Dopisi. Iz Ornioža. (Korak za korakom.) Kolikokrat smo bili primorani poročati o eni ali drugi žalostni zadevi, o kaki narodni zgubi, o neuspehih; ali danes nam sili pero v roko vesel dogodek, kateri bo postal sčasoma za razvitek narodne stvari velike važnosti: Ormož je dobil zdravnika, in kar je največ vredno, Slovenca. Zadnja leta je imel celi ormoški okraj samo dva zdravnika, če tudi so bili prejšnja leta v Ormožu samera po trije. Ljudstvo je zbog tega mnogo trpelo ter bilo primorano iskati si v drugih krajih zdravniške pomoči. Z novo deželno postavo o nastavljenju zdravnikov razpisalo se je najpoprej za okrožje ormoško I. služba zdravnika, za katero mesto smo po velikem naporu in le s prijazno pomočjo nekaterih nam naklonjenih narodnih odličnjakov dobili g. dra. Geiger-ja. Naše nemčurje to grozno v oei bode, da pride naše gore sin na to važno mesto, ker bi oni na istem radi videli svojega pristaša dra. Heissa. Izjalovil se jim je njihov trud, ker večina občin ostala je pri besedi ter dovolila podpore samo radi tega, da imajo one izključljivo pravico nastavljenja. Nekateri so se dali premotiti vabljivim glasorn nasprotnikov ter postali odpadniki. Žaloslna slava. S tem večjo hvalo moramo se spominjati istih naših posestnikov, kateri sinatrajo to vprašanje že radi tega važnini, da dobimo enega značajnega moža v Ormož, ki bo imel gotovo več srca za brata Slovenca, kakor tujec ali nemčur. Hvala Bogu, v vsakej občini imamo take može, da, oni se množijo, kar nas napolnjuje z nado, da bo nemčurstvu tudi v ormoškem okraju kmalu odklenkalo. Kako potreben je bil drugi zdravrnk, najbolj uvidimo scdaj, ko je novi g. zdravnik preobložen z opravkom. Mi ga nočemo hvaliti, hvalila ga bodo njegova dela, a opozarjamo slovenske posestnike, da iščejo v prvej vrsti pomoči pri njem. Začasno stanuje v narodni gostilnici g. Gomzija, s 1. majem naprej pa stalno v hramu g. dra. Omulca. Od Sv. Štefana. (P r i p o r o č b a). Na mnogotera ustmena in pismena vprašanja glede našega novega križevega pota, bodi sledeče naznanjeno: Po znanih Fiihrichovih podobah ga je slikal na platnu znani akademični slikar gospod Ivan Gosar v Celju. Delo je vseskozi umetno in dovršeno, ter dokaj povzdiguje slavo slovenskega umetnika. Posebno ganljive so podobe trpečega Jezusa ter njegove prežalostne Matere Marije, kakor izrazujejo ove surovih berieev njihovo grozovito neusmiljenost. Velikost podob je 80cm visokosti in bbcm širokosti, ter stanejo 200 gld., kakor smo se pogodili. Natančno po tej meri je priredil jako primerne nekoliko pozlačene okvire iz hrastovega lesa g. Anton Pavlič, podobar, slikar in pozlatar na Bučah, pošta Podčetrtek, za 128 gold. Visokost eele podobe z okvirjem vred meri l^j^n — širokost pa Ibcm. Enako trpečih, ter umetno izvršenih okvirjev za to ceno mestni delavci narediti ne morejo. Sploh so vsi čč. gg. duhovniki, ki so naš novi križev pot videli, občudovali izvrstno delo, tako glede slik, kakor okvirjev in trdijo, da ta novi cerkveni kinč nikakor ni predrag. Z mirno vestjo morem torej vseskozi poštena umetnika za enaka in druga cerkvena dela priporočati. A. Zd. Iz Šaleške doline. (Razne novice). Pred nekaterimi tedni je bilo nekaj gospodov dobre volje v neki gostilnici v Velenju. Ob tisti priliki se je neki gospod iz Celja že tako rekoč predstavil kot kandidat za bodoče deželnozborske volitve. Ko se je to razvedelo, se je zdelo vsem zelo netaklno. Ge bo res prejšnji gosp. poslanec odstopil, bodo že merodajni volilci postavili novega kandidata. Tisti gospod iz Celja pa bo že moral potrpeti nekaj let, dokler boljše pozna deželo in ljudstvo, če hoče, da ga kedaj takšna sreča doleti. V lem okraju nima upanja. — Po zimi so bili namenjeni priti >liliputani« (pritlikavci) v Šoštanj, da bi se pokazali v nekaterih predstavah, pa jih ni bilo. Zato pa se je neki drug »liliputan« tam naselil, ali za dolgo, ali kratko, še ne vemo. To pa vemo, da so ga šoštanjski HeilGermani iz srca veseli, ker se je ponižal tja priti iz blaženega Bismarkovega »rajha«. Po žilah Siidmarke se bo zdaj pričela pretakati nova, žlahtnejša kri. — Kakor čujemo, se bo začel v Šoštanju šesto nedeljo po Veliki noči sv. misijon. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bili kedaj tam misijonarji. Potreba ga je tedaj gotovo za vse, a za nekaternike pa zelo, zelo. Bog daj svoj blagoslov! Iz Groraje Ročice v Slov. gor. (Volitev) v naši občini je izpadla zelo povoljno. Predstojnikom so volili g. Josipa Eileca, občespoštovanega kmeta. S tem upamo se je mnogo pridobilo; ker Eilec je vrl narodnjak ter mnogoletni naročnik »Slov. Gospodarja«, kateterega vselej z veseljem pričakuje in z zanimanjem bere, potem še drugim posodi, kar je od vsakega domoljuba želeti. Naj le hodi vedno po pravični poti v prospeh občinarjev, s tem si bo pridobil občno naklonjenost. Svetovalci so ti trije: Peter Roškarič, Janez Bauman in Peter Velna. Na mnoga leta! —k— Iz Bočne pri Gornjem gradn. (Naše društvo). Pred kratkim so ustanovili tukajšnji rodoljubi kmetijsko bralno društvo z namenom, pouspeševati umno kmetijstvo in širiti med Ijudstvom koristno berilo. Dne 12. aprila je bilo otvorno zborovanje tega društva v prostorih tukajšnje šole, katero se je prav povoljno obneslo; kajti celo iz Gornjega grada je vkljub jako neugodnemu vremenu došlo več ondotnih rodoljubov, kateri so v prospeh umnega kmetijstva in napredka sploh v vsakem oziru vneti podpiralci. Po jedrnatem govoru gospoda učitelja Božidara Dediča, v kojem je poudarjal potrebo in korist umnega kmetijstva in bralnih društev, pričelo se je vpisovanje udov, katerih je takoj 45 pristopilo, in upati je, da se to število še precej pomnoži. Za tem je sledila volitev odbora, v kojega so bili izvoljeni za načelnika Božidar Dedič; namestnika Ignaz Natlačan ; blagajnika Franc Štiglic; tajnika Franc Podbrežnik; oskrbnika Ivan Pevec, in odbornike Ivan Pavlin, Anton Levar in Peter Ručigaj. Po volitvi je bila prosta zabava v krčmi gosp. Ivana Purnata. Med raznimi napitnicami povzel je besedo novo izvoljeni gospod načelnik in opomnil zbrane goste, naj bi se ob priliki te otvoritve tudi spomnili naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda, kar se je z veseljem vsprejelo in v koji namen se je nabralo 18 kron. Želeti je pač mlademu društvu, da bi vrlo napredovalo in da bi se več enakih v tukajšnjem okraju ustanovilo! Iz Petrovč. (Razne vesti.) Slov. katol. delavsko društvo je Arnovčam trn v peti. Pred kratkim so imeli sedmino. Namesto da bi molili za dušo rajnega, so se kregali zaradi kat. delavskega društva ler zmerjali navzoče ude. Še ženske so si brusile svoje jezike! So vam to »galant ljudje« ti Arnovčani?! — Splošna žalost vlada sedaj v Arnji vasi. Znana trojica je zgubila zopet enega svojih zvestih pajdaSev. Pred 14. dnevi je zginil Anton Košec, kateri je vedno trobil v nemčurski rog. Pobral je ves denar ter jo najbrž popihal v Ameriko. Njemu srečen pot! Obžalovanja vredna je le Arnja vas, katera bo polagoma prišla ob svoje >najboljše može!« V štirih mesecih so trije zmanjkali. Kaj še le bo, če jo pobrišijo >vzgledni oče< in njihova pomagača, »korajžni in tihi brat?« Odgovor na to vprašanje težko pričakujejo vsi ostali Arnovčani. — V Levcu hočejo obupati »naš skrbni oče župan«. V pretečenem tednu so si zvezali culico ter letali bosi od soseda do soseda po — slovo! Pravijo, da jim ni več za ostati! Že 4 meseci so pretekli, kar je voljen nov odbor in vendar jim še nočejo odvzeti težkega bremena! Bojijo se da bodo >večni župan« ostali. Kaj ne, »bogner« zna nagajali! — Za sedaj so se še dali utolažiti oče župan, a če se jim slednjič res zmcša pamet, kdo jih bo imel na vesti? Iz Gradca. (N a p i s i.) Vsak ptič rad leti k svojej tolpi in tudi v tisti kraj, kjer se je izvald. Tako sem ludi jaz že težko prič-akoval velikonočnih praznikov, da bi lahko poletel na Slovensko, v svoj doraači, rojstni kraj. Velikonočni prazniki so lu, in jaz sem tudi že na Slovenskem. 0 joj, sedaj sem pa preglasno povedal: — na Slovenskem! Tukaj že ni več slovensko! Napisi in kažipoti so vsi nemški. Ne daleč od cerkve Sv. Antona v Slov. goricah je novi kažipot, na kalerem bereš: »Nach Andrenzen« — potem še je le slovenski napis »v Andrence«. Drugi kažipot je pri pokopališču : Nach St. Georgen a. d. Stainz. Zatem še le: »k Sv. Jurju na Šeavniei«. Oh preljubi Slovenci! Vprašam vas, zakaj sle li lako malomarni? Ali ne prispada prvo mesto milemu, domačemu, slovenskemu jeziku? Zakaj li pustite prvo meslo lujemu jeziku, svoj materni jezik pa na zadnje mesto tlačite? Ker bi pa jaz vse rad znal, zalo sem vprašal nekega ianta, kdo da je ta omenjena kažipota tako »mojstersko« izdelal? Fant mi odgovori, da Alojz Ferčal iz Vanetinc. Oho, tega možeka pa dobro poznam in vem, da nemški ne zna. Ne vem pa, kdo mu je neki vendar le nakomandiral to blaženo nemšeine za kažipota. Najbrž g. župan cerkvene občine. V Cerkvenjaku so namreč vse povsod na hiš. številkah nemški napisi, le edino pri trgovcu g. Jožefu Tušaku se blesti slovenski napis Cerkvenjak. Pri tem trgovcu so tudi v prodajalnici slovenski napisi in tudi sv. razpelo. Vsem Slovencem v ondotni bližini torej priporočam omenjenega trgovca, ker pri njetn se vse ceneje kupi, kakor pa v kakem mestu ali trgu. Slovenci, držite se gesla: Slovenec k Slovencu!