ne bo. 32 KRONIKA 25. februar 1999, Križi in težave s prebežniki Izkoriščajo stisko ilegalcev 0 čitno nas tudi v Pomurju pesti vse večje število prebež-nikov. Od druge polovice lanskega leta, ko so se zaostrile razmere na Kosovu, je val kosovskih ilegalcev pritisnil proti Zahodu. Pri tem ni nikakršna izjema pokrajina ob Muri, saj iz dneva v dan poročajo o novih ilegalnih prehodih čez državno mejo s sosednjima državama Hrvaško in Madžarsko. Nedvomno skuša policija storiti vse, kar je v njeni moči. Kot je znano, so policijske uprave, ki imajo na skrbi mejo s Hrvaško in Madžarsko, dobile okrepitve z uprav v notranjosti, vpeljali so tudi helikop-trski nadzor in poostrili kontrolo na najbolj pogostih prebežniških poteh čez našo državo. Toda medtem so prehodni domovi vseeno nabito polni. Ilegalci oziroma njihovi vodiči namreč dobro vedo, da ima država velike težave pri vračanju prebe-žnikov nazaj v države, od koder so prišli. Po veljavnih določilih na Madžarsko ne morejo poslati nobenega ilegalca brez dokumentov oziroma dokazil, daje res prišel od tam. Tako se v praksi dogaja, da madžarski mejni organi nekatere ilegalce sprejmejo, veliko pa jih tudi odklonijo. Pri vsej zadevi je najbolj žalostno to, da hudo stisko državljanov ZRJ s Kosova izkoriščajo številni organizatorji, tihotapci in vodiči ne le v bližnjih državah, ampak zlasti v Sloveniji. Slednje so policisti že večkrat zalotili pri prevozu »živega tovora«. Le-ti namreč izkoriščajo blago zakonodajo in počasnost sodstva ter praznijo žepe nesrečnikov, od katerih jih večina beži zato, da bi si rešila golo življenje. Ker gre v teh primerih v bistvu za organiziran kriminal, tako rekoč trgovino z ljudmi; malodane suženjski odnos, so vse glasnejše zahteve po zvišanju kazni do pet ali celo oSem let zapora. Zdaj je zagrožena kazen za tovrstno kaznivo dejanje do največ tri leta zapora. Dotlej pa bodo ljudje, ki se ukv- arjajo z nečednimi posli, še naprej izkoriščali stisko tujcev, predvsem s Kosova, ki bežijo na Zahod, kjer naj bi našli ugodnejše razmere za svoje življenje. Koliko denarja morajo nesrečni tujci odšteti organizatorjem, tihotapcem in vodičem, pa je marsikdaj zavito v meglo. Prav tako kot njihova usoda v daljnem svetu. MILAN JERŠE I Organisti(ke) in orgle (6) Mlada organistka in stare orgle Pri Sveti Ani je veliko mladih cerkvenih pevcev ajprej nekaj podatkov o župniji sv. Ane pri Sveti Ani oziroma nekdanji Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah. Posredoval mi jih je dolgoletni župnik Jože Horvat, rojen v Bogojini. V to župnijo je prišel kot kaplan 1959. leta, to pomeni, da deluje v njej že 40 let. Župnija obsega 13 vasi, ima 2.200 vernikov, od katerih jih prihaja k nedeljskim božjim službam v povprečju 700. V lanskem letu je bilo 15 krstov (osem dečkov in sedem deklic), devet porok in kar 25 smrti. Bilanca je torej negativna. Morda pa bo sčasoma spet drugačna. Po novem je Sveta Ana samostojna občina, zato je pričakovati večji razvoj in posledično manj odhajanj mladih v druge kraje. Daj, bog, tudi rodovitnih zakonov! Cerkev sv. Ane je stara nekaj čez 290,let. Le koliko pa so stare orgle? V inventarju iz 1778. leta so omenjene orgle, ki pa še niso bile sestavljene, leta 1808 za so že omenjene kot orgle z osmimi registri. 1838. leta jih je prenovil mojster M. Krainz iz Gradca. V notranjosti je omenjeno ime Josef Grafoner, orgel-lehrervon 8. mai 1866.1888. leta so bili napravljeni novi mehovi. Sapnica potrjuje, da jih je 21. junija 1922. leta popravljal Ivan Rebolj iz Maribora. Matija Marovič pa jim je 1940. leta dodal 60 novih lesenih piščali. Na podlagi teh poročil ugotavljamo, da so doživele orgle veliko sprememb. Igralnik je na desni strani, vgrajen v samo ohišje. Župnik Horvat je poudaril, še kar dobro pojejo. V zadnjih 50 letih niso bile temeljito obnovljene, ampak sojih dali nekajkrat uglasiti, več desetletij star nožni pogon meha pa so posodobili z električnim motorčkom, vendar so pedal ohranili. O svetoanskih orglah seje nekoč zelo pohvalno izrazil far- nčiškanski pater, sicer tudi glasbenik Vendelin Špendov. Ko je sedel za igralnik in pritisnil na tipke, je zadonel orglarju tako ljubek glas, da bi še in še igral, zato tudi (po)hvala o orglah. Kaj pa pravi o orglah pri Sv. Ani 24-letna organistka Natalija Šijanec iz Zgornje Ščavnice oziroma Benedikta, kjer stanuje po poroki? »Orgle so že precej razglašene. Mislim, da so stare že okrog 200 let. Nikjer nisem zasledila navedbe o izdelovalcu ali letu izdelave. Orgle so mehanične, enomanualne, imajo skrajšan pedal in osem registrov, števila piščali pa ne vem.« Pri Sveti Ani imajo mlado organistko in stare orgle! Dejansko pa Natalija, navkljub svojim mladim letom, ni neizkušena organistka, saj igra prav na te orgle že 11 let. »Vskočila« je, ko se je poslovil dotedanji organist Franc Vodenik. Bila je sicer še osnovnošolka, ki pa je obiskovala nižjo glasbeno šolo v Lenartu. Potem je } Zgodilo se je Murska Sobota: Ponarejeni dolarji 16. februarja je uslužbenka LB*Pomurske banke v Murski Soboti med štetjem denarja, prinešenega iz hotela Diana, ugotovila, daje med njim tudi bankovec za 100 ameriških dolarjev, ki je v* rjetno ponarejen. Poslan je v ekspertizo, za vnovčiteljem pa policist! poizvedujejo. Filovci: Ilegalci le prespali Policisti so 17. februarja opazili, da je v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Filovcih nekdo vlomil, vendar ni ničesar odnesel. Očitno je šlo za skupino ilegalcev, ki so tu našli začasno p'0' nočišče. Pomurje: Objestneži v več krajih Istega dne so objestneži v Vratjem Vrhu prerezali vse štiri pn0"' matike na parkiranem osebnem avtomobilu, v bližini Narodne restavracije v Radencih z ležišč zmetali štiri bučke luči javne razsvetljav (razbili sta se dve) in v Murski Soboti poškodovali osebni avtomobil- Murska Sobota: Nevestna voznika Murskosoboški policisti so 19. februarja ob 23.40 pridržali jj iztreznitve voznika osebnega avtomobila, ki kljub prepovedi vožnje# radi vinjenosti, saj je alkotest pokazal 2,51 g/kg alkohola v organizmu, ni upošteval odredb le-teh, temveč je z vožno nadaljeval. Ob 4. uri traj pa so policisti med Mursko Soboto in Tropovci skušali zausta^ voznika neregistriranega golfa, ki pa se za svetlobne in zvočne signal® na službenem vozilu ni zmenil, ampak je z vožnjo pospešeno nadalje® proti Radencem, kjer gaje skušala ustaviti patrulja PP Gornja RadflJ na. Tudi za njihova opozorila se ni zmenil, saj je nadaljeval vožnjo pt01: Stari Novi vasi, kjer se je končno zaustavil pred cestno blokado, ki^j • mu jo pripravili ljutomerski policisti. Nevestni voznik je o svojem po®* do začetka delovnega dne pri sodniku za prekrške razmišljal v prost* za pridržanje na PP Ljutomer. Blaguš: Prevrnjeno vozilo 21. februarja se je zgodila prometna nesreča zunaj naselja BJ guš. Voznik avtomobila Igor H. s Spodnjega Kamenščaka je zara neprilagojene hitrosti zapeljal v jarek, kjer se je vozilo prevrnilo- “ r tem se je sopotnica Melita H. lažje telesno poškodovala. ' I ' Ljutomer; Zagorelo v kurilnici V kurilnici stanovanjske hiše v Ormoški ulici v Ljutomeru je^i februarja zagorelo. Ugotovili so, daje lastnik prejšnji večer od® peč za centralno kurjavo in pepel pustil v plastičnem vedru, ki gaJ postavil pod mizo. Po začetnem tlenju se je vedro vnelo, nato Pa^! je ogenj razširil na mizo in drugi inventar v kurilnici. Požar, v k* rem je na vodovodni in električni napeljavi nastalo za oW® 200.000 tolarjev škode, so pogasili ljutomerski gasilci. Pomurje: Invazija tujcev se nadaljuje Ne mine dan, da pomurski policisti ne bi prijeli tujcev, ki so ■ galen način prestopili našo državno mejo. Tako so 16. februarja davski policisti zasačili sedem tujcev, med njimi so bili trije drža^ I ZRJ ter po dva Romuna in Hrvata. Na mejnem prehodu v Dolg' Natalija Šijanec iz Zgornje Ščavnice igra na stare orgle v cerkvi sv. Ane v slovenskogoriškem kraju Sveta Ana že 11 let. Nad orglami kot inštrumentom je celo tako navdušena, da namerava po končanem študiju ne le še naprej igrati na orgle, ampak tudi poučevati prihodnje organiste. Upelo ji je pridobiti tudi veliko mladih, ki pojejo v cerkvenem pevskem zboru. Lepo! Take so orgle v cerkvi sv. Ane. Orgelska omara je, kot vidite, zelo stara, duša orgel (inštrumenti) pa še kar dobro poje. No, da, spet bi jih bilo treba uglasiti. O novih orglah pa za zdaj še ne razmišljajo. -Foto (s prižnice): Š. S. nekaj časa hodila v orglarsko šolo, a poučevalec ni bil ravno zagnan, zato je rajši nadaljevala na srednji glasbeni šoli v Mariboru, kjer se je zlasti izobrazila v klavirju in glasbeni pedagogiki. Natalija zdaj študira glasbeno pedagogiko v četrtem letniku glasbene akademije, cerkveno glasbo pa v tretjem letniku omenjene akademije. Na orgle vadi predvsem v cerkvi pri Lenartu, kjer imajo nove orgle, zvesta pa je ostala in bo ostala tudi domačim - farnim orglam v župnijski ce-' rkvi sv. Ane. Ne mine namreč nedelja, ko ne bi igrala pri dveh mašah: ob zgodnji, ki je ob 7. uri, in pozni, ki je ob 10.30. Pa ne samo, da igra, ampak vodi kar 30-članski mešani pevki zbor, v katerem prevladujejo mladi pevci in pevke. Zanimivo in spodbudno: na koru pojejo tudi Natalijini: mama Betka, sestra Tadeja, brat Gorazd in njen mož Sandi. No, v cerkvi sv. Ane pa je čuti tudi ljudsko petje (poje vse občestvo). Da bi se ne zmotili, projicirajo na platno v prezbiteriju tekst določene pesmi. To je dobro, saj dandanašnji ljudje praviloma ne prinašajo v cerkev več knjig, ampak molijo in pojejo »na pamet«. ŠTEFAN SOBOČAN ■ pa so madžarskim mejnim organom vrnili dva Romuna, medte111. . 14 državljanov ZRJ niso hoteli sprejeti. 17. februarja so aVS^LI varnostni organi v našo državo vrnili 10 državljanov ZRJ, ki so dan okrog 16. ure ilegalno prišli k njim na območju Kuzme. nim prehodih pa so policisti zavrnili 7 tujcev, ki niso izpolnjevali P" gojev za vstop v Slovenijo. 18. februarja so lendavski policisti v" । vasi prijeli štiri Romune, ki so ilegalno prišli iz Madžarske. Po k® nem postopku so jih začasno nastanili v prehodni dom za tujce v ; . senjakovcih. Istega dne so na mejnih prehodih zavrnili štiri * Policisti PP Lendava so 19. februarja v notranjosti prijel' ( državljanov ZRJ, ki so k nam prišli ilegalno iz Madžarske. Medt®n so avstrijski varnostni organi v našo državo vrnili 19m državi)3 ZRJ, ki so tja prišli po ilegalni poti. Madžarski varnostni org sprejeli šest tujcev, ki so jih vrnili iz naše države. Tudi 21. f®2^ so policisti prijeli pet državljanov ZRJ, ki so k nam prišli iz Mad^ .................................................. .... ..^hci’1 Na mejnih prehodih so zavrnili šest tujcev. V ponedeljek so Pol'% | Benici prijeli štiri Makedonce, ki so ilegalno prišli iz Hrvaške,v in Rakičanu pa skupaj osem Jugoslovanov. Lendava: Streznil se je šele na policijI 21. februarja se 30-letni Ivan P. doma ni mogel nikakor®^ saj je bil posredi alkohol. Zato se je nenehno prepiral s s® » materjo. Ker se ni pomiril niti ob prihodu policistov, so ga ti0 li na streznitev. Gornja Radgona: Prerezal gume na avtomobilih r Minulo nedeljo si je precej neslano šalo omislil neznan® na Simoničevem bregu v Gornji Radgoni z nožem prereza P gumo na 13 parkiranih avtomobilih tamkajšnjih stanovale® ■ se je lotil še parkiranega Certusovega avtobusa. Pomurje: Trije vlomi Kot kaže, je bila nedelja 21., februarja vabljiva tudi za milce. Pomurski policisti so namreč tega dne obravnavali v počitniške hišice. Zanimivo je, da iz dveh v Martjancih m® w sli ničesar, medtem ko je v Dolnji Bistrici vlomilec ukrad® j,F tisočakov ribiške opreme. Jutri zaprisega vojakov V petek, 26. februarja, bo ob 16. uri v parku na ploščad' P soboškim gradom svečana prisega vojakov 76. protioklepn^j^l Murska Sobota. Že prej (od 14. ure dalje) bo v vojašnici sr®^ f/J s starši in gosti ter nastop zbora Orfej iz Ljutomera. Po Pr® a/ prihodu zastavnega oddelka bo sledil slavnostni govor in k " prireditve, to je svečana prisega novopečenih vojakov. »OfSEO Petek, 26. 2. 1999 f Televizijski spored od 26. 2. do 4. 