emona proizvodnja trgovina turizem engineering informator L i glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana Predstavljamo vam tovarno močnih krmil <• PRETEKU OBSEG PROIZVODNJE V tovarni MOČNIH KRMIL Tovarna močnih krmil je bila zgrajena leta 1955 na Pobudo tedanje Glavne zadružne zveze Slovenije. To jo bil prvi specijalizirani obrat za proizvodnjo močnih krmil, ne le v naši republiki, temveč tudi v državi, ki je bil opremljen s sodobno opremo za pripra-vo in doziranje krmil in Proizvodnjo granuliranih Proizvodov. Glede na tedaj Predvidene potrebe po močnih krmilih je bila postavljena proizvodna zmogljivost obrata na 32.000 ton v 1 letu. Glavni namen zgraditve te vrste obrata je bila težnja, da bi z ustrezno teh-mjlogijo čimbolj smotrno Izkoriščali razpoložljiva krmila, ki so se do tedaj bodisi posamično koristila pri Prehrani živali, ali pa so jih morali živinorejski proizvajalci pred uporabo roč-[J0 Pripravljati na samih kmetijskih gospodarstvih. ko je nastala prva to-yafna močnih krmil, nismo •melj v Sloveniji nobenih sedobnih konceptov, v ži-V|noreji ni bilo koncentra-ciie proizvodnje, tehnologija na družbenih posest-''Ib pa se ni bistveno raz-'kovala od tehnologije na Vešjih kmetijah. faradi tega je bila tovar-[)a v prvih letih obstoja izkoriščena le delno, kot so “He le delno izkoriščene Prednosti močnih krmil, za-radi zastarelih tehnoloških Procesov v takratni živino-rejski proizvodnji. To obdobje je pomenilo ža^ ves kolektiv tovarne *ežko preizkušnjo. Po eni strani je bilo potrebno vl°žiti veliko napora na ''Peljevanje novih proizvo-d°v. ki jih do tedaj živino-rejci še niso poznali in vfeji del celo z nezaupa-Pjern sprejemali, po drugi strani pa je bilo potrebno reševati tudi organizacij-ske probleme, ki so jih Povzročale stalne kadrovske spremembe odnosno uuktuacija delovne sile. Vendar je ta doba hkrati Pomenila za tisti del ko-ektiva, ki je ostal zvest obratu tudi veliko šolo, tako v tehničnem kot v strokovnem pogledu. Ta se je koristno odražala v naslednjih letih, ko je bil led prebit in je tovarna našla svoje pravo mesto v specijalizirani živinorejski proizvodnji. Leto 1960 je predstavljalo velik preobrat v obstoju tovarne močnih krmil. V tem letu se je namreč količinska proizvodnja krmil v primerjavi z letom 1950 podvojila ter je znašala 24.218 ton. Ob tem povečanju proizvodnje se je hkrati spremenil tudi asor-timan proizvodov, ker se je v tem času pričela razvijati specijalizirana perutninarska proizvodnja, pri kateri je prehrana živali temeljila izključno na krmilih iz tovarne. Vse večja intenzifikacija živinorejske proizvodnje v naslednjih letih, zlasti razvoj specializiranih živinorejskih farm v okviru bivšega Agrokombinata v Ljubljani, je pomenila za TMK nadaljni vzpon v proizvodnji koncentratov. Leta 1963 je zaradi povečanih potreb po močnih krmilih obrat uvedel delo tudi v drugi izmeni in v tem letu realiziral proizvodnjo v višini 36.000 ton. Takšen obseg proizvodnje in potreba po novih specijalnih proizvodih sta terjala od tovarne, da v letih 1963/64 zgradi dopolnilne objekte in izpolni del opreme, ker so potrebe po močnih krmilih že začele preraščati prvotno proizvodno zmogljivost obrata. Večji del teh objektov bi sicer moral biti zgrajen že ob izgradnji tovarne, vendar se ta izgradnja tedaj ni realizirala zaradi omejenih finančnih sredstev in uvodoma že navedenih neugodnih tržnih pogojev. V letu 1964 je tovarna že dosegla proizvodnjo 45.880 ton močnih krmil. Takšen obseg proizvodnje je terjal od kolektiva obrata mnogo napora pri realizaciji tako visoke produkcije, zlasti še tudi zaradi tega, ker se je ob tem PREGLED PROIZVODNJE MOČNIH KRMIL V LETIH 1960—71 za perutnino za prašiče za govedo Leto _______________________________________ ton % ton % ton % 1960 9408 39,5 5080 21,3 9338 39,1 1961 10151 38,3 7288 27,6 8992 34,0 1962 6942 25,3 10377 37,8 10092 36,7 1963 7167 20,5 13917 39,7 13620 38,9 1964 9253 20,7 13015 29,0 21979 49,0 1965 10994 26,9 11736 28,7 17732 43,4 1966 12895 31,0 11546 27,8 16710 40,3 1967 15603 33,9 13722 29,9 16299 35,5 1968 15514 38,7 15477 38,6 8647 21,6 1969 18564 48,0 13994 36,2 5599 14,5 1970 25620 55,2 14180 30,6 5772 12,4 1971 25428 55,9 16021 35,3 3208 7,1 ostalo skupaj premiksi mineralni dodatki skupaj ton % ton ton ton ton 15 0.1 23841 28 349 24218 9 0,1 26440 127 285 26852 63 0,2 27474 171 536 28181 339 0,9 35043 433 464 35940 568 1,3 44815 892 173 45880 430 1,0 40892 918 186 41996 349 0,9 41500 833 509 42842 299 0.7 45923 1005 429 47357 449 1.1 40088 1072 457 41617 498 1,3 38655 1693 463 40811 832 1,8 46404 2906 607 49917 771 1,7 45428 2001 387 47816 še razširil asortiman proizvodov. Zato je bilo potrebno občasno vključiti delo v obratu tudi v tretji izmeni. V tem obdobju so se na pobudo bivše poslovne zveze pričeli razvijati v Sloveniji novi obrati za proizvodnjo močnih krmil. Razvoj te vrste obratov v naši republiki je privedel do delitve interesnih območij med posameznimi proizvajalci krmil in hkrati vplival tudi na obseg proizvodnje v ljubljanski tovarni. Zaradi tega se je plas-man kompletnih krmil v externi prodaji delno skrčil in se je vse bolj omejeval na ožje področje naše republike. Pri iskanju novih možnosti za povečanje plas-mana v externem prometu, je tovarna del proizvodnje postopoma preori-jentirala na nove specijai-ne proizvode (krmila za ribe, fazane, mlečni nadomestek, super-koncentratO in na proizvode, ki prenesejo vse večje transportne stroške (premiksi, rudninski in vitaminski dodatki). S temi novimi proizvodi je prodajna mreža obrata zajela potrošnike tako v Sloveniji kot tudi v drugih republikah. Naj v vezi s tem kot primer omenimo proizvodnjo vitaminsko-mi-neralnih koncentratov, tkzv. premiksov, za potrebe industrije močnih krmil, ki jih že od leta 1961 dalje plasiramo na celotnem področju države navzlic zelo močni konkurenci na jugoslovanskem trgu. Za ilustracijo razvoja proizvodnje močnih krmil v obratu navajamo pregled- no tabelo proizvodnje v letih od 1960 do 1971, iz katere je poleg količine razviden tudi asortiment proizvodov po skupinah. Iz pričujoče tabele je razvi- den izraziti vzpon proizvodnje krmil za perutnino in padec količine krmil za govedo, medtem ko so ko- Predstavljamo vam tovarno močnih krmil ličine krmil za prašiče več ali manj ustaljene. II. DANAŠNJI OBSEG PROIZVODNJE Višina proizvodnje v tovarni je danes omejena na nivo maksimalnih tehničnih zmogljivosti obrata v dveh delovnih izmenah. Temu miksov za potrebe industrije krmil, 8 vrst rudninskih in vitaminskih dodatkov za široki trg. Od skupne proizvodne vrednosti odpade: 65 % na farme podjetja 14% na kooperacijo in 21 % na externo prodajo III. NADALJNJI RAZVOJ OBRATA Zaradi popolne dotrajanosti opreme v obdobju 17 letnega obratovanja mora obrat podvzeti postopno obnovo in modernizacijo strojnega parka, ki bo izboljšala kvaliteto proizvodnje in v danih tehnoloških pogojih povečala tudi učinek proizvodnje. V letošnjem letu bo v tovarni izvršen remont dozirnega sistema, s katerim bomo obnovili najnujnejše dele opreme za doziranje in mešanje krmil z vključitvijo automatike po sistemu perforiranih kartic. Vzporedno s tem pa je potrebno povečati število dozirnih celic za posamezno doziranje manjših komponent, ki danes v fazi priprave angažirajo še veliko manualnega dela. V cilju pocenitve proizvodnje krmil in poenostavitve načina transporta, bo potrebno čimpreje uvesti transport gotovih proizvodov v razsutem stanju (rinfuza transport). Sedanji način transporta krmil predstavlja iz leta v leto vse višjo stroškovno postavko. Ta investicija zaje- ma ne le odgovarjajočo opremo in specijalna vozila v tovarni, temveč tudi opremo (silose) pri koristnikih krmil — na farmah in pri večjih kooperantih. Navedena investicijska vlaganja v obnovo in dopolnitev opreme predstavljajo najnujnejše investicije za tekoče obratovanje tovarne in v cilju, da obrat v danih pogojih vsaj delno drži korak z razvojem tehnologije v tej proizvodni veji. Pri vprašanju nadaljnjega razvoja odnosno perspektive obrata pa se postavlja v ospredje rešitev celotnega tehnološko-proiz-vodnega koncepta obstoječega obrata. V zvezi s tem bo potrebno izdelati perspektivno ekonomsko-tehnološko studijo o nadaljnjih možnostih razvoja tovarne, opirajoč se na srednjeročni program živinorejske proizvodnje za območje, ki ga ljubljanska tovarna v perspektivi lahko zajame. Smatramo, da je izdelava takega programa izredno pomembna za bodočo orientacijo obrata, zlasti v sedanjem obdobju, ko so predvidena večja vlaganja za povečanje živinorejske proizvodnje v okviru akcije republiškega konzorcija. TOVARNA MOČNIH KRMIL Direktor dipl. ing. Dušan Oset nivoju proizvodnje so prilagojene tudi kapacitete skladišč za surovine, ki v poprečju pokrivajo potrebe za dvomesečno proizvodnjo. Obstoječe skladiščne kapacitete za gotove proizvode pa predstavljajo ozko grlo proizvodnje in moramo zaradi tega okoli 80 % vseh proizvedenih količin krmil odpremljati brez vmesnega vskladišče-nja direktno na transportna vozila. Za obstoječi asortiment proizvodov mora obrat stalno držati na zalogi okoli 70 vrst surovin. Delež uvoznih surovin znaša po količini 25% in po vrednosti okoli 35 % celotnega obsega surovin. Glede na to, da je tovarna pri uvoznih surovinah v glavnem navezana na kontingentiran sistem nabave, ki ni vedno vsklajen z dinamiko potreb, mora obrat za tekočo in nemoteno