3. '99 nsLovr^uAi 8.30 9.00 9.30 9.40 10.30 12.25 13.00 14.45 15.30 16.00 16.30 17.00 17.40 18.00 18.10 18.35 19.30 20.00 20.15 21.30 22.00 22.50 0.00 1.00 An ban pet podgan Moj prijatelj Arnold, nadaljevanka Glejte, kako rastejo Enajsta šola, oddaja za radovedneže Nora, gledališka predstava Zenit Poročila, vreme, šport Po domače Howard Goodallpredstavlja zborovsko petje Podoba podobe Mostovi Rdeči grafit Otroška oddaja Obzornik, vreme, šport Izzivi prihodnosti, ameriška serija Slovenski miti in legende Dnevnik Zrcalo tedna Ema '99 Seinfeld, ameriška nanizanka Odmevi, vreme, šport Polnočni klub Trio Barocco Forte Izzivi prihodnosti, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.25 12.55 13.40 15.05 16.40 17.30 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 22.30 0.20 1.05 SP v nordijskih disciplinah Zla kri, nemška nadaljevanka Drobtinica III, danski film Čuk TV: Veliki show Spoznavajmo, ameriška serija Po Sloveniji Pravila igre, danska nadaljevanka Simpsonovi, risana nanizanka Kolo sreče. Videoring SP v nordijskih disciplinah Kruta resnica, angleški film Nash Bridges, ameriška nanizanka Poročila, kanadska nanizanka POP TV 9.00 Manmar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Blanche, nanizanka - 14.00 Brez zapor -15.00 Urgenca, nanizanka - 16.00 Gorski zdravnik, nanizanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Vrtinec, ameriški film - 21.45 Ethan Frome, ameriški film -23.45 Glej me, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Želite, prosim, nanizanka - 10.00 Maria Mer-cedez, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Klub Avenija - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka -15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: lyanla 6 - 16.50 Bravo, mae-stro - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Strasti Ayn Rand, ameriški film - 21.45 Kvantni skok, nanizanka - 22.30 Vročica noči, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno - razvedrilno -16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka -20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Brez šminke: Alenka Pinterič - 21.00 Prerokba 4: Vstajenje, ameriški film - 23.00 Mehanične pošasti, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Naš malček, 10.30 - Zakoj pa nej, 11.30 - Risanke; 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Naš malček, 17.00 - Zakoj pa nej, 18.00 -Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (76. del), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Videoboom 40, 21.25 ■ Zgodovina avtomobilizma, 21.50 - Videospoti, 22.05 ■ Sosedje (76. del), 22.30 - Gnes, 23.00 - Naj ..spot, 23.45 - Erotika, 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Dokumentarna oddaja - 14.25 Pol ure kulture - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Za otroke in mlade - 16.30 S knjigo v glavo - 17.00 Hrvaška danes - 17.50 Govorimo o zdravju - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Lepa naša - 20.45 Po naši lepi - 22.00 Opazovanja - 22.30 Večer z Željkom Ogrestom - 23.30 Nikita, nanizanka - 0.15 Čudežni svet Paula McKenna -0.50 Smithov beg, ameriški film - 2.25 Sedmi element TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan, informativni mozaik -17.10 Prizma - 18.05 Hugo -18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.25 Roseanne, nanizanka - 20.50 Poročila - 21.00 Moderna romanca, ameriški film -22.35 Oddelek za umore, nanizanka - 23.20 Fatamorgana TV MADŽARSKA! 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica - 11.00 Bolezensko-pravni primeri - 11.30 Ponovitev -12.00 Zvon, dnevnik - 12.15 A.K.T. - 12.25 Nezaključene zadeve - 12.40 Senzacija, nanizanka - 13.30 Popolna varnost, nanizanka - 14.15 Spomeniki - 14.25 Gaia, ekologija - 15.00 Način življenja, vodič - 15.30 Za otroke - 16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Romanca ogrlice, nanizanka - 20.50 Iz preteklosti - 21.00 Sestavljanka, španski film - 22.35 Aktualno - 23.05 Velemesto, ameriški film TV MADŽARSKA 2 8.00 ■ 12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno, ob 9.20 Narodopisje in ob 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, svet v slikah - 12.30 Dnevnik - 12.45 A.K.T. - 12.55 Nezaključene zadeve - 19.00 Delta 2000, znanost - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska leta 2000 - 21.00 Madžarska hiša, iz programa zamejskih madžarskih tv-programov - 21.30 Pathe - Rojstvo kina, francoski film - 23.15 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Tek na smučeh (m.) -12.45 Konfeti -13.10 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider -15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina -19.00 SP v nordijskih disciplinah - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Smučarski skoki - 22.00 Leon, akcijski film - 23.45 Kradljivci teles, srhljivka - 1.10 Moč in njena cena, kriminalka TV AVSTRIJA 2 1.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.15 Reševalec življenj - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Quincy - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 8:30 EP v dvoranskem nogometu - 9.30 Biatlon (ž.) - 10.30 Tek na smučeh (m.), prenos iz Ramsaua - 12.30 Tek na smučeh (ž.) - 13.30 Sankanje - 14.00 Avtomoto šport - 15.00 Biatlon (m.), prenos iz Lake Placida - 16.30 Tenis: četrtfinale v Londonu - 18.00 EP v dvoranskem nogometu, prenos polfinala iz Granade - 19.30 Tenis, prenos četrtfinala iz Pariza - 21.00 Tenis - 23.00 Smučarski skoki - 0.30 Ekstremni športi TV SLOVENIJA 1 8.30 Nesrečniki, risana nanizanka 8.55 Otroška oddaja 9.20 Don Kihot, risana nanizanka 9.45 Slovenski miti in legende 10.20 Ema'99, ponovitev 11.35 Seinfeld, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13,00 Poročila, vreme, šport 13.15 Turistična oddaja 13.25 Prisluhnimo tišini 13.55 Polnočni klub 15.05 Velike želje, francoski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Velike romance 20. stoletja 19,30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Živali na filmskem platnu, serija 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Četica modrih, angleška nanizanka 23.30 In življenje teče dalje, nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 9.25 SP v alpskem smu., velesi, (m), 1. tek 10.55 SP v alpskem smučanju, smuk (ž) 11.55 Košarka NBA 12.25 Veleslalom (m), 2. tek 13.25 SP v alpskem smučanju, smuk (ž) 14.45 SP v nordijskih disciplinah 15.45 Košarka NBA 17.40 Smučarski teki za Alpski pokal 17.55 Kvalifikacije za EP v košarki 19.30 Videoring 20.00 Materin dvorec, francoski film 21.40 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22.10 Sobotna noč: Babevvatch, Garth Brooks POP TV 7.00 Bojevniki prihodnosti, risanka - 7.30 Jetsonovi, risanka - 8.00 Kremenčkovi -8.30 Iz knjige vrlin - 9.00 Maska, risanka - 9.30 Batman, risanka -10.00 Muppet TV - 10.30 Power Ranger -11.00 Morska deklica, nanizanka -11.30 Beli očnjak, nanizanka -12.00 Mlada čarovnica, nanizanka - 12.30 1,2,3 - kdo dobi?, ponovitev -13.30 Prijatelj Felix, nanizanka -14.30 Herkul, nanizanka -15.30 Xena, nanizanka - 16.30 Policijska akademija, nanizanka - 17.30 Pop’n’ rol, glasbena oddaja -18.20 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Ko moški ljubi žensko, ameriški film - 22.15 Komandosi, nanizanka - 23.15 Naravnost fantastično, angleški film - 1.00 Playboy special - 2,00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 11.00 Alf, nanizanka - 11.30 Tomov show, nanizanka - 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, maestro - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka -14.00 Portret v črnem, ameriški film -16.00 Skrivnost Ledene votline, ameriški film - 18.00 Odklop - 19.00 Profesionalci, nanizanka -20.00 Zmenkarije - 20.30 Sanjska prihodnost, dokumentarna oddaja - 21.00 Psi faktor, dok. serija - 22.00 Pirati, ameriški film - 23.45 Vražja novinarja, nanizanka -0.30 Klub Avenija IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Brez šminke: Alenka Pinterič -11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Američan na dvoru kralja Arturja, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Supermanove dogodivščine - 19.00 Vprašajte Harriet, nanizanka - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 21.00 Telesna strast, ameriški film - 23.00 Veliki hlad, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00-Sosedje (76. del), 10.25-Videoboom 40,11.20 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Videoboom 40,17.25 - Zgodovina avtomobilizma, 17.50 ■ Videostrani, 18.00 - Risanka, 18.35 - Sosedje (76. del), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.10 - Gnes, 20.40 - Rezerviran čas, 23.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.15 Poročila - 8.25 Power Rangers - 8.45 Risanka - 9.10 Sezamova ulica -10.10 Parlaonica -10.55 Deset velikih svetovnih pisateljev - 12.00 Dnevnik -12.35 Kmetijski svetovalec - 13.10 Ukradeno otroštvo, francosko-belgijski film -14.45 Risani film -15.10 Čudežni svet Paula McKenna -15.45 Briljantina -16.40 Poročila - 16.45 Škotski dvorci - 17.15 Meje, serija - 17.50 Mount Royal, nadaljevanka - 18.45 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramska serija - 20.50 Film po izboru gledalcev -22.40 Opazovanja - 23.15 Polnočna premiera: Alzačani ali dve Matildi - 2.15 Frasier, nanizanka - 2.40 De Sade, ameriško-nemški film TV HRVAŠKA 2 11.40 Koledar -11.50 Okrutni sum, nadaljevanka -14.45 Črno belo v barvah - 16.15 Ljudje na poti, ameriški film -17.50 Vrnitev v divjino, serija -18.15 Inštitut za etnologijo -18.50 Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik - 20.10 Triler: Beethoven - 21.30 Vesolje Stephe-na Hawkinga, serija - 22.20 Gipsy Kings, posnetek koncerta - 23.50 Svet zabave TV MADŽARSKA 1 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Otroški program - 10.15 Tropska vročina, nanizanka -11.10 Saint Tropez, nanizanka - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Pisma iz Atlante - 12.10 Odgovarjamo na telefone - 12.45 Muzin poljub - 13.15 Veliki manever, francosko-italijan-ski film - 15.00 Eva, ženski magazin -15.30 Telešport -17.30 Ciljni križ - 18.00 Mreža, reportaže - 18.30 Taktika in znanje, kviz - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme po Evropi -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Euroshow s tujimi zvezdniki - 21.00 Zmaga pri Entebbeju, ameriški film - 23.00 Javni sovražnik McVicar, angleška kriminalka TV MADŽARSKA 2 7.55 Manjšinske oddaje - 10.25 Za otroke -10.55 Naš Charley, nanizanka - 11.40 Fami-lija - 12.10 Zgodovina književnosti - 12.35 Rondo, za manjšine -13.25 Okno v Evropo -15.25 Operni bal - 16.00 Naša Kalevala -16.30 Po sledeh Orbana Baiazsa -17.25 Zakladnica - 19.00 Dvorec duhov, češka nanizanka -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Risanka - 20.45 Vodni policisti, nanizanka - 21.30 Večerni show S. Fabryja TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.20 Veleslalom (m.), prenos prvega teka iz Otterschwanga -10.15 Tek na smučeh (ž.) - 10.50 Smuk (ž.), prenos iz Aareja - 12.25 Veleslalom (m.), prenos drugega teka iz Ofterschwanga - 13.15 Smuk (ž.), prenos iz Aareja - 14.00 Smučarski skoki - 15.00 Beverly Hills 90210 - 15.45 Tek na smučeh - 16.45 Gospod Bean - 17.15 Urgenca - 18.00 Zlata dekleta - 18.30 Nenehni nesmisel -19.00 SP v nordijskih disciplinah - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Šampion - 22.10 Srček - 23.00 Pobesneli Max II., akcijski film - 0.30 Strastna jeza, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Legenda o Lylah Clare, film - 11.35 Moje najljubše leto, film - 13.00 Poročila - 13.10 Leteča učilnica, film - 14.40 Glasbena revija, film -16.25 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Afera*Quirini, kriminalka - 21.45 Čas v sliki - 21.50 Vse je komedija - 23.30 Dediščina krvi, film EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 9.30 Biatlon (m.) -10.30 Tek na smučeh (ž.), prenos iz Ramsaua -13.00 Alpsko smučanje -13.30 Smuk (ž.), prenos iz Aareja -14.30 Smučarski skoki - 15.00 Biatlon (m.), prenos iz Lake Placida - 15.45 Smučarski skoki - 16.00 Tek na smučeh (m.), prenos - 16.30 Tek na smučeh (ž.) - 17.00 Biatlon (ž.), prenos iz Lake Placida - 17.45 Veleslalom (m.) -18.45 Tenis: polfinale v Parizu - 20.00 Tenis, prenos polfinala iz Londona -21.30 Tenis - 22.00 Boks - 23.00 Stock Car - 0.00 Bowling - 1.00 Pikado Četrtek, 4. 3. 