proizvodnjo držati nekatere surovine na zalogi do višine 2 mesečnih proizvodnih potreb. V nasprotnem lahko pride do pomanjkanja bistvenih komponent v krmilih in do izpada v kakovosti proizvodov, ki se odraža v poslabšanju proizvodnosti in podražitvi živalske proizvodnje. Asortiment proizvodov je prilagojen tako potrebam specijaliziranih farm, kot potrošnikom širokega trga. V povprečju proizvaja obrat sledeče število standardnih proizvodov: 32 vrst kompletnih krmil in super-koncentratov, 40 vrst vitaminsko-mine-ralnih koncentratov — pre- Polletni obračun poslovanja Na 15. seji delavskega sveta podjetja so člani obravnavali polletni obračun poslovanja. Ugotovili so, da je rezultat v celoti zadovoljiv, kljub številnim gospodarskim ukrepom v preteklem obdobju. Med proizvodnimi enotami je obrat Poljedelstvo-gozdarvstvo-govedoreja posloval z izgubo, vendar je rezultat boljši kot lani. V obratu Prašičereja računajo, da bodo do konca leta odpravili negativni pred- znak, ki je sedaj posledica visokih cen krmil in neurejenega tržišča. Vsak Nadaljevanje na 3. str. ZBIRNI PREGLED DOSEŽENIH POSLOVNIH REZULTATOV ZA 1. POLLETJE 1972 V PRIMERJAVI Z ISTIM OBDOBJEM I. 1971 IN LETNIM PLANOM 1972 Doseženo 1.1,— ■30. 6. 1971 Plan 1972 Doseženo 1. 1.— ■30. 6. 1972 Zap. št. OZD Bruto produkt Str. OZD + pos. amort. Stroški podjetja Neto posl. rez. Bruto produkt Stroški OZD Stroški podjetja Neto posl. rez. Bruto produkt Stroški OZD Stroški podjetja Neto ^ posl. rez. | 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1. Polj. Gozd. Gov. 11.472 14.012 72 —2.612 29.673 31.972 192 — 2.491 14.742 15.870 96 — 1.224 2. Prašičereja 19.381 20.236 132 — 287 39.823 39.284 273 + 266 19.477 20.072 136 _ 731 3. Perutnina 54.205 53.469 334 + 402 106.086 105.271 779 + 36 60.392 58.455 390 + 1.547 4. Kooperacija 13.563 13.399 83 + 81 33.329 32.954 229 + 146 17.832 17.722 115 + 95 5. Močna krmila 56.364 55.868 255 -F 241 118.191 116.548 818 + 825 59.525 58.623 409 + 493 6. Mesna industrija 101.188 98.637 587 + 1.964 233.056 231.300 1.612 + 144 104.511 109.396 806 — 5.691 7. Skupaj proizv. 256.173 255.621 1.463 — 911 560.158 557.329 3.903 — 1.074 276.579 280.138 1.952 — 5.511 8. Dir. trg. na deb. 378.620 372.933 2.508 + 3.179 833.415 798.556 5.839 + 29.020 446.328 434.103 2.919 + 9.306 9. Dir. maloprod. 239.076 233.859 1.813 +3.404 799.044 774.565 6.081 + 18.398 351.250 340.609 3.041 + 7.600 10. Dir. zun. trg. 285.674 279.987 1.753 + 3.934 719.593 697.926 5.012 + 16.655 293.371 286.286 2.506 + 4.579 11. Tur. agenc. Glob. 34.196 35.842 200 —1.846 243.000 242.744 161 + 95 65.296 66.546 80 — 1.330 12. Skupaj trg. in t. 937.566 922.621 6.274 + 8.671 2,595.791 2,513.791 17.093 + 64.168 1,156.245 1,127.544 8.546 + 20.155 13. Dir. za inv. in ing. 1.263 1.247 21 + 5 4.152 3.111 28 + 1.013 2.138 2.000 14 + H® 14. Vila Bled 339 464 — — 125 3.900 4.346 — — 446 712 1.623 — _ 911 15. SEP 1.696 2.347 — — 651 8.937 8.937 — — 2.700 2.622 — + 16. Družb, prehrana 1.031 1.018 — + 13 2.632 2.791 — — 159 1.055 1.098 — _ 43 17. Hoteli, igral. Slon Portorož 7.933 8.134 — 201 4.037 4.094 _ 57 18. H KS — 235 — — 235 — — — — 216 471 — 255 19. Skupne službe 2.280 10.364 7.758 — 326 7.530 28.524 21.024 — 3.442 10.609 10.512 + 345 20. Stanov, obrat 220 228 — — 8 — — — — 224 242 — _ 18 21. Izred. izd. in doh. 3.782 3.335 — + 447 — — — — 1.428 3.482 — — 1.754 22. Fin. rez. podjet. 1,204.350 1,197.480 7.758 + 6.870 3,190.264 3,126.963 — + 63.301 1,448.776 1,436.631 — 12J45 Polletni obračun poslovanja sanacijski program je težko pripraviti, ker je tudi za najkrajši čas nemogoče predvideti položaj. Obrat Perutnina je dose-9el precej boljši finančni rezultat kot so ga planirali. Tudi v Tovarni močnih krmil so poslovanje zelo izboljšali. Finančni rezultat trgovine na debelo in drobno ob Polletju še ne predstavlja Pomembnega podatka, saj so »sezonski čas« za trgovino jesenski in zimski meseci. Zunanjetrgovinsko poslovanje je bilo prizadeto s številnimi ekonomskimi okrepi. Dosežen rezultat ne pomeni uspeha, saj je akcijski radij te direkcije veliko večji. Neuspehu so botrovali objektivni pogoji — restrikcije, okrnjen turizem, delitev GDK še ni bila izvršena, zamrznjene cene, blokada izvoza mesa. Kot v trgovini tudi za Globtour sedanje stanje ni realno zaradi sezone in kasnejših obračunov. Izguba 569 starih milijonov v Mesni industriji Zalog vsekakor vredna pozornosti. V primerjavi z drugimi mesnimi industrijami v Sloveniji visoka številka v našem obratu ne predstavlja le posledic objektivno težkega položaja ^esne industrije nasploh. O stanju je razpravljal kolegij generalnega direktorja in odbor za gospodarske zadeve, ki predlaga delavskemu svetu podjetja naslednje ukrepe: 1. Do konca meseca av-Susta mora MIZ predložiti delavskemu svetu podjetja sanacijski program, v ka- terem bo z organizacijskimi ukrepi detajlno izdelan postopek sanacije, vključno z vsemi ekonomskimi izračuni. 2. Od 1. VII. dalje se delavcem v Mesni industriji Zalog izplačajo znižani osebni dohodki in sicer: a) delavcem, ki imajo osebno obračunsko postavko 2000 din ali več, se osebna obračunska postavka zniža za 20 odstotkov; b) delavcem, z osebno obračunsko postavko od 1500 do 2000 din mesečno, se zniža osebna obračunska postavka za 10 odstotkov; c) delavcem z obračunsko postavko od 1200 do 1500 din mesečno se le-ta zniža za 5 odstotkov; d) izplačila po učinku, ki presegajo pri posameznem delavcu 25 % nad osebno obračunsko postavko, se ne izvršijo. 3. Če bo Mesna industrija Zalog do konca leta 1972 dosegla pozitiven finančni rezultat, ki bo zadoščal za pokritje osebnih dohodkov, se delavcem po zaključnem računu za leto 1972 zadržani del OD izplača. Inž. Munda, direktor obrata Perutnina, je dejal: Kriza v MIZ traja že nekaj časa. Stanja ne smemo idealizirati ne glede na objektivnost ali subjektivnost težav. Doslej se nismo spraševali, iz katerih elementov je sestavljena izguba ali dobiček, čeprav je to bistveno vprašanje. Premalo je soditi le posledice. Objektivni pogoji bodo vedno obstajali, posploše- vanja in nekonkretnosti niso na mestu. Vsekakor je ukrep o zmanjšanju osebnih dohodkov delavcev v Mesni industriji Zalog drastičen, ampak edino pravilen in nujen. Direktor direkcije trgovine na drobno tovariš Godec je nato dodal, da je neodgovorno izgovarjati se na zunanje faktorje in povzročitelje težav, temveč bi se morali bolj posvetiti problemom, na katere lahko vplivamo. Poslovanje samostojnih organizacij združenega dela je doseglo pričakovane rezultate, nekoliko slabše Zdravilišče čateške toplice, zaskrbljujoč je le rezultat hotela Riviera iz Portoroža. Da bi ugotovili razloge za naraščajočo izgubo, bo treba pripraviti primerjalno analizo z drugimi hoteli na slovenski obali. Poslovanje enot — poslovanje celote če pogledamo polletni obračun kot celoto, vidimo, da je negativni rezultat v posameznih delovnih enotah močno vplival na končni rezultat podjetja kot celote. Hotel Riviera v Portorožu je zaključil polletje s skoraj še enkrat večjo izgubo kot lani, čeprav je hotel letos že normalno deloval. Res je, da so nastopili nekateri nepredvideni momenti, kot so črne koze in storniranje rezervacij, slabo vreme in drugo, vendar to nikakor ne opravičuje visoke izgube, še posebno, če jo primer- jamo z ostalimi tovrstnimi organizacijami. Bilo bi potrebno vzroke za relativno visoke izgube poiskati tudi znotraj organizacije, v samem kolektivu mobilizirati več naporov za boljše delo, o čemer je bilo ob analiziranju rezultatov že govora. Spoprijeti bi se morali z vrsto subjektivnih težav in konstruktivno pristopiti k odpravljanju razlogov, ki povečujejo izgubo. Računati pa moramo tudi s tem, da se v tej panogi realen rezultat pokaže šele v drugem polletju. Kolektiv hotela Riviera lahko še veliko naredi do konca leta in ni razlogov, da bi bili rezultati slabši od drugih tovrstnih organizacij. V obratu Prašičereja je izguba rezultat visoke cene krme. Objektivne okoliščine v tej panogi so res težke, vendar bodo vložili vse napore, da do konca leta izgubo eliminirajo. Za izgubo v Vili Bled je vzrok relativno visoka amortizacija, deloma pa je nastajala iz tekočega poslovanja. Ukrepi, da se amortizacija zniža, so pod-vzeti in tudi vodstvo je bilo na željo kolektiva zamenjano. Tudi v tej enoti so izgledi za zmanjševanje izgube. V obratu Poljedelstvo-gozdarstvo-govedoreja izguba ni presegla okvira in jo moramo sprejeti kot dejstvo. Obrat postopoma prehaja v sanacijo in bo moral poslovanje aktivirati. S skupnimi napori se bo morda že prihodnje leto izkopal iz težav in začel normalno poslovati. Izguba v Mesni industriji Zalog je vsekakor poseben problem. Res je, da so bile na tržišču z mesom velike težave, vendar za naš obrat nič večje in nič drugačne kot za ostale tovrstne organizacije. Izguba v višini 569 starih milijonov nikakor ne more biti opravičljiva. Kljub številnim razgovorom s predstavniki Mesne industrije Zalog se je moralo vodstvo podjetja poslužiti ukrepa, da se članom njihovega kolektiva zmanjšajo osebni dohodki. Namen tega ukrepa je prisiliti ko- lektiv, da čim hitreje realizira sanacijske ukrepe. Vodstvo nosi veliko odgovornost, da bo po hitrem postopku mobiliziralo predvsem notranje rezerve. Ni vseeno, kako živi in dela 450 članski kolektiv. Ne bi smeli vsega pripisovati zunanjim faktorjem, ki seveda tudi obstajajo, vendar moramo najprej rešiti vse notranje