1999 POP IV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, na- TV SLOVENIJA 1 10.20 Risanka 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Službeni vhod 11.55 Živali na filmskem platnu, serija 12.25 Življenje slovenskih vasi 13.00 Poročila, vreme, šport 14.30 Zoom 15.00 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.40 Štejte, kako rastejo 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Modro 18.40 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi daljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 Nikita, nanizanka - 15.00 Urgenca, nanizanka - 16.00 Temna luka, kanadska nanizanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassan-dra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 21.00 Brez zapor - 22.00 Prijatelji, nanizanka- 22.30 George in Leo, nanizanka - 23.00 Stražar, nani- zanka - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur 5.45 Misli ob zori - 5.50Eegije - 6.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica - 11.00 Družinski zdravnik - 11.30 Ponovitev - 12.00-Zvon, 19.30 20.05 21.00 21.40 22.00 22.50 23.20 Dnevnik Tednik Tv-poper Turistična oddaja Odmevi, vreme, šport (Nejznani oder Afrika ali na svoji zemlji, gledališka predstava TV SLOVENIJA 2 11.20 11.50 12.40 15.00 16.30 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 23.35 0.05 Ekstremne avanture Rdeče in čmo, francoska nadaljevanka Svet poroča Materin dvorec, francoski film Evrogol Po Sloveniji Zla kri, nemška nadaljevanka Kolo sreče Videoring Ekstremne avanture Rimski triki Ples na ulici, angleška serija Pesem za Evropo, ameriški film Aliča, evropski kulturni magazin SP v smučarskih skokih, posnetek KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Merk in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- O.OOŽlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka -10.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Shmv: Oprahin knjižni klub - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev - 23.45 Mali bogovi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - S starimi obrtmi v današnje dni - 16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Varuška, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno - razvedrilno: Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 21.00 Lovci, švedski film - 23.00 Twin Peaks, nadaljevanka -23.50 Kameleon, nanizanka STUDIO AS 09.30: Gnes 10.00 - Iz produkcije ZLTV, 10.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.00 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 ■ Iz produkcije ZLTV, 17.00 -Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes, 19.30 -TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Poslovno, 21.00 - Rezerviran čas, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Poslovni klub - 14.25 Živa resnica - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Otroški program - 16.30 Hrvaška in Federacija BiH -17.00 Hrvaška danes - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 20.55 Pol ure kulture - 21.30 Kviz - 22.05 Opazovanja - 22.35 Dokumentarna oddaja - 23.25 Stol, ameriški film - 0.55 Poročila s TV HRVAŠKA 2 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo - 18.30 Iz sveta znanosti - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Serijski film - 21.10 Poročila - 21.20 Nanizanka - 21.50 CRO session - 22.50 Velike romance 20. stoletja, serija dnevnik- 12.15 A.K.T. - 12.25 Nezaključene zadeve - 12.30 Unija- 12.40 Druga možnost, nanizanka - 13.30 Hagedornova hči, nanizanka - 14.20 Večno članstvo, Juci Komlos -15.10 Zvezde na nebu in na zemlji - 16.00 Za manjšine - 17. 00 Panonska enciklopedija-17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Program madžarskih Židov - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Severni sij, nanizanka-- 21.40 Klip-plus - 22.00 Aktualno -23.10 Nogometni pokali TV MADŽARSKA 2 8 .00 • 12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno, ob 9.20 Narodopisje in ob 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, telešport - 12.30 Dnevnik - 12.15 A.K.T. - 12.55 Nezaključene zadeve - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast - 15.15 Narodne vrednote, Vac - 15.25 Repeta, za šolarje -17.00 Oregbereny - 17.35 Zakladnica - 19.05 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Na veke in vekomaj, tv-film - 21.45 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka - 22.30 Ognjeniki Vulcano in Stromboli - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA] 6.00 Otroški program - 8.35 Simpsonovi - 9.25 Močna družina - 9.50 Obalna straža -10.30 Nabriti kanoni, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget -12.35 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Zvezdne steze - 21.50 Dosjeji X - 22.40 ONE - 23.05 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 Srečna človeka, filmska komedija - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Duinn - zdravnica iz strasti - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani -20.15_Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva -0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Atletika: dvoranski miting v Stockholmu - 9.30 Biatlon (ž.) -11.00 Sankanje -11.30 Sledni psi - 12.00 Nogomet: legende EP - 13.00 Atletika - 13.30 Deskanje na snegu: turneja v Koloradu - 14.00 Biatlon (m.) -15.00 Biatlon (m.), prenos iz Val Car-tiera (Kanada) - 16.30 Smučarski skoki - 17.00 Smučarski skoki, prenos iz Kuopija -18.45 Plavanje - 20.00 Nogomet: Lokomotiva Moskva - Maccabi Haifa - 21.15 Nogomet: Lazio - Panionios - 23.15 Nogomet: Varteks - Mallorca, posnetki tekem pokala pokalnih zmagovalcev - 0.30 Smučarski skoki RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHD PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila - 1O.O5 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu- 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - O7.3O Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 11.15 Oaj, kak san zliifto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -2110 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij-10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14,00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -1 2.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne naMur-skem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih-14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. Nedelja, 28. 2. 1999 TV SLOVENIJA 1 8.25 Tabaluga, risanka 8.50 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.20 Zares divje živali, ameriška serija 9.55 Veliki skladatelji: P. I. Čajkovski 11.00 Gospodarji živali, francoska serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.55 Resje! 15.20 Tv-poper 16.00 Trik-trak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Življenje slovenskih vasi 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Portret Draga Jančarja 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Orfej in Evridika, opera 0.40 Trik-trak, ponovitev 1.10 Parada plesa TV SLOVENIJA 2 9.25 SP v alpskem smuč., slalom (m), 1. tek 10.25 SP v nordijskih disciplinah 12.25 Slalom (m), 2. tek 13.20 Policija na naši strani 13.50 Dizzy, nemški film 18.45 Teniški magazin 19.15 Smučarski teki za Alpski pokal 19.30 Videoring 20.00 Rdeče in črno, francoska nada., 2/4 20.55 Dinastija: Zgodba o Nehruju in Gandiju 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.05 Widowmaker, angleški film 7 VAaVv bogataš, risanka - 1 .ao Jetsono^t, — 0.00 KTementkoMi - a.ao v prthodnost, rlsanKa - 9.00 Ha\\epSa twa\a, >N\\\y VJun, mladlnsVu Vrtm - XO.OO KaMov nijske sanje, nanizanka - H .00 Bever\y H0\s, nada\jex/anka - M.00 Melose P\ace, nadaljevanka - 13.00 Angeli na delu, nanizanka - 14.00 Punce s pomola, nanizanka -14.30 Pota srca, nemški film -16.00 Nedeljsko popoldne - 19.15 24 ur - 20.00 Melro-se Plače, nadaljevanka - 20.50 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.45 Športna scena -23.00 Po izgubi, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -11.00 Alf, nanizanka-11.30 Tomov show, nanizanka - 12.00 Sanjam o Jeannie, nanizanka - 12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver, nanizanka -14.00 Popolno ujemanje, ameriški film -15.50 Ferris Bueller, nanizanka -16.30 Družinske zadeve, nanizanka -17.00 Klub Avenija -17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.00 Zaznamovani, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Prevarana, ameriški film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Mamin duh, ameriški film - 0.00 Nema priča, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Hokej na ledu, reportaže - iz našega studia: Za svetlobo inprostore slepih - Modna pričeska - Portret: Štefan Prša - Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna -15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Pomoč z druge strani, ameriška komedija - 18.00 Supermanove dogodivščine -19.00 PlayStation -19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Poslednji Mohikanec, ameriški film - 22.00 Smrtni strah, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Teden Ob Muri, 11.30 - Naš malček, 12.00 - Vestnikov abraham, 12.30-SSTŠ, 13.10 - Videostrani, 18.00 - Gnes, 18.30 - Zakoj pa nej, 19.00 - -Risanke, 19,30-TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Rezerviran čas, 21.30-Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.45 Poročila - 7.50 Lutke - 8.15 Legenda o Skrivnem mestu - 8.40 Film za otroke -10.10 Jelenko - 10.40 Radost glasbe - 11.25 Filipovi otroci -12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.00 Med nami - 14.30 Dežela Franja Josipa, dok,-serija - 15.20 Oprah Show - 16.10 Opera Box - 16.40 Poročila - 16,60 Ulica angelov, ameriški film - 18.20 Maček Viktor -18.40 Otroška serija -19.30 Dnevnik -20.10 Sanremo '99, posnetek festivala - 22.45 Trg Berkeley, nadaljevanka - 23,40 Opazovanja - 0.10 Zakladnica, glasbena oddaja - 0.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.20 Koledar - 10,30 Oddaja o kulturi - 11.00 Pustolovščine Robina Hooda - 11.45 Briljantina - 12.35 Polnočna premiera, ponovitev - 15.35 Svet odkritij, serija - 16.30 Nagrade Grammy, posnetek -19.30 Dnevnik - 20.10 Trial by fire, ameriški film - 21.40 Portret Mira Belamariča - 22.45 Zakonske vode, nanizanka - 23.10 Od blizu, ameriški film madiataV-e tortie ta SMofocde - XX.09 PovotOa - MAS Wnu\e za sveto - MAS Aako so se rvekot zaba\aV\ na VAatfi.avsV.evn -MAO Vaška TV - A3A0 \zgubVjeno pismo, koprodukcijski Trtm - ASAS Mediami* -15.45 Evangeličanski verski program - 16.10 Kairo, mati velemest -17.00 Delta 2000 -17.25 Brez potnega lista -18.00 Odločate vil -19.00 Teden, dnevnik - 20.00 Ally McBeal, nanizanka - 20.45 Telešport - 21.00 Show-program - 22.35 Pogovori ob koncu tisočletja - 23.10 Mojstrovine, Bartokove klavirske skladbe TV MADŽARSKA 2 7.10 Kanon - 7.40 Izobraževalni program - 9.40 Naš Charley, nanizanka - 10.30 Za otroke - 13.05 Zlati dim, magazin - 14.05 Operete iz programa Spomladanskega festivala 1998 - 14.35 Moja hiša, kultura bivanja -15.10 Debeluška, tv-igra - 16.25 Ferenc Bessenyei -17,00 Čaj ob petih z ansamblom Bergendy -17.30 Fotografski magazin -18.00 Nova odprta knjiga - 18.30 Telešport - 20.05 Egeto Eszter, nanizanka - 21.20 Metronom, revija za resno glasbo - 21.50 Popularne operne arije - 22.10 Eva Marton, portret - 23.25 Universitas, videorevija TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.20 Slalom (m.), prenos prvega teka iz Ofterschwanga - 10.15 Tek na smučeh - 12.25 Slalom (m.), prenos drugega teka iz Ofterschwanga - 14,00 Šport - 14,30 Vsak igra po mojem povelju, film - 16.20 Umazani ples, film - 17.55 Gospod Bean -18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Blues iz Kaisermuhle-na - 21.05 MA 2412 - 21,30 Zapustite, prosim, svojega moža, TV-film - 23,10 Kolumbe - 0.45 Hokej: WEV - VSV TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Glasba zate, filmska komedija - 10.30 Teden kulture -11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12,30 - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14,15 Divje življenje - 15,00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Znamenje svetega križa, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Harald in Edi - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19,30 Časvsliki- 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Anamarija - ženska gre svojo pot - 21.50 Poročila - 22.00 K stvari - 23.15 Časvsliki - 23.20 Vizije - 23.25 Portret Erike Pluchar - 0.25 Vrtnice iz Jeriha, film EUROSPORT 8.30 Deskanje na snegu - 9.00 Biatlon -10.30 Tek na smučeh (m.), prenos iz Ramsaua -13.45 Veleslalom (m.) -15.00 Biatlon (m.), prenos iz Lake Placida -16.30 Tenis: finale v Parizu - 18.00 Biatlon (ž.), prenos iz Lake Placida - 20.00 Tenis: finale v Londonu - 21.30 EP v dvoranskem nogometu, prenos finala iz Granade - 23.00 Športne novice - 23.15 Atletika: dvoranski miting v Sindelfingenu - 0.30 Boks Ponedeljek, 1.3. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.20 Otroška oddaja 10.30 Izzivi prihodnosti, ameriška serija 11.00 Na vrtu 11.25 Velike romance 20,- stoletja 11.55 Alpe - Donava - Jadran 12.30 Utrip, Zrcalo 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Dizzy, nemški film 15.15 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.40 Portret Draga Jančarja 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček 17.20 Zares divje živali, ameriška serija 17.40 Volkovi, čarovnice in velikani 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19 .00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20 .05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21 .00 Lokal Šumi, dokumentarec meseca 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22 .50 Kontrapunkt, oddaja o kulturi 0.00 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10 .00 Sobotna noč, Grammy 1998 12 .00 Pravila igre, danska nadaljevanka 12 .30 Simpsonovi, risana nanizanka 12 .55 Dinastija: Nehru - Gandi, serija 15 .25 Fantom proti Scotland Yardu, fran. film 17 .00 Policija na naši strani 17,30 Po Sloveniji 18 .00 Sestre, ameriška nadaljevanka 19 .00 Štafeta mladosti 20 .00 Gospodarska panorama 21 .00 Studio City 22 .30 Zvezde Hollywooda, ameriška serija 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Fantom proti Scotland Yardu, fran.i film POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 12.45 Športna scena - 14.00 Fotomodeli, nadaljevanka -15.00 Urgenca, nanizanka - 16.00 Gorski zdravnik, nanizanka -17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1,2 3 - kdo dobi? - 21.10 Rocky, ameriški film -23.10 Stražar, ameriška nanizanka, 1. del - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Maria Mercedez, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet. nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Pravila za pubertetnike - 17,00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadaljevanka - 21.00 Hudičeve spletke, ameriški film - 22.40 Alo, alo, nanizanka -23.15 Ned in Stacey, nanizanka - 23.45 Mali bogovi, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19,00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Športno plezanje - 21.00 Konan Barbar, ameriški film - 23.10 Twin Peaks, nadaljevanka - 0.00 Kameleon, nanizanka ' STUDIO AS 09.30 ■ Film, 11.00 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.30 - Film, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35- Sosedje (77. del), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Rezerviran čas, 22.30 - Gnes, 23,00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Portret Mira Belamariča -14.55 Izobraževalni program - 15.25 Otroški program -16.30 Dokumentarna oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.55 Obnova Hrvaške -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kameni horizonti, hrvaški film - 21.45 Ena in ena - 22.35 Opazovanja - 23.05 Z namenom in razlogom - 0.05 Mrtvi, ameriški film - 1.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18,30 Sedern vrhov: Tibet, serija - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Prijatelji, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Newyorška policija, nanizanka - 21.55 Stoletje narodov, serija - 22.50 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 12.40 Pravi smeh -13.30 Popolna varnost, nanizanka - 14.25 Sosedje - 14.56 Spomeniki - 15.10 Zvezde na nebu in na zemlji, nanizanka -16.00 Za manjšine - 16.55 Sotrpini - 17.10 Provokativno -17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Nujna pomoč, karitativni program -18.10 Evro-minute -18.15 Taktika in znanje, kviz -18,40 Srečanje z Jezusom -18.45 Za otroke -19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Večerni show - 21.00 Nebodigatreba, nanizanka - 22.00 Aktualno - 23.05 Hudič in inkvizitor, nanizanka TV MADŽARSKA 2 9.00 Za upokojence - 9.30 Sosedje - 10.00 Skupščinski dnevnik - 11.00 Prenos zasedanja parlamenta - 16.05 Repeta, za šolarje - 17.35 Pravljice -18.00 Telešport-20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Potepanje po oceanih - 21.30 Praznik v malem mestu, francoski film - 22.50 Klub znanstvenikov, psiholog Antal Bugan TV AVSTRIJA1 6.15 Otroški program - 7.50 Disneyev festival - 9,30 Obalna straža - 10.10 Umazani ples, film - 11.45 Konfeti -12.10 Inšpektor Gadget -12.35 Iznogoud - 13.00 Risanke - 14.25 Simpsonovi -14.50 Moštvo Knight Rider -15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša -17.40 Močna družina -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 20.15 Gala nogomet, prenos - 21.05 Nabriti kanoni - 22.20 Serijski morilec, srhljivka - 23.55 Nikita - 0.40 Brutalni viski, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Glasbena revija, film - 10.40 Bogati in lepi -11.20 Konflikti - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Duinn - zdravnica iz strasti - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Julia - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Oddaja o kulturi - 1.00 ARTelje EUROSPORT 8,30 Atletika: dvoranski miting v Birminghamu - 9,30 Rally v Keniji - 9.45 Biatlon -11.00 Alpsko smučanje - 12.00 EP v dvoranskem nogometu: finale v Granadi -13,00 Rally - 13,15 Tek na smučeh (m.) - 14.30 Smučarski skoki - 16.00 Kolesarstvo: dirka po Langkawiju (Malezija) - 17.00 Biatlon (ž.) - 18.30 Vleka traktorjev -19.30 Sledni psi 20.00 Ekstremni športi - 21.00 Spretnostne vožnje z motorjem v dvorani - 22.00 Najmočnejši mož - 23.00 Evrogoli - 0.30 Boks: Bruno Wartelle (Francija) - Pablo Sar-miento (Argentina) w TV SLOVENIJA 1 9.30Radovedni Taček 9.50 10.00 10.20 11.10 11.30 12.10 13.00 14.40 15.30 16.40 17.00 17.20 18.00 18.10 19.15 19.30 20.05 21.00 22.00 22.50 23.20 1.20 Volkovi, čarovnice in velikani Pustolovščine, nanizanka Recept za zdravo življenje ’ Trik-trak Parada plesa Komisar Rex, avstrijska nanizanka Poročila, vreme, šport Lokal Šumi, dokumentarec meseca Omizje o kulturi Duhovni utrip Zlatko Zakladko Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka Obzornik, vreme, šport National Geographic, ameriška serija Risanka Dnevnik Učitelj, francoska nanizanka Pro et contra Odmevi, vreme, šport Lolita, feljton Učiteljica iz Muzzana, švicarska drama National Geographic, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.30 11.20 12.15 12.45 14.15 15.20 15.50 17.30 18.00 19.00 19.30 20.00 22.00 23.40 0.10 Sestre, ameriška nadaljevanka Gospodarska panorama Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Studio City Štafeta mladosti Zvezde Hollywooda, ameriška serija Velike želje, francoski film Po Sloveniji Steenfortovi, francoska nadaljevanka Lingo Videoring Evropska liga v košarki (m), prenos Ples v dežju, slovenski film Svet poroča Nogomet za pokal UEFA V g v' vC \ - VI - XI 24 ut - 2^,^ TAovaba n m^cu, V\\n\ - 2\ , nanizanka - 22.30 George in leo, nanizanka - 23.00 States, nanizanka - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Klub Avenija - 12.30 Bravo, maestro -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Najboljši prijatelj - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Tri dni do umora, ameriški film - 22.40 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Ned in Stacey, nanizanka - 23.45 Mali bogovi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Pregled športnih dogodkov - 16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka -20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia: Prodaja rabljenih avtomobilov. pogovor v živo - 21.00 Božične počitnice, ameriški film - 23,00 Twin Peaks, nadaljevanka - 23.50 Kameleon, nanizanka STUDIO AS 9.30 - Gnes, 10.00 - Rezerviran čas, 11.30 - Risanke, 12.00 -Videostrani, 16.00 -Gnes, 16.30 - Rezerviran čas, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (77. del), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Teden Ob Muri, 22.00 - Videospoti, 23.00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12,00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Ponovitev -14.55 Izobraževalni program - 15.25 Otroški program - 16.30 Carstvo divjine, serija -17.00 Hrvaška danes - 17.55 Oddaja o šolstvu - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 Tiskovni klub - 22.05 Opazovanja - 22.35 Ekran brez okvira - 23.40 Čast Prizzijevih, ameriški film - 1.45 Poročila S Ati Vtostt ob zon - Regine - trtomabvm \i:o^am - $JRN«\o \n 0b\aS, nam-zanka - 9.35 Zakladnica - 11.00 Vaška TV -11.30 Ponovitev -13.00 Zvon, dnevnik -12.15 A.K.T. - 12.25 Nezaključene zadeve - 12.30 Unija - 12.35 Bil je nekoč tv-bite -13.35 Hagedornova hči, nanizanka - 14.25 Mecen, kultura - 14.55 Alužba Alfa: V va-rovni hiši -15.10 Zvezde na nebu in na zemlji - 16.00 Za manjšine - 16.50 Begavčki - 17.00 Turizem - 17.20 Območje, reportaže - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Katoliška kronika - 18.20 Glasbeni kviz -18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Grof Monte Cristo, nanizanka - 20.50 Kriminalno - 21.30 Telesreča, igra na srečo - 22.00 Aktualno - 23.10 Liga prvakov, najava TV MADŽARSKA 2 8.00 Izobraževalni program - 9.00 Prenos zasedanja parlamenta - 16.35 Repeta, za šolarje - 18.05 Tropska vročina, nanizanka - 19.00 Madžarska danes - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Navigacija, dokumentarni film - 21.20 Vrnitev v Paradiž, nadaljevanka -22.10 Ples za dolarje, balet Kirov - 23.00 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 8.20 Simpsonovi - 9.30 Obalna straža - 10.10 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget - 12.35 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Sadovi jeze, kriminalka - 21.56 Ugrabljena - dirka s smrtjo, resnična zgodba - 23.20 Gorile v megli, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Umor je njen konjiček - 10.15 Zlata dekleta - 10.40 Bogati in lepi - 11.25 Dežela danes -11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Pogled v deželo - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20,02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.00 Življenjske sanje - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Atletika: dvoranski miting v Gentu - 9.30 Tek na smučeh (m.) - 11.00 Biatlon (m.) - 12.00 Evrogoli - 13.30 Konjeništvo - 14.30 Sledni psi - 15.00 Smučarski skoki -16.00 Biatlon (m.) - 17.00 Evrogoli - 18.30 Spretnostne vožnje z motorjem v dvorani -20.00 Najmočnejši mož - 21.00 Nogomet: pokal UEFA - 21.30 Nogomet: Atletico Madrid- AS Roma, prenos iz Madrida - 23.30 Nogomet: Bologna - Lyon in ostali rezultati pokala UEFA 2. 3. • ■ L ' Sreda, 3. 3. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30Zlatko Zakladko 9.45 Dobri duh iz Avstr., nadalj. 10.25 National Geographic, ame. serija 11.15 Pro et contra 12.05 Učitelj, francoska nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.45 Obzorja duha 14.15 Ljudje in zemlja 15.05 Lolita, feljton 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Službeni vhod 19.30 Dnevnik 20.05 Izbruh, ameriški film * 22.15 Odmevi, vreme, šport 23.10 Osmi dan 23.40 Simfoniki RTV Slovenija 1.10 Službeni vhod TV SLOVENIJA 2 10.20 Steenfortovi, fran. nadaljevanka 11.20 Evropska liga v košarki, pos. 15.55 Rožnata hiša, italijanski film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Angel, varuh moj, ame. nani. 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Liga prvakov v nogometu, pre. 23.30 Kolega, ameriški film POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka -14.00 Raztresena Ally, nanizanka -15.00 Urgenca, nanizanka - 16.00 Temna luka, kanadska nanizanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Smrtonosni šepet, ameriški film - 21.40 Nikita, nanizanka - 22.30 George in Leo, nanizanka - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Maria Mercedez, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev -14.30 Brooklynski most, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Kuhanje s Paulom Newmanom - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Jack, ameriški film - 22.00 Zamenjani ob rojstvu, nadaljevanka - 23.00 Alo, alo, nanizanka - 23.30 Ned in Stacey, nanizanka - 0.06 Mali bogovi, nanizanka - 0.