probleme. Potrebna bi bila večja samokritičnost, drugačni prijemi in drugačni pogledi na problematiko. Problemi so boleči za celoten kolektiv. V naši bodoči ekonomski politiki bi morala zaslužena sredstva služiti kot obratna sredstva in ne samo dovoliti, da bi del teh sredstev porabila za pokrivanje izgub, saj bi to nedvomno vplivalo na likvidnost celotnega podjetja. Multilateralna kompenzacija Ob multilateralni kompenzaciji se je pokazal še en ključni problem v podjetju, namreč naši dolžniki. Neprijavljenih je bilo za več kot 10 milijard. To vsoto je finančna služba skupaj s komercialnim štabom v podjetju uspela zmanjšati na 2,4 milijarde. Nekaj dolžnikov smo morali tožiti in vprašanje, je, kdaj bodo dolg vrnili. Pri nekaterih pa se še vedno borimo na vse načine, da bi prišli do sredstev, od nakupov raznega blaga ali finančnih in blagovnih kompenzacij. Se vedno se torej pri naših kupcih zadržuje precej sredstev. Dosegli pa smo vsekakor to, da komercialne službe pri poslovanju bolj pazijo, komu blago prodajo in kdaj bo lahko plačano. Vsako blagovno poslovanje mora spremljati tudi vloga kapitala. Tak način dela mora biti stalno prisoten pri vseh, ki imajo posla s prodajo ali nabavo blaga. V zvezi s tem se je pokazala slaba organizacija pri saldakontih, čeprav bi morala biti ta služba srce podjetja in v perspektivi od nje pričakujemo več. Res pa je, da smo to služ- bo doslej zanemarjali in ji posvečali premalo pozornosti. Z boljšo organizacijo in stabilizacijo kadrov naj bi bila služba salda-kontov najstabilnejši del podjetja, saj od tega močno zavisi likvidnost celotnega podjetja. Interna banka Zadali smo si nalogo, da bo interna banka čim prej začela delovati. Tako bodo delovne enote v bodoče lahko poslovale v okviru dodeljenih in razpoložljivih obratnih sredstev. Skrajni čas je, prenehati s prakso, da ena enota živi in dela na račun druge. Vsaka enota bo morala gospodariti pač v okviru svojih možnosti, ne pa, da bi enota, ki slabo gospodari, črpala potenciale drugih enot, ki dobro gospodarijo. Ustavni amandmani in s tem novi elementi vodenja postajajo dejstvo. Zagotovo bo tak način gospodarjenja boljši in bo prinašal boljše rezultate. Funkcija bančnega kapitala bo v podjetju regulator odnosov med TOZD, razvijali se bodo na bazi posojil finančnih sredstev, ki jih bo treba vračati. Hiter nadaljnji razvoj podjetja bo mogoč v okviru razpoložljivih sredstev in ob angažiranju tujih sredstev, pa tudi s prelivanjem sredstev, o čimer bodo odločale, TOZD, ki bodo razpolagale s sredstvi. Visoki režijski stroški Ob analiziranju polletnega obračuna lahko ugotavljamo velik porast režijskih stroškov, s katerimi nekatere enote niso dovolj računale in so že zdaj prebile plafon plačnega fonda. Druge enote spet dosegajo nenormalno visoke stroške na račun preveč bolniških izostankov. Primerov prevelikih režijskih stroškov je veliko. Za boljše vodenje podjetja in delovnih enot ter boljši finančni rezultat pa bo treba s tem v zvezi učinkovito ukrepati. Velika izguba v Mesni industriji Zalog Ob polletnem obračunu poslovanja v Mesni industriji Zalog so zabeležili izgubo 569 starih milijonov. Številka je seveda nepričakovano velika in je povzročila številne temeljite razprave in analize stanja. Vrstili so se sestanki in razgovori, na katerih so bili sklepi vedno enotni: treba je odpraviti vzroke, ki izgubo iz leta v leto povečujejo. Vsa priporočila in ugotovitve so dosegle svoj zaključek na seji delavskega sveta Mesne industrije Zalog. Osnovna organizacija ZK v Mesni industriji Zalog je preko organizacijsko-ka-drovske komisije predlagala odstop direktorja Tavž-Ija in tehničnega direktorja Snoja. Če pa predloga ne bi sprejela, naj bi delavski svet razpravljal o nezaupnici vodstvu obrata. Delavski svet obrata se je sestal 7. avgusta. Direktor Jože Tavželj in tehnični direktor Jože Snoj nista odstopila, tajno glasovanje pa se je izteklo takole: devet članov je glasovalo za predlog osnovne organizacije ZK, šest jih je gla- sovalo proti nezaupnici, trije so se glasovanja vzdržali. Kakšni so razlogi za in proti ? Prav gotovo ne gre krivde za tolikšno izgubo naprtiti samo dvema delavcema, vendar pa sta onadva najodgovornejši in najvplivnejši osebi v obratu. Objektivni položaj mesne industrije nasploh je težak, vendar so rezultati poslovanja v MIZ neprimerno slabši od rezultatov v drugih sorodnih delovnih organizacijah, in MIZ je zadnjih osem let večkrat posloval z izgubo. Rekonstrukcija in modernizacija bi že morali dajati boljše rezultate. V obratu do nedavna niso imeli komerciale, zato je bilo celotno poslovanje okrnjeno. Da je letošnji polletni rezultat tako porazen, je povzročila tudi premajhna sposobnost prilagajanja objektivnim razmeram. Napake so očitne prav tako v prekoračevanju investicij in prepočasnem in neustreznem reševanju investicijskega programa. Tovariš Jože Snoj je zavrnil vse obtožbe, ki mu jih očita komisija za organizacijsko-kadrovska vprašanja in trdi, da sam ni ničesar kriv. Ugotavlja tudi, da je postopek glede nezaupnice nezakonit. Direktor Jože Tavželj ne prevzema nase odgovornosti za vse, predlaga formiranje strokovne komisije, ki bi nepristransko raziskala in ugotovila krivdo tudi drugih v obratu. Seji delavskega sveta obrata je prisostvoval tudi pomočnik generalnega direktorja tovariš Filipan. Dejal je, da nekajkratna dosedanja opozorila obratu niso zalegla. Poslovanje predstavlja kup kompromisov, toleriranja in številnih napak, pogrešali pa smo energično reševanje perečih problemov kljub izgubi, ki se vrsti že osem let. Vodstvo Emone je obrat večkrat opozorilo, naj čim hitreje dokonča investicije. Nerazumljivo je namreč, da v času. ko se vsi borimo za stabilizacijo gospodarstva, novi stroji stojijo že pol leta. Tovariš Filipan je že dejal, da komercialna služba, ki šteje 27 ljudi, ni kos svojim nalogam. Obrat Skrbimo za varnost pri delu Preskrba s prehrano prebivalstva, oboroženih sil in splošno ljudskega odpora v vojni Na pobudo zveznega sekretariata za narodno obrambo je bilo dne 26. in 27. aprila 1972 organizirano posvetovanje o preskrbi prehrane prebivalstva oboroženi! sil in splošno ljudskega odpora v vojni, posvetovanje je bilo v Beogradu. Na posvetovanje je bilo povabljenih 250 predstavnikov družbeno-političnih in z delovnih organizacij. Posvetovanja sta se tudi udeležila zastopnika našega podjetja, direktor trgovine na debelo tov. Pregelj Mirko in jaz. Prvi dan posvetovanja je bil namenjen podajanju referatov, dočim drugi dan posvetovanja pa diskusiji. Od vseh predstavnikov, ki so podali referate je največ pozornosti in diskusije bilo na referat, ki ga je podal generalni direktor mesne industrije Gavrilo-viča. Zato želim referat objaviti, da se z njim seznanijo bralci našega glasila. Generalni direktor mesne industrije Gavriloviča iz Petrinja je v referatu veliko pozornost posvetil goratem planinskem področju, kjer je osnova za pridobivanje hrane za preskrbo prebivalstva in splošno ljudskega odpora v vojni. V zvezi s tem je povedal zelo zanimive izkušnje v 10. letih njihove tovarne. Povedal je, da je Gavrilo-vič organiziral kooperacijo s kmetovalci za vzrejo prašičev na področju Baranje, Korduna in Bosanske krajine. Na tem področju je nekaj občinskih skupščin ne prav velikih in letno zrede preko 130 tisoč prašičev za zakol. Računajo, da se bo letos to število znatno povečalo. Tako danes to področje predstavlja najmanjšo površino v okviru Jugoslavije, kjer se bavijo kmetovalci kooperanti z vzrejo prašičev v takem številu. Zato je v referatu predlagal, da naj zato pristojne armijske in druge inštitucije ta primer kooperacije mesne industrije Ga-vrilovič in zasebnih kmetovalcev vzamejo v podrobno analizo, kako bi se te izkušnje mesne industrije Gavriloviča prenesle na druge predele v Jugoslaviji. Tovarna Gavrilovič je znana. Nahaja se na robu nerazvitih področij Baranje, Korduna in Bosanske krajine. Zato je bil Gavrilovič stalno primoran surovine iskati v Slavoniji in v Vojvodini, s čimer se je surovina podražila, zaradi visokih transportnih stroškov. Zato se je Gavrilovič v letu 1962/63 odločil, da organizira kooperacijo za vzrejo prašičev s kmetovalci na navedenih področjih. Dali so kooperantom denar, krmila, plemenske prašičke in veterinarsko pomoč. Kooperantom je Gavrilovič zagotovil odkup prašičev neglede kakšne cene so bile na tržišču, celo večkrat se je dogodilo, da je Gavrilovič pri takih primerih imel minimalne zaslužke, ali pa jih sploh ni imel. Nadaljevanje na 5. str. mora zreducirati servisno dejavnost le na svoje potrebe. Za promet, kakršnega MIZ doseže, je vsekakor 20 zaposlenih v računovodstvu preveč, prav tako v ekspeditu, skladišču itd. Potrebne so radikalne spremembe v sistemizaciji delovnih mest in ne le malenkostni premiki. Morali bi se otresti škodljive miselnosti, da mirno gledamo naraščanje izgube v prepričanju, da bo družba pomagala iz zagate ali pa drugi obrati v Emoni. Z glasovanjem se je delavski svet Mesne industrije Zalog opredelil za dosedanje vodstvo in s tem prevzel v imenu kolektiva vso odgovornost za sanacijo in eventualne posledice. Kolektivu, delavskemu svetu obrata, družbeno-po-litičnim organizacijam in vodstvu ostane težka naloga, da čim bolj energično prično reševati probleme in v celoti realizirajo sanacijski program brez kompromisov in odstopanj. Po- trebno bo izvesti vrsto ukrepov, ki ne bodo zmerom popularni (kot na