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia - 16.00 Obalna straža ponoči, nanizanka -17.00 Kvizkofon -17.30 Mladi superman, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - S starimi obrtmi v današnje dni: Vrvar - 21.00 Smrtni zadetek, ameriški film - 23.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 23.50 Kameleon, nanizanka STUblO AS 09.30 - Gnes, 10.00-Teden Ob Muri, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 -Gnes, 16.30 - Teden Ob Muri, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Iz produkcije ZLTV, 21.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 21.30 - Videotop, 22.15 - Videospoti, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA! 7,55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12,35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Ekran brez okvira - 14.55 Izobraževalni program -15.25 Otroški program -16.25 Deterministični kaos, serija - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Hrvaški jezik v zrcalu -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica -20.40 Evropske vzporednice - 21.30 Poslovni klub - 22.05 Opazovanja - 22.35 Misli 21. stoletja - 23.35 Prevaranti, ameriški film -1.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.00 Dober dan - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 Po meri -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Blanche, nadaljevanka - 21.10 Poročila - 21.20 Cosbyjeve uganke, nanizanka TV MADŽARSKA! 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica - 11.00 Način življenja - 11.30 Ponovitev -12.00 Zvon, dnevnik - 12.15 A.K.T. - 12.25 Nezaključene zadeve - 12.30 Unija - 12.40 12. Zlati cirkuški festival -15.10 Zvezde na nebu in na zemlji - 16.00 Za manjšine - 16.50 Iščemo pogrešane - 17.00 Zrcalna slika, magazin - 17.45 Regionalni dnevniki - 17.55 Priče: Edith Stein - 18.20 Glasbeni kviz - 18.50 Za otroke - 19,00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka - 20.35 Nogomet, Manchester United : Inter - 22.45 Aktualno - 23.20 Telešport, liga prvakov TV MADŽARSKA 2 8.00 - 12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno, ob 9.20 Narodopisje In ob 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, Publikum - 12.30 Dnevnik - 12.15 A.K.T. - 12.55 Nezaključene zadeve - 13.00 Tv-magister - 14.00 Tako so se nekoč zabavali na Madžarskem -14.25 Policist s Petelinjega hriba, nanizanka - 15.10 Domoznanstvo -15.25 Repeta, za šolarje - 17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Svet v petdesetih letih - 21.00 Kabaret - 21.55 Poezija na filmskem platnu - 22.25 Narodne vrednote - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.10 Zapustite, prosim, svojega moža, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Moštvo Knight Rider - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina -18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Nogomet: Bayern - Kaiserslautern, prenos Lige prvakov - 23.45 Walker, teksaški ranger - 1.15 Supertipa v Miamiju, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Znamenje svetega križa, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Guinn - zdravnica iz strasti - 14,30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Anamarija - ženska gre svojo pot - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.15 Dosjeji X - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Atletika: dvoranski miting v Lievinu - 9.30 Tek na smučeh (ž.) -10.30 Nogomet: pokal UEFA -14.00 Tenis: pregled ATP lestvice - 14.30 Smučarski skoki - 16.00 Plavanje, prenos iz Imperle -18.00 Nogomet: pokal UEFA - 20.00 Avtomoto šport - 21.00 Sumo - 22.00 Ples: prvenstvo v Južni Afriki - 23.00 fifness - 0.00 Avtomoto šport -0.30 Sankanje 25 februar 1999 35 Odgovor Slovenske judske stranke Križevci pri Liu*omeru na članek 9' magistra Pavla Serca Spoštovani gospod magister Pave! Cd ° gowiti vam moram na vaša I san^a' ki ste jih postavili v Vestniku 1 '•januarja 1999. up °^inski svetnik vaške obči-Brični'^’ W najbolje veste, kdo je p 'c^Podžigatistrankarske.strasti in komuje to koristilo? h, J"^jr',na ločene trditve v članic °t ° p°jasnilo. Slovenska Iju-Križe^t l™i°“stan^^ občine omfJ , v sv°iem Programu PredvoPl0-^0 iupana in t0 smo na Povedni' n' ^Rdih in zloženki jasno ProfesionponavlJamo’ daje ben Tu mZUpan Križevcih potres ^^^^"•keržupan, k, oprani « spo^ d' 1 5' °° popM,,e’ vani„ mu opravljati še župana-^■dabibilrezu^ PO Križev da m°ra iupan °bč‘' PalaU ‘''č^bati iz anonimnosti. To lb^ nihmiP °srami čim večkrat na raz-lahkoureiaSt]"h Ljubljani’ kar se tudi če Sam° dopo'dne. Razlika je župan ^apribada delavec občine ali že večkrl5^ ~upan Feliks Mavrič je funkcije daje za °Pravljanje 'uzuneva Sednika KS Potreboval delo dobre del^jalca’ verjetno pa je ^‘ževci i ~uPana mlade občine Pombe kir ^btevnejše. Vaše pri- nisoutem p’'lu čIanov odborov tudi »o je. ija nasProtno, ekonomič- ^dno sklt s °r' n'S0 številčni, vendar dobti^^ de'° 0db0m'pri' ^rlja in / Jgrami)ž o katerih raz-mu brl>rineSl' °bčanom občine Kri-p°krite z držav-bkunja Pa mand kritičnosti in "žil ‘Jp, a- °Sb v "ast0Pih župana in ‘ttop0' l' ^ajslabše pa bo, če se }arfab Prek časopisov. To nznamo in smo jo preživeli. §1 Upravni odbor venske ljudske stranke Križevci pri Ljutomeru motorna vozila 126 P, letnik 1987, odjavljen, pro--dam.Tel,: 77 336. m22299 JUGO 45, letnik 1990, prodam. Kapca 134, tel.: 76 785. m22316 LADO SAMARO 1500 S, letnik 1994, registriran do 21. februarja 2000 in JUGO 45, letnik 1990, prodam. Tel.: 45 262. m22356 OPEL KADET 1.3, letnik 1986, prodam. Tel.: 421 092, zvečer. m22357 HONDA CMC 1.6 i SEDAN, 16 V, letnik 1992, z vso dodatno opremo, ugodno prodatn. Tel.: 421 335. m22373 FORD SIERRA, letnik 1985, registriran do 28. 8. 1999, prodam. Dolina 20, tel.: 45 395. m22375 OPEL KADETT 1,4 i Byutik, letnik 1991, prevoženih 116.000, lepo ohranjen, z veliko dodatne opreme, prodam. Tel.: 52 083. m22379 MERCEDES C180 Elegance, letnik 1995, prodam. Tel.: 32 116. m22393 GOLF JX, bencinar, bel, letnik 1990, prevoženih 112.000 km, prodam. Tel.: 411 065. m22394 RENAULT 18, letnik 1986 prodam za 150.000 SIT. Sotina 66. m22405 OPEL ASTRO 1,6, petvratni, avtoma-tik, višnjeve barve, letnik 1996, prevoženih 22.000 km, registriran do 25. 2. 2000, prvi lastnik, prodam. Tel.: 87 599. m22411 nesnice, tik pred nesnostjo. Tel.: 53 086. m22343 JARKICE, po 500 sit, v začetku ne-snosli, prodajamo na farmi Bučečovci pri Križevcih. Naročila sprejemamo na tel.: 062 682 339. Večje količine dostavimo na dom. m22302 NESNICE, mlade jarkice, rjave, hisex, cepljene, stare 14 tednov, 450 SIT ter grahaste 500 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m22348 ČEBELJE DRUŽINE s panji, 10 sa-tarji, malo rabljene, prodam. Tel.: 68 525. m22380 PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Tel.: 27 391, Kupšinci 38. m22388 NESNICE, 14-tedenske, prodamo -360 SIT/kos. Imamo tudi večje. Ba-binci 49, tel.: 82 401. m22390 posesti £Buznoa^kapitala Po9oii - ljubezen do živali - neka) last 9 p -približno 10 m2 ogrevanega prosto pomOč 7a '^O' 'visokokakovostne razplodne živa zanesljivost aotavljamo-. - odkup žhzaV1 in ugodno ceno - pošlo ADICIJE Matična farma južnoameriških takratnemu partnerju, ki sedaj činčil z 20-letnimi izkušnjami 2204 MIKLAVŽ, Ul. Kirbiševih 53 tel./faks: (062) 692 250 *-----poklič'te po telefonu: 411 974 (od 8. do 18. ure). Sočasno je povečal kapacitete na sedežu podjetja v Miklavžu pri Mariboru, v Srbiji pa še zgradil eno farmo za , razplod visoko kakovostnih živali, ki še obratuje v njegovi lasti; in še bi lahko našteval o velikih in uspešnih korakih g. Kovača, s čimer je ponesel ime podjetja Cl INTERNATIONAL v svet. Za nas rejce pa je zelo pomembno dejstvo, da omenjeno podjetje uspešno posluje in nam tudi zagotavlja kakovosten repromaterial, kakor tudi reden prevzem živali.To dejansko g. Kovaču uspeva ves čas. Dvajset let vzdržati na tako občutljivem področju je vsekakor potrditev pravilnega koncepta poslovanja. Pravi, da se nam rejcem tudi v bodoče ni treba bati, saj je v žerjavici nova, mlajša moč -njegov sin Martin, ki še trenutno študira, vendar je prevzet od činčil že od mladih nog. 49.000 SIT, računalnik PC 486/DX 2, komplet s tiskalnikom, WIN '95, za začetnike in pisarne, prodam. GSM: 041 635 706. m22408 100 ODSTOTNO NAJBOLJŠI ODKUP DELNIC MURE. Pridemo na dom. GSM: 041 412 914, 041 760 464. m22397 delo NUDIMO DODATNO DELO Pozneje možna redna zaposlitev. Tel.: 27 817. m22161 GOSTIŠČE redno zaposli simpatično dekle za strežbo hrane in pijače. Tel.: 063 762 860. m22228 IŠČEMO SODELAVCA za kuvertiranje na domu. Samo resni pokličite: 041 750 893. m22330 PRIJAZNO NATAKARICO takoj zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši brezplačno. Tel.: 53 004. m22362 HONORARNE SODELAVCE za svetovalce in distribucijo iščem. Tel.: 041 723 004. m22381 PRODAJAL(CA)ko, izkušenega, prodaja po podjetjih, izpit B-kategorije, iščem. Tel.: 22 078, zvečer. m22395 storitve KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih in trgalnikih za koruzo. Pridemo po valje. Tel.: 062 701 593. m22327 POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC. Tel.: 51 208, 041 544 854 s. p. . m22328 IZVAJAMO STROJNE OMETE, TLAKE IN FASADE. Tel.: 71 526, GSM: 041 610 377. m22354 GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55 071 Popravilo z garancijo na vašem domu Evropska unija je v okviru programa Phare z namenom, da podpre napore Republike Slovenije pri približevanju Evropi, zagotovila sredstva za zaposlovanje slovenskih strokovnjakov v ključnih državnih inštitucijah. Slovenska vlada je v okviru Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj oblikovala oddelek za izvajanje in načrtovanje dejavnosti za mednarodno sodelovanje, ki jih financira EU - Phare. Zato Deloitte &Touche, ki ga je Evropska unija najela za uresničitev tega programa, razpisuje naslednje delovno mesto: VODJA PROJEKTA programi Slovenija - Madžarska - Avstrija Zadolžen bo za splošne informacije v zvezi s pripravo projektov in postopkov Phare, za sprejemanje in strokovno vrednotenje projektivnih nalog. Pripravljal bo razpise in oddajal ponudbe ter pripravljal zahtevke za predhodno ugotavljanje sposobnosti in oddajo ponudb. Sodeloval bo z izvajalskimi organizacijami pri ocenjevanju ter pripravljal in sodeloval pri pripravi strateških načrtov, delovnih programov in poročil o nadzoru in ocenjevanju. Preverjal bo skladnost strateških načrtov, delovnih programov in poročil o nadzoru ter ocenjevanju ter sodeloval s Centralno finančno enoto na Ministrstvu za finance RS. Pogoji: - diploma družboslovne ali tehnične smeri (VII); -vsaj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - znanje angleščine, nemščine - delo z Windows okoljem Delo je za določen čas (do septembra 1999) in bo potekalo v prostorih MEOR v Murski Soboti na naslovu Lendavska 5 a. Po končanem projektu bo možnost podaljšanja delovnega razmerja v okviru Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Prijave z življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku pričakujemo do 28. februarja 1999 na naslovu: Deloitte &Touche (za PHARE, CBC ), Dunajska 22, Ljubljana. B. S.l hajboušatujaTV HADAUEVAHKA/HAHKANKA I V rasam* NASLOV 36 25. februar 1999, 125 kt Srednja krmgtljslca šola Maribor 2000 MARIBOR, Vrbanska c. 30 Obveščamo bodoče dijake in njihove starše, da v šolskem letu 1999/2000 vpisujemo v naslednje vzgojno-izobraževalne programe za poklice: - sadjar - vinogradnik (3-letni program) - kmetijski tehnik (4-letni program) - kmetijski tehnik (dif. program 3 + 2) - NOVOST - vrtnar (3-letni program) - vrtnarski tehnik (4-Ietni program) Informacije o vpisu dobite po tel. (062) 219 877. FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE, KRANJ VPIS v izredni študij v š. I. 1999/2000 visokošolski strokovni program ORGANIZACIJA IN MANAGMENT do 5. marca 99 INFORMACIJE: Ljudska univerza Gor. Radgona, Trg svobode 4, tel.: (069) 648 700, 648 711. Ni te nikjer več, kjer bil si prej, a v naših srcih boš ostal vselej. V naša srca si se vpisal, čas te ne bo izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. N SPOMIN Damjanu Grabar iz Križevec v Prekmurju Žalosten in boleč je spomin na 21. februar 1996, ko si nas za vedno zapustil. Za tabo ostala je praznina, za nas pa huda bolečina. Tiho in nemo se ob tvojem preranem grobu sprašujemo zakaj, zakaj prav tebi ni bilo usojeno živeti. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo na njega ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižgete svečko. Žalujoči vsi, ki te imamo neizmerno radi V življenju smo prehodili mnogo skupnih poti. Sedaj nam je ostala le še pot spomina. Na njej bosta vedno z nami ti, in tvoje dobro srce. N SPOMIN Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, mirno si k počitku legla in za večno si zaspala. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila NAŠA OMA Marija Škerget iz Lipovec Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, Ji darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala tistim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stalil strani. • Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi V SPOMIN Te dni mineva leto dni, odkar nasle zapustil naš najdražji mož, oče, del1 in tast Žarko Dišič iz Murske Sobote VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD MURSKA SOBOTA obvešča starše, da bo vpisovanje otrok novincev za šolsko leto 1999/2000 v vrtcu: 1. v BAKOVCIH - v ponedeljek, 1.3. 1999, od 13.00 do 15.30 za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo 2. v RAKIČANU - v torek, 2.3.1999 od 13.00 do 15.30 za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo 3. v KROGU - v sredo, 3. 3. 1999, od 13.00 do 15.30 za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo 4. na PUŠČI - v četrtek, 4. 3. 1999, od 9.00 do 11.00 za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo 5. v MURSKI SOBOTI - od 8. do 1 2. 3. 1999 od 8.00 do 11.00 in od 13.00 do 16.00 za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo. V MURSKI SOBOTI bo vpisovanje v Talanyijevi ulici 6. Janez Legenstein Gornji Črnci 35, 28. 2. 1997 - 28. 2. 1999 - Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite njegov spomin. Njegovi najdražji Hvala vsem, ki se ga spominjate, ste ga ohranili v lepe® spominu, se ustavite pri njegovem poslednjem domu, prineS cvet, prižgete svečko ali mu namenite lepo misel. Žalujoči vsi njegovi svetovanje RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE PROGRAMSKA OPREMA Slovenska 42 tel/faks: (069) 37 ISO HTTP:,7WWW.B2MB.SI RAČUNALNIŠKI TGČAJI 8.3. -12.3. od 12.00 do 15.15 Excel osnovni 15.3. -19.3. od 17.00 do 20.15 AutoCad osnovni KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,y BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. Z PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA Zima mrzla te je vzela, tiho si odšel od nas... ZAHVALA V 87. letu nas je zavedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Jožef Horvat iz Turnišča Iskrena hvala vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, sodelavcem, Planike in šole ter zdravstvenemu osebju iz Turnišča in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in svete maše ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, g. Mladenu za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi 'njegovi Kar gre, se zdi, a v srcu zelo boli. To vemo samo mi. N SPOMIN 16. februarja in 18. marca mineva leto žalosti, od takrat,* nas zapustila draga starša Marija in Pero Meničanin Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in brata Štefana Fujsa iz Cankarjeve ulice 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovo poslednjo pot, mu darovali prelepo cvetje, sveče in svete maše, nam pa ustno in pisno izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Aladiču in sestri Jožici, torakalnemu oddelku ter dr. Kovaču za lajšanje bolečin. Prav tako iskrena zahvala Obrtni zbornici, posebno sekciji vrtnarjev in cvetličarjev, tovarni Mura in hotelu Diana. Lepa hvala župniku in pevcem za lep pogrebni obred ter pogrebništvu Banfiju. Prav vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat - iskrena hvala! Njegovi najdražji iz Moravskih Toplic Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njunem prinesete cvetje in prižgete svečko spomina. Hčerka Jelka in sin Branko z družinama Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Skromno, tiho si živel, * za nas si delal in skrbel: ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi, pradedi in brat Karel Knaus iz Markovec 4 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem od blizu in daleč, domačemu gasilskemu društvu in vsem, ostalim društvom, Zavodu za gozdove, delavcem Mure Ž.O., društvu upokojencev. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali za svete maše, mrliško vežico, vence, cvetje in sveče, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Zahvala velja tudi zdravnikom in medicinskemu osebju Pljučnega oddelka v Rakičanu za lajšanje bolečin. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Marija, hčerke Regina z možem Janezom, Elzika z možem Štefanom, Trezika z možem Štefanom, snaha Marija in brat Franc z družino. APA zelo te bomo pogrešali! Tvoji vnuki Renato, Sonja, Simon, Anita, Dejan, Simona, Jasmina in pravnukica Lara V 79. letu nas je po dolgotf3jejd bolezni zapustil naš dragi in pradedek Franc Sobo^ iz Gomilice 36 ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih» stali ob strani. X Hvala darovalcem vencev, cvetja, sveč in svetih maš te . so nam izrekli sožalje ter dragega pokojnika pospre njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu Ternarju za pogrebni obred, pevkam (ef žalostinke, govorniku g. Marošu za poslovilne be«6 pogrebništvu Ferenčak. Posebna zahvala velja tudi kirurškemu oddelku sob bolnišnice ter podjetju Variš in Planiki- Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji »25. februar f 999 37 Če nežni cvet z drevesa pade že v zgodnjih pomladanskih dneh »Kako bile so lepe sanje!« vzdihujemo s solzami v očeh ... V SPOMIN 21. februarja mineva leto žalosti praznine od takrat, ko nas je zapustila draga Iboljka Kolar iz Ižakovec 161 Še predno je začel živeti, nas je zapustil naš ljubljeni Tadej Pucko Hvala vsem, ki ste ustavite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in prinesete cvet. Pogrešamo te: mož Franc, sin Martin ter mama iz Šalovec ISKRENA HVALA VSEM, ZA VSE! Vsi, ki ga imamo radi Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi, zdaj te od nikoder ni. Zato tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. N SPOMIN Z žalostjo v srcih se spominjamo na 1. marec 1997, ko minevata dve leti, od takrat, ko nas je zapustila draga hčerka, žena, mama, babica in sestra Marija Škerlak iz Vaneče Va'a vsem, ki ji poklonite cvet in ji prižgete svečko spomina. ji naj dražji ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, tašča in prababica Pavla Smodiš rojena Stoti iz Černelavec nje smo se poslovili v sredo, 17. februarja 1999 na 2, pokopališču v Černelavcih. ^todnv°'e^'no v srcih se zahvaljujemo dobrim sosedom, henutiA0?’ Prijateljem, znancem ter vsem, ki ste nam v težkih USt 1 žalosti pomagali, darovali vence, šopke, sveče, izrekli riarn ° P'sno sožalje ali darovali prispevke v dobrodelne Poseb^V11 Svete ma^e ter J° P0SPrem*l' na nien' žadnji Pot'- a ^ala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Po kratki in neozdravljivi bolezni nas je v 56. letu zapustil ljubi mož, oče, dedi, brat in stric Stefan Peterka iz Melinec 43 a Iskreno se zahvaljujemo vsem soro ni številu Prijateljem in znancem, ki so ga v ta o va\i cvetje. Pospremili na njegovi prerani zadnji poti sveče in prispevke v dobrodelne & Hvala kolektivu PP Lendava in godbeniku policiji iz Ljubljane. ^osebna hvala g. duhovniku za opravljen in Pevcem za odpete pesmi, govorniku Andreju pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala’. V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. V SPOMIN 1. marca mineva 5 let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Anton Prelec iz Gerlinec 46 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižgete svečko v spomin. Vsi tvoji najdražji Tak čudno je naše življenje, hkrati srečno in nesrečno. In hkrati je naše življenje, in eno samo za večno. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 45. letu zapustil dragi brat in stric Janko Kocmut Kovačev Janko iz Grabonoša 4 Sveti Jurij ob Ščavnici Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče in svete maše ter izrečena ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot. Hvala g. župniku za pogrebno mašo, spregovorjene besede in opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala GD Grabonoš za častno stražo, za nošenje in vse skrbi s pogrebom. Hvala tudi vsem ostalim GD, nosilcem praporjev, kateri so ga pospremili v tako velikem številu na zadnjo pot. Hvala vsem pevcem, gospodu za odigrano Tišino, ter g. Cirilu, ki nam je z molitvijo krajšal bedenje ob pokojniku. Hvala govorniku g. Srečku Žižek, za ganljive besede,ter pogrebnemu podjetju Vrbnjak! Še enkrat - iskrena hvala vsem. Njegova brata in sestre z družinami Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek, brat in sorodnik Ludvik Horvat iz Stanjevec 89 Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se prišli poslovit od njega, darovali vence, šopke, sveče in v druge namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Ivani Kološa in celotnemu osebju Internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za dolgotrajno zdravljenje, vsem < gasilcem, govorniku g. Ludviku Škerlaku, g. duhovniku Kerčmarju, pevcem za odpete žalostinke, 317. brigadi Mure G. Petrovci, kolektivu hotela Park Bled ter pogrebništu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN 27. februarja minevajo tri leta od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jože Petek iz Bogojine 73 a Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi najdražji V SPOMIN 23. februarja je minilo leto dni, ko nas je zapustil naš dragi Franc Horvat iz Murske Sobote Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate rože. Žalujoči vsi njegovi V 64. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča in babica > Marija Žižek iz Lendave Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku Jožetu za ganljive besede slovesa in podjetju Montaža iz Lendave. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Umrlo tvoje je srce, vendar ostal je lep a boleč spomin na te. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Aleksander Kranjec iz Doliča 48 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem! ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za izgradnjo mrliške vežice. Posebna zahvala velja g. župniku Rudiju Ficku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Maje. Žalujoči vsi tvoji najdražji 38 OGLASI 25. februar 1999, Miline GRAJSKA 1a , M. Sobota SPREJEMAMO NAROČILA ZA ODKUP DELNIC: POMURSKEGA PID-a 1, TRIGLAVA STEBER 1, MURE, POTROŠNIKA, KG RAKIČAN IN VSE DRUGE DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI. TEL. 39 090, 39 091 IN 33 013 /h\ ° Lr-A aDo o. Murska Sobota Kroška 58, 9000 M. Sobota tel.: (069} 21 630 PRODAJA traktorjev ZETOR, plugov, prikolic, gum za traktorje, tovornjake, ki jih tudi zmontiramo PRODAJA avtomobilov LADA UGODNA POSOJILA OBIŠČITE ALI POKLIČITE NAS! ABA ROLET ARSTVO Anton Arnuš izdelujejo in montirajo: PVC-okna, vrata, rolete, žaluzije, lamelne zavese* alu rolo garažna vrata* sklopljiva (»harmonika«) vrata evropske kakovosti* Maistrova 29, Ptuj tel./fax: 062 771 409 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: (0691 48 426, GSM: 041 733 948, 041 772 426 24 ur 0609630898.041630898 DE AVTO ŠOLA TA Slovenska 42/I, Murska Sobota Tel.: (069)37 162 ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL! Ugodne cene! Najhitrejše izplačilo! 