primer znižanje osebnih dohodkov delavcem v MIZ), ki pa bodo lahko edino pripeljali k popolni sanaciji obrata in k ponovnemu zaupanju celotnega kolektiva. Podjetje kot celota bo nudilo obratu Mesne industrije Zalog vso pomoč, vendar pa bo glavno breme kljub vsemu na kolektivu obrata in njegovi pripravljenosti, da izboljša sedanje stanje. Emona na tržaškem velesejmu Emona je že v preteklih letih sodelovala na tržaškem velesejmu, vendar le z nekaj artikli na majhnem prostoru. Letos je bil sejem od 19. do 29. junija. Predstavili smo celotno maloprodajno mrežo, dejavnost zunanje trgovine, turistično agencijo Globtour in Emona-hotele. Naš paviljon je na sejmu pritegnil največ pozornosti. Postavili smo pravi mini-market, v katerem smo pokazali obiskovalcem prehrambeno blago, ki je za Italijane najbolj zanimivo, kristal, kože, kožno konfekcijo in usnjeno galanterijo. Vsem obiskovalcem je bilo na voljo tudi 30.000 informativnih dvojezičnih letakov z opisom vseh naših dejavnosti, ki jih priporočamo Italijanom. Naš namen je bil seznaniti sosede z dejavnostjo tudi znotraj Slovenije in jih prepričati, da se jim vsekakor splača priti do Ljubljane ali še naprej in ne le do naših marketov tik ob meji. Naša propagandna služba je v jugoslovanskem paviljonu postavila zelo okusno urejen pult za turistično agencijo Globtour. Mnogo obiskovalcev sejma se je pred njim rado ustavljalo, da si ogledajo fotografije naših hotelov in turističnih krajev, da poizvedo zanimivosti o naši deželi, o možnosti potovanja k nam in preživljanja počitnic v Jugoslaviji. Sejem je bil ravno v času, ko so prepovedali kopanje na tržaški obali, zato so se Italijani tem bolj zanimali za Jadran. Bilo je škoda, da je predstavnica Globtoura Nataša Vokič lahko dajala le informacije in priporočila, ni pa mogla rezervirati sob, saj ni imela pregleda prostih kapacitet. Maloprodajo sta izmenoma zastopala poslovodja sežanskega marketa in poslovodkinja novogoriškega marketa, za zunanjo trgovino pa je bila na sejmu tovarišica Seka Trgovac. Privlačnost jugoslovanskega paviljona in njegova komercialna ureditev ter direktni kontakti naših predstavnikov z obiskovalci, vse to bo zagotovo prineslo podjetju koristi in večji ugled ter popularnost pri sosedih Italijanih. Mini market na tržaškem sejmu Nadaljevanje s 4. str. Preskrba s prehrano prebivalstva, oboroženih sil in splošno ljudskega odpora v vojni Cas je pokazal in potr-dii. da je poslovna politika kooperacije mesne indu-strije Gavrilovič z zaseb-kmetovalci pravilna, čeprav jih v začetku ni nihče hvalil, marveč grajal. Danes mesna industrija Gavrilovič ima 2,5 milijarde starih dinarjev obratnih Sredstev kredita iz indu-strije v kooperaciji. Največ možnosti za tak način kooperacije v prašičevi in govedoreji je na planinskih področjih in sicer delovne organizacije, kombinate mesne industrije in melkarne. Po njegovem mnenju je velikega pomena in prednost živih zalog. Hladilnice 80 zelo drage in nismo v stanju napraviti v Jugoslaviji toliko hladilnic, da bi lahko shranili meso v njih 2a slučaj potreb v vojni. Zato lahko imamo veliko količino živih svinj, goveda in ovac v živi rezervi svežega mesa. Na področju dolin ob rekah in tudi na hribovitih predelih, navaja v referatu, da obstojajo možnosti za posevke s koruzo in krompirjem. Na teh področjih bi morali dati možnosti kmetovalcem, da si nabavijo drobno mehanizacijo za obdelavo zemlje in da so oproščeni davkov. Referent je navedel, da je v tem primeru za razvoj kmetijstva in kooperacije najbolj odgovorna prehrambena industrija, ki ima glavno vlogo za preskrbo v vojni. To morajo vedeti predvsem oni, ki kreirajo našo politiko. Kmetijstvo se že 25 let nahaja v stalni krizi in to z dneva v dan v težji, ker se dohodek gospodarstva ne preliva v kmetijstvo pač pa v druge panoge gospodarstva. Zato je predlagal v svojem referatu, da bi bilo potrebno zagotoviti in organizirati preskrbo prebivalstva ne z dogovorom pač pa z zakonom. V zakonu bi moralo biti določeno, da delovne in druge organizacije morajo za potrebe obrambe oboroženih sil in za splošni ljudski odpor prispevati procent za obdelavo goratih in planinskih področij, kjer se naj razvija govedoreja in prašičereja. To bi bile naše najbolj sigurne zaloge živega mesa. Vodja službe za varstvo pri delu, NO in CZ Geršak Andrej Ogljikov monoksid — nevidni ubijalec Po svetu se vsako lete z9odi na tisoče nesreč za ^di ogljikovega monoksi da CO. To je eden najpo Slavitnejših vzrokov smrt zastrupitve razen alko ^°Ja, imenovali so ga do Vršenega zadušljivca. Vsal Okvarjen neelektričen apa rat za gretje ali vsak stro 2 notranjim izgorevanjen if.. Inhko smrtonosen dpje gnezdo v dimniku Počena cev, dušilec