22 364, 87 873,421 443 PLAČILO NA 6 OBROKOV. STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO IN KOVAŠTVO Alojz f>i~oIoq, s. ■=»- Frana Kovačiča 10, Veržej, tel.: 87 463 • HIDRAVLIČNI IN NAVADNI PREDSETVENIKI do 5 m del. širine (ježi, valji) • PODRAHLJAČI z valji • OKOPALNIKI za koruzo z dognojevalno napravo, 2-, 4- in 6-redni • OKOPALNIKI za sladkorno peso z diski ali zavesicami • KLINASTE BRANE: tri-, štiri- in petdelne • REZERVOARJI za kurilno olje, drugi izdelki po naročilu • TA OGLAS IZREŽITE IN GA PRINESITE S SEBOJ, ČAKAJO VAS UGODNOSTI! SANACIJA IN POVRTAVANJE DIMNIKOV Milan Horvat s.p. SCHIEDEL - GRADNJA Markišavci 5, M. S., Tel.: 069/32-644 Za nabavo opreme za Ginekološko porodni oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota so darovali: Družina Flisar. Borejci, namesto cvetja na grob pok. mame Toneta Križnika - 3.000 SIT; Družina Flisar, Borejci, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Obala - 3.000 SIT; Avto Ori, M. Sobota -150.000 SIT; Sindikat Pomurske založbe, namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Edite Štesl - 10.000 SIT; Sindikat Mlinopek, namesto venca na grob pok. tasta sodelavca Karla Pojbiča -10.000 SIT; Hišni svet, Zvezna 2, M. Sobota - 13.500 SIT; Družina Alenke Žigo, namesto cvetja za Petra Fujsa - 3.000 SIT; Družina Olge Dešnik, namesto cvetja za Petra Fujsa - 3.000 SIT; Učenci in zaposleni Osnovne šole Radenci - 89.000 SIT; Elektro M. Sobota - 100.000 SIT; Sindikat Mlinopek, namesto venca Branku Konkoliču -10.000 SIT; Sodelavci LIV Rogašovci, namesto venca za očeta Jožeta Obala - 6.000 SIT; Elizabeta Zadravec, Beltinci - 3.000.SIT; Družina Paušič, Mohorjeva 20, Lendava, namesto cvetja za pok. Štefana Hozjana - 10.000 SIT; Družina Nemeš, Temlinova, namesto cvetja pok. Nadi Novak -15.000 SIT; Dijaki 4. c- in d-razreda Gimnazije, izkupiček od Biltena na maturantskem plesu -45.000 SIT; APP podružnica M. Sobota, namesto venca za pok. mamo Stanka Vogrinčiča -10.000 SIT; APP podružnica M. Sobota, namesto venca za pok. I. Sekereš - 10.000 SIT; Svakinja Ana in Sepesyjevi, Beltinci, namesto cvetja na grob pok. Zlatke Temlin - 5.000 SIT. Vsem darovalcem se za pri-spevke najlepše žahvalju-' jemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361 s pripisom: ZA NABAVO OPREME GINEKOLOŠKO PORODNEGA ODDELKA. Kolektiv Ginekološko porodnega oddelka ZAKAJ BI GRADILI PO POLŽJE? Posebna ponudba za vse, ki gradite ali prenavljate in potrebujete za najmanj 2 milijona tolarjev gradbenega materiala: 9 ves gradbeni material v eni prodajalni, 9 10 % ceneje, 9 brezplačna dostava, • obrestovana lastna sredstva, • pomoč pri urejanju posojila, • strokovna pomoč izbranega prodajalca. > MERKUR KJE DO UGODNOSTI: MURSKA SOBOTA: TC MERKUR, 069 31 788 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 Novo! Novo! Novo! SEX SHOP Lendavska 19, MURSKA SOBOTA Otvoritev v soboto, 27. februarja, ob 10. url. Vabljeni! Priklopi plinskih štedilnikov - peči, kontrolo plinskih priključkov. Rezervni deli (gorilniki, mreže ter drugo). Anton Kocet, s. p. Ižakovci 172 o, 9231 Beltinci Tel.: (069)421 229 EURO PAPIR DUŠAN DVORŠAK, s. p. PRUŠNIKOVA 50, MARIBOR IŠČE TERENSKEGA KOMERCIALISTA ZA PRODAJO PISARNIŠKEGA MATERIALA IN PAPIRNE KONFEKCIJE. STIMULATIVNI OSEBNI DOHODEK. POGOJI: KV ALI SREDNJA ŠOLA USTREZNE SMERI, 2 LETI DELOVNIH IZKUŠENJ PRI PODOBNEM DELU IN LASTO VOZILO. INFORMACIJE: 062 105 216, GSM: 041 645 430. Podjetje 9M9 Murska Sobota, Lendavska 11 (I. nadstropje), vam ponuja možnost najetja gotovinskega posojila. Mesečni obroki so v tolarjih in so nespremenljivi ves čas vračanja posojila. Za vračilo posojila lahko uporabite tudi teče. Posojilo vam izplačamo takoj. Obiščite nas ali pokličite po telefonu 31 105. Razmišljate o nakupu novega tovornega vozila? Vozila Renault MIDLINER v različnih izvedbah so primerna za vse vrste transportov. Na voljo so vam tovornjaki, vlačilci, vozila za gradbeništvo, cisterne, gasilska vozila, komunalna vozila itd. Ugodni krediti in leasing nakupi. Naj vas DDV preseneti. Povprašajte pri naših prodajalcih. Zagotovljen servis po vsej Sloveniji. Rezervni deli vedno na zalogi po ugodni ceni. CERTIFIKAT št, 182 ISO 9002 Novo mesto, tel. 068/32 20 13, 37 Pooblaščeni prodajalci: 30 PREŠA • HAST • LMK • RSL • TRGODAB 5 Vi ir s K Sl ie e Pr A! V( 1 Hr H( TE 1; A\ Ay Sh če sle ni§ '9$ $F 0. Na Na ie? sn( S Dll Me Na p3 -4 ST ?m25.februar1999 NAPOVEDNIK 39 kulturni koledar Otvoritev razstave karikatur V četrtek, 25. februarja, ob 18. uri bo v galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti otvoritev razstave karikatur Antona Buzetija. Gledališče ■V nedeljo, 28. februarja, ob 19. uri bo v veržejskem domu kulture gledališka predstava, komedija Raya Cooneya Kdo je oče v izvedbi gledališke skupine KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera. -V nedeljo, 28. februarja, ob 14. uri bo v gasilskem domu v Moščancih komedija Arthurja Cartya Jaz 'mam pa tisto rad v izvedbi področnega združenja dramskih umetnikov iz Maribora. Literarno-glasbeno druženje Istra v mojem srcu V petek, 26. februarja, ob 19. uri bo v predprostoru soboške grajske dvorane literarno druženje s pisa-teljem, pesnikom in publicistom Milanom Rakovcem ln Pesnikom, kritikom ter dobitnikom nagrade Tin Ujevič za najboljšo pesniško zbirko na Hrvaškem, Borisom Biletičem. Nastopila bosta tudi istrski ljudski glasbenik Marino Kranjac in Luciano Kleva, preučevalec in izvajalec ljudske glasbe; pogovor z avtorji, ki nam bo skušal Približati »štrigarijo« Istre, bo vodila ga. Irena Urbič. Razstave MURSKA sobota V Galeriji M. Sobota si lahko ogledate slikarsko raz-®'avo Endreja Gonterja. V četrtek, 25. februarja ob ■ uri bo srečanje z umetnikom. soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno JKstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od Orkadopetka, od 10. do 17. ure, vsoboto in ne- deljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - Galeriji Zavarovalnice Triglav-si lahko ogledate razstavo karikatur Antona Buzetija. - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. - V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij Fotokluba M. Sobota. GORNJA RADGONA - V radgonskem Starem špitalu je na ogled razstava Podoba vojaka generala Maistra. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - Galerija Anteja Trstenjaka je do preklica zaprta! - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava likovnih del Lojzeta Logarja ter razstava Lendavski grad. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKETOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Ernesta Branšbergerja. PUCONCI -V občinski zgradbi so razstavljena slikarska dela Adolfa Pena. Pobliski zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota P*OSTA delovna mesta s pogoji za zasedbo PROSTO-1 mes4 d° 02. 03. &Wupičs p. mfmizar-kLJUCAROVCI 75, Uut°meru. slov06^es. STONOV: nedoločen izkušenj; jeziki: B' H«?.vorno’ vozniški izpit 99; krau-O STomINER’ POSREDNI->1^^ D' N' ° ' NA Čas: 2 L delov' rfeR>pi Zlk'- sl°venski jezik -IN Par?0 25 no vozn'ški izpit katego-ST »R 2P^ KRAUTHAKER n1 d 0METAVANJE; ie7ikel°Vnih izkušenj; ’99^lski izpit katk'9ovorno in Pi-£°SRp£RAUTHAi^^^ B; do 25. Na k«N partner, 5 delo ^Bu^^^ VOZIL *anje. !?e(:!o|očen čas; 'n Pisn0 'kl: sl°venskHpZ!"sko stan°-d0' n^^i jezik n k ‘ 9ovomo dEhj $4. gg Sovorno in pi- lAkHOr'je R '2klJšeni' Ul?as 6 mes.; ^UTlia^NB n m, ^sno; vq7_ ATaka RNqVA T?-PE-3.®AR; 28' LJUTO- PROSTA delovna mesta na območju Območje______________________________Izobrazba__________________ l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 5 9 3 1 0 18 TURISTIČNI TEHNIK VODJA TURISTIČNE AGENCIJE; nedoločen čas; 5 I. delovnih .izkušenj; družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno in pisno, angleški jezik - govorno; do 04. 03. '99; AGATA BUR-MEN, S. P. A. EKSPRESS POSREDNIŠTVO, TRIMLINI 64 B, LENDAVA -LENDVA. EKONOMSKI TEHNIK BLAGAJNIK - REFERENT OBRAČUNA; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij; do 02. 03.'99; AR AVTO, D. D., GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 29, GORNJA RADGONA. EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNO- VODSTVO EKONOMSKI TEHNIK-RAČUNOVO-DSKA DELA; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; do 25. 02.'99; KRAU-THAKER IN PARTNER, POSREDNIŠTVO IN STORITVE, D.N.O., NA KAMNI 9, BELTINCI. INŠTRUKTOR ZA PRAKTIČNI POUK POUČEVANJE VOŽNJE, VOZNIK-IN-ŠTRUKTOR B-KATEGORIJE; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije B; do 13. 03.'99; ZVONKO KAJDIC, S. P., AVTO ŠOLA DELTA, ŽITNA ULICA 27, MURSKA SOBOTA. EKONOMIST STROKOVNI SODELAVEC ZA REVIZIJO; določen čas 3 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; do 05. 03. '99; AUDITD., O. O., DRUŽBA ZA REVIZIJO IN SVETOVANJE M. SOBOTA, LENDAVSKA 18, MURSKA SOBOTA. DIPLOMIRANI EKONOMIST DISPONENT KOMERCKIALISTII.; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij; do 02. 03. '99; AR AVTO, D. D., G. RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 29, G. RADGONA. DIPLOMIRANI PRAVNIK STROKOVNI SODELAVEC; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno; do 26. 02. '99; OKROŽNO SODIŠČE V M. SOBOTI ENOTA LENDAVA, PARTIZANSKA ULICA 7, LENDAVA-LENDVA. ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK (RAZISKOVANJE ZOBNIH IN PODROBNIH NEPRAVILNOSTI IN BOLEZNI TER PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE TEH BOLEZNI; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN REPUBLIKE SLOVENIJE; do 26. 02. '99; ZDRAVSTVENI DOM G. RADGONA, PARTIZANSKA 32, G. RADGONA. ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATRIJE ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATRIJE ALI ŠOLSKE MLADINE ALI ZDRAVNIK SEKUNDARIJ Z OPRAVLJENIM PRE-ISKUSOM USPOSOBLJENOSTI; nedoločen čas; 2 I. deldt/nih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: SPECIALISTIČNI IZPIT OZ. OPRAVLJEN PREISKUS USPOSOBLENOSTI ZA ZDRAVNIKA SEKUNDARIJA, DRŽAVLJAN R SLOVENIJE; do 26. 02. '99; ZDRAVSTVENI DOM G. RADGONA, PARTIZANSKA 32, G. RADGONA Na sejmišču pri soboškem Agroservisu v nedeljo prodajali 26 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva, in sicer VW Golf, letnik 1988, s prevoženimi 108.000 kilometri, za 600.000 SIT in Renault 4 GTL, letnik 1990 (81.000 kilometrov), za 250.000 SIT. Znamka Letnik Prev, km Cena Renault 4 GTL 1988 89.000 110.000 SIT Jugo 55 Koral 1989 103.000 160.000 SIT VW Golf 1986 222.000 400.000 SIT Alfa Romeo 33 1,3 1991 125.000 720.000 SIT Opel Vectra 1,61 1988 161.000 590.000 SIT Renault Clio 1,4 RT 1993 60.000 850.000 SIT Opel Kadet 1,3 1988 136.000 420.000 SIT VWJetta1,6 1989 111.000 590.000 SIT Kino Park M. Sobota V četrtek in petek ob 17. uri ter v soboto in nedeljo ob 17. in 20. uri bo na sporedu ameriška fantazijska romantična drama Ko pride Joe Black. V četrtek in petek ob 20. uri pa si lahko ogledate britansko zgodovinsko srhljivko Elizabeta. Kino Gornja Radgona V petek ob 18.30., vsoboto in ponedeljek ob 20. ter v nedeljo ob 17.30 uri, se bo vrtela ameriška pustolovska romantična komedija Zorro - Zakrinkani maščevalec, britanska romantična komedija Ljubi me, ne ljubi me ... pa bo na sporedu v petek ob 21., v soboto in ponedeljek ob 18. ter v nedeljo ob 20. uri. Kino Ljutomer V soboto, 27_februarja, ob 19.30, ter v nedeljo, 28. februarja, ob 17.15 in 19.30 bo na sporedu ameriški film Popolni umor. Poroka brezposelnih s civilno družbo Javna dela so dobra priložnost za nevladne organizacije, profitne organizacije z neprofitnimi programi in brezposelne. S 60-85-odstotno podporo države si boste eni in drugi izboljšali in okrepili svoj položaj. Po letu 1991 se je v Sloveniji močno povečalo število nevladnih organizacij (NVO). Pogoji, v katerih delujemo, niso lahki. Izvirni in raznoliki programi niso jamstvo za uresničitev naših ciljev. Stabilnejše in trajnejše delovanje si NVO lahko zagotovimo z vključitvijo v program javnih‘del (JADE), ki je z letošnjim letom doživel nekaj sprememb. Od uvedbe JADE leta 1991 so NVO to obliko pomoči slabo koristile, brezposelni pa so imeli določene predsodke. Za izboljšanje stanja smo na VITRI Cerknica zasnovali projekt Javna dela - konkretna pomoč nevladnim organizacijam za obe Ciljni skupini. Z različnimi aktivnostmi bomo NVO - in druge organizacije, ki izvajajo neprofitne programe - seznanili in vzpodbudili k zaposlovanju preko JADE. To je osnovna ideja projekta, ki ga sofinancirata REC (Regionalni center za okolje za vzhodno in srednjo Evropo) in ZOD (Zavod za odprto družbo). Strokovni partner projekta je ZRZS (Zavod republike Slovenije za zaposlovanje), ki preko svojih območnih enot in uradov za delo obvešča in vzpodbuja brezposelne za vključitev v delo NVO. Rezultate bomo konkretizirali na enodnevnih delavnicah, kjer se bodo NVO kot delodajalci neposredno predstavili brezposelnim kot možnim zaposlenim v njihovih organizacijah. V OE Murska Sobota bomo regionalno delavnico organizirali 3. marca 1999 v prostorih Ljudske univerze, Slomškova 33. Začeli bomo ob 15.00, zaključili pa ob 19. uri. Prvi del delavnice ob informativen. Predstavili bomo program JADE, izkušnje NVO ter stanje in trende v posamezni OE. Brezposelni bodo na posebni delavnici za brezposelne spoznali osnovna načela »pravilne in učinkovite« predstavitve delodajalcu in se seznanili z načinom in zahtevami dela v NVO. Predstavniki NVO pa bodo na delavnici za NVO izvedeli vse o pogojih in postopkih kandidiranja ter možnostih zaposlovanja preko JADE v teoriji in praksi. Drugi del delavnice z borzo dela je namenjen spoznavanju in konkretnemu dogovoru. Predstavniki NVO bodo opredelili svoje poslanstvo, projekte in dejavnosti. Predvsem pa bodo izpostavili potrebe po kadrih in poskušali opisati idealnega sodelavca. Brezposelni bodo na osnovi predstavitev izbrali najprimernejšo NVO in se z njenimi predstavniki dogovorili za zaposlitev. ORGANIZACIJE, pokličite na VITRO (061 793 552, 796 929) in se prijavite! BREZPOSELNI, pozanimajte se pri svetovalcu na vašem uradu za delo! Delimo vstopnice za kino Jesenska pripoved, Sedem, Sedem let v Tibetu, Thelma in Louise, Kalifornia itd. so naslovi filmov, v katerih je igral Brad Pitt. Mi pa smo med rekordnim številom dopisnic izžrebali srečno nagrajenko Ines Szep, Domanjševci 55, 9206 Križevci v Prekmurju. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Koga je igral Brad Bitt v filmu Kalifornia? Odgovor:_______________________________________ Kupon št. 8 Odgovore pošljite do 2. marca na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. STO CON TE-Nek 2. BEUEVE - Cher 3. ZORA SOURIT - Celine Dion 4. WHATS YOUR SING - Des'ree 5. TU AMOR - No Mercy 6. DAYSLEEPER - R. E. M. 7. IVONA - Davoli PREDLOGI: WHEN YOU BELIEVE - Mariah Carrey & Whitney Houston CHOCOLATE SALTY - Chef AGOOD SIGN - Emilia LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. DALEČ GRE SRCE - Regina in Trček 2. LAURE NI VEČ - Miran Rudan 3. ZREILO JE ŽITO - Melita Osojnik 4. POBARVANKA - Mia Žnidarič 5. POROKE NE BO - Andrej Šifrer 6. PODAJ Ml ROKO - Brane Drvarič band 7. ZEMLJA PLEŠE - Nino Robič PREDLOGI: SKUPAJ - Stane Bakan NAŠA PESEM - Barni band PORNO POLKA - Orlek r LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. V DOMAČI DOLINI - Ans. Lojzeta Slaka 2. ŠE EN POLJUB DEKLE Ml DAJ - Završki fantje 3. LUNCO BOM VPRAŠAL - Igor in Zlati zvoki 4. SPREHOD PO ARBORETUMU - Ans. bratov Poljanšek 5. LE PRIDI K NAM V GOSTE - Ans. Janeza Goršiča 6. STRIC - Štajerski objem 7. MODRI VAL ZAŠUMI - Modri val PREDLOGI: DVOBOJ HARMONIK - Ans. Braneta Klavžarja ŠTAJERKA V PLANINAH - Vesele Štajerke SLOVENSKA POLKA - Ans. Franclja Zemeta Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 4. marca 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 8- GLASUJEM ZA SKLADBO L-----------,-------------------—_________I PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. S pomladjo lahko svoje prihranke povečate z vezavo sredstev za čas nad 1, 3, 6, 12, 24 ali 36 mesecev po ugodni obrestni meri na vseh poštah v Sloveniji. Informacije na tel. št. 062/449 24 63, 228 82 46. Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Tržnica Tržnica Prodajalna zelenjava M. Sobota G. Radgona Ljutomer Jabolka.................90......................160 100 Hruške..................-........................-.................... 290 Pomaranče............. 150......................160 145 Mandarine.............220 ..................... 320 300 Grozdje.................600 500 400 Limone.................250 300 280 Banane.................200......................190 180 Kivi...................400 500 400 Suhe slive...............-..................... 600 660 Orehi jedrca.............-.......................-.....................900 Solata endivija........ 250 ................... 290 300 Solata puterica........500 .....................500 400 Radič..................350 390 400 Cvetača .................... 350................400 400 Zelje.................. 100 120 100 Rdeče zelje.......... -.........................200 200 Kislo zelje.............-.......................200 200 Kisla repa..............-........................-.....................200 Klementine ............240 350....................300 Paradižnik.............400 450 450 Paprika...............500 ....................500 .................... 450 Med....................-..................... 1.000...................... Čebula................ 120 130 100 Česen..................400......................430 430 Hren...................400 400 400 Korenček.............. 250 300 270 Peteršilj............. 500 450 500 Krompir.................-.......................80 60 Fižol..................350 -.................... 300 Jajca................. 12-18.....................-.................... 22 ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske b^nke 23. 2.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 23. 2.1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 13,7667 13,7375 13,8796 Francija 1 28,8789 28,8176 29,1157 Nemčija 1 96,8557 96,6500 97,6500 Italija 100 9,7834 9,7626 9,8636 Švica 1 118,4847 117,0508 119,4564 ZDA 1 172,4002 171,1739 173,8140 Delovni čas enot Pomurske banke (razen eksp. Št. Kovača 12 v M. Soboti) ob izplačilnih dnevih pokojnin: že od 7.30! Pomurska banka sporoča cenjenim varčevalcem in občanom, predvsem pa upokojencem, da bodo začele zadnji delovni dan v mesecu, torej ob izplačilnih dneh pokojnin, njene enote poslovati že uro prej. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 26. februar, petek, ANDREJ 27. februar, sobota, GABRIJEL 28. februar, nedelja, ROMAN 1. marec, ponedeljek, ALBIN 2. marec, torek, JANJA 3. marec, sreda, MARIN I Lunine mene: 2. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 40 minut, zašlo pa ob 17. uri in 49 minut. Dan bo tako dolg že | preko 11 ur. 23. Na isti dan bo na nebu nastopil ščip. V dvoje je lepše Nikoli ni prepozno! Vse pride ob pravem času! Pred 15 leti, ko sta se spoznala Marjan Baranja in Zora Kakaš ter kmalu zatem začela skupaj živeti, sta bila zelo mlada: on je bil star 23 let, ona pa komaj 15 let. No, zdaj pa sta že zrela človeka: Marjan ima za seboj 38 let, Zora pa 30. Oba sta po poklicu delavca, živita pa v novem delu Ropoče na Goričkem. S poroko sta odlašala celih 15 let! Vzroki so bili objektivni: nekaj mesecev potem, ko sta si spontano dahnita, da se imata rada (in sta se tudi imela), je prikukala na svet hčerkica, ki sta ji izbrala ime Petra in je zdaj stara 14 let. Štiri leta pozneje sta dobila dojenčka Marjana, ki je zdaj star deset let. Oba otroka sta osnovnošolca. Lepo sta skrbela in še skrbita zanju. Marjan, svojčas zaposlen pri Gradbeništvu Pomurje (delal je tudi na Madžarskem), je dobro zaslužil in začel je zidati večjo pritlično hišo. Potem, ko je spoznal Zoro, je po svojih materialnih možnosti (občasno delo v Avstriji) pomagala tudi ona. Veliko pa je dal tudi Marjanov oče Janez, ko je bil še zaposlen pri Temelju na Cankovi; denarno pa pomaga še zdaj, ko je invalidski upokojenec. Pa ne le pri urejanju hiše, ampak tudi njenem opremljanju: pred kratkim jima je kupil pohištvo za dnevno sobo ter kuhinjsko pohištvo in opremo (štedilnik). To je bilo poročno darilo. Vse pride ob pravem času. Marjan in Zora sta se po 15 letih »koruzništva« poročila. Oba obreda (civilni in cerkveni) sta bila na matičnem uradu oziroma v cerkvi na Cankovi. Za to, da bosta zakonca Baranja skupaj, dokler ju ne loči smrt, jamčita poročni priči: Ivanka Horvat iz Serdice in Fredi Kakaš iz Gornjih Črnec. Poročna večerja za mladoporočenca, njuna dva otroka in dvajset gostov je biia v gostišču Vogler na Cankovi, na sintetizator pa jim je igral Bojan iz Korovec. Pa poročno potovanje? Brž, ko se bo odprla sezona, bosta šla na delo v Avstrijo in ne na potep. - Š. S. Pomlad je priložnost za obnovo red letom dni sem si ogledoval murski mlin in druge lesene etnološke znamenitosti Prekmurja, ki so razvrščene na prostem ob Termah Lendava oziroma pred hote- lom Lipa. Ogled sem ponovil nedavno v upanju, da so objekti bolje vzdrževani. Zapuščenost pa je še očitnejša. O«® Ideja o postavitvi muzeja na prostem tudi v Lendavi je bila pametna in vse bi bilo dobro, če bi bili razstavljeni objekti primerno vzdrževani. Predvsem klavrno podobo kaže nekdanji murski mlin, vsi objekti pa kličejo po osnovnih vzdrževalnih delih. Prepojiti jih je potrebno z ustreznimi premazi, nadomestiti manj- kajoče, razpadajoče dele. F. Š.i Postanite elan velike Vestnikove družine! NEKAJ ZARES UPORABNEGA ZA ŽENSKE (IN MOŠKE) Geslo: Vestnik - podobe življenja je pravšnje za naš domači tednik, saj prisluhnemo slehernemu človeku in njegovi podobi življenja. Tudi vaši. Vabimo vas, da postanete naš redni naročnik, zato izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Vestnik, arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Z njo se boste obvezali, da boste naš naročnik najmanj eno leto, zato vam bomo poslali nagrado: palični mešalnik Simens. Naročnino za Vestnik, ki znaša za prvo trimesečje 2.500 tolarjev, boste plačali svojemu pismonoši, lahko pa jo poravnate tudi na naši upravi. Tam se sicer tudi lahko naročite na Vestnik in osebno prevzamete mešalnik, drugim novim naročnikom pa ga bomo poslali po pošti. Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Palični mešalnik je nepogrešljiv v slehernem gospodinjstvu. Mešalnik je primeren za pripravo hladnih omak, sadnih mislijev, sadnih kaš, napitkov ali koktajlov. Z mešalnikom lahko narežete sadje za marmelade in otroško hrano. Pri pasiranju zelenjavnih juh, sadnih jedi in špinače uporabljajte visoko, ozko posodo. Mešalnik pa ni primeren za pripravo krompirjevega pireja in za rezanje orehov in ledenih kock. Bližajo se topli dnevi in Vestnikov mešalnik bo še kako koristen, na primer za pripravo napitkov. Želimo, da ga uporabite po svoji domiselnosti. Jamstvo zanj je 12 mesecev. ZA VSE NAROČNIKE VESTNIKA ŽE PRIPRAVLJAMO NOVO PRESENEČENJE! NAROČNIKI VESTNIKA ODSLEJ BOSTA ZA VAŠO VARNOST SKRBELA zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota Prvi župan novopečene ve-likopolanske občine Štefan Prša je skrb za svoje občane začel pri najmlajših. Pr’ vorojenemu »župljanu« nove občine je podelil hranik no knjižico, s tem pa želi svoje občane spodbudit^ večjemu številu rojstev. Ge mu ne bo uspelo na ta na-1 čin, bo ob dolgih zimskih večerih začel z redukcijam1 j elektrike. Podatki nam^j kažejo, da je bilo v letih, I® še ni bilo elektrike, vH krajih bistveno večje šte™| rojstev kot zdaj. Slovensko vključitev v EH ropsko unijo najbolj nesti?, no pričakuje Božo rič, predsednik uprave s0, boške Mure, ki upa, * ekonomske politike v Wls ne bodo oblikovali sloveli ski ekonomisti. Smo PJ prepričani, da bo Kuh^ prej izpolnil pogoje za kojitev kot Slovenija za**' ljučitev. *** Soboški mestni svetnih radi imeli železnico in cesto, nočejo pa križaj obeh na svojem terito* Slednjemu najbolj nasP^ tuje rakičanski svetnik h' Karoli, ki baje razmišlja n o tem, da bi dal pre$e rakičansko letališče. Lendavski župan Jož^ ■ con želi občinske sve1111 prepričati, da ne Pryl prekmurske šunke. Lendavčanom uspelo’^ niti« Prekmurske gohc®'^. se tudi za šunko ve, je gorička in katera 1®” I vska. Grožnje slovenskih 0^ Korejcev, da bodo Pr® venski parlament P^ prašiče in tako izraZ' $ protest zaradi kata®^, nega položaja v PraSl^ i# oblasti v Ljubljani Pr® J vznemirja. Vrhovni P jf slovenskega kmečk« dikata Jeno SaP®^ razmišlja o drugi m° ^ji ki bi verjetno bližajo velikonočni P bolj vžgala. Pri odg0 vladi bi bilo potre® skusiti s šunko. Iz hrvaškega nistrstva so na S haliča, župana / Sveti Jurij, nasl°v' stnonoto.VnjelO da mlin na I Gori poganja *** Čeprav Marjan več predsednik itii1■ ga sveta Občin® novinarji in doP^i dno ne morejo ® J ( va, ki bi ga P0*^! poročanje z obj ^ ki »papirje« se . greša, raznnisJ . ^d1 I prihodnjih vohtva1 —J