ropo ki propušča pline, one c'ččeni komercialni plin a ' '"ezervoarji za terapijsk kisik, raznovrstne slabo ventiiirane industrijske naprave, vse to lahko ubije neprevidno osebo. Krvno barvilo hemoglobin ima posebno afiniteto do CO. Hemoglobin se spaja s CO 200 do 300-krat hitreje kot s kisikom, CO pa se izloča iz njega 250-krat počasneje. Mestni prebivalci so izpostavljeni precejšnjim koncentracijam CO iz izpušnih avtomobilskih cevi in iz tovarniških dimnikov. Tudi avtomobilisti v go- Kdaj bodo prali v skupni pralnici Skupni interesi so rodili skupno idejo in skupno ^vesticijo treh portoroških hotelskih organizacij Riviere Emono, Palača in Metropola. Domenili so se, da bodo a Potrebe vseh treh zgradili pralnico. Pri Investicij- skih . stroških so s tretjinami sodelovali Palače, Riviera a Metropol in zgradba je stala že pred dobrim letom. aJPrej se je zataknilo pri strojih. Angleška firma Spen-er je prenehala izdelovati stroje, kakršnega so za linico že uvozili in ga je na svoje stroške zamenjala. as pa seveda hitro teče. Potem je bilo treba stroje . 0r|tirati, kar pa lahko opravi le angleški monter. Stroje e bilo treba preiskusiti, pri tem je spet prišlo do ne-Porazumov, katera od treh pogodbenih strank bo lah-orii °Pra'a 23 poskušnjo več perila. Tudi samostojnost mčanja upravnika pralnice je bila okrnjena, češ da Pernica še ni formalno pravno ustanovljena. Razen tega ® Ovajalec del Slovenija ceste ni držal rokov kljub amim dražitvam in tudi sicer izdelava ni najsolidnejša. 1- avgusta je o vseh teh problemih razpravljal ponovni odbor pralnice, v katerem so predstavniki Ri-l'are. Palača, Metropola in Emone. Odločili so se, da skupna pralnica portoroških hotelov začela s poskus-lrri obratovanjem v prvi polovici avgusta. stem prometu so izpostavljeni delovanju CO. V Kaliforniji so zato uvedli ob dušilcu ropota še obvezno dodatno napravo, ki zmanjšuje ogljikovodike in CO v izpušnih ceveh. Mnoge prometne nesreče zaradi CO, veliko voznikov zaspi za volanom, zavije s ceste in podobno, ker so prizadeti z vdihavanjem sorazmerno majhnih količin tega plina. CO ni neposredno kemični strup v takem smislu, kot sta to klor in iperit. Strupen je samo zato, ker preprečuje tkivom dostop kisika, ki jim je nujno potreben. Znaki zastrupitve s CO so zelo neznačilni — glavobol, slabost, bruhanje, vrtoglavica, zmedenost, pe-šanje vida, v primeru najhujše zastrupitve pride do globoke nezavesti, šoka in smrti. Zastrupljencu moramo nuditi takojšnjo pomoč in sicer z umetnim dihanjem, če črpalka s kisikom ni takoj na voljo. Kisik je potrebno dodajati precej dolgo. če vidimo nezavestnega bolnika ali pa človeka, ki toži zaradi glavobola, pomislimo na možnost, da je temu vzrok CO. Predvsem pa Je treba vedeti za mnoge situacije, ki povzročajo zastrupitev s tem brezbarvnim plinom, ki ga ne vonjamo in ga tako zelo težko pravočasno ugotovimo. Sladoled bi radi! Razdelitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo Za leto 1972 so sredstva za stanovanjska posojila zaposlenim v Emoni dokončno razdeljena. Odbor za varstvo pri delu, družbeni standard in socialna vprašanja pri delavskem svetu podjetja je po temeljiti razpravi potrdil celotno razdelitev razpoložljivih sredstev za reševanje stanovanjskih primerov v letu 1972, ki so jih predložile komisije organizacij združenega dela podjetja. Posamezne komisije so upoštevale že marca sprejete sklepe in priporočila o delitvi, še vedno je veliko število članov Emone, ki nimajo urejenih stanovanjskih razmer. Mnogi nimajo niti najmanjšega življenjskega prostora. Cene pa iz leta v leto naraščajo, tako da tudi prosilci, ki so dobili v zadnjih dveh letih našo pomoč v obliki posojila, niso mogli rešiti svojega problema in so letos ponovno prosilci. število prošenj je bilo torej veliko. Skromna sredstva pa so omejevala zadovoljitev vseh potreb in zahtev. Vira sredstev sta bila namreč le dva: stanovanjski prispevek iz osebnega dohodka in anuitete od že danih posojil. V obratu Poljedelstvo-go-zdarstvo-govedoreja Domžale je bilo 304.000 din razpoložljivih sredstev, vsa so bila razdeljena desetim prosilcem. Sedmim članom kolektiva v obratu Prašičereja Ihan je odbor pomagal s krediti v skupni vrednosti 81.000 din. Za obrat Perutnina Zalog je bilo razdeljenih 138.000 din In to šestim zaposlenim. Z 12.000 dinarji Je svoj stanovanjski problem rešil en prosilec Iz obrata Kooperacija. šestim zaposlenim v obratu Tovarna močnih krmil so razdelili skupno 115.000 din. V Mesni industriji Zalog so ugodno rešili prošnje za kredit dvajsetim delavcem, katerim je bilo razdeljeno skupno 377.000 dinarjev. štiriindvajset stanovanjskih vprašanj je rešenih v direkciji trgovine na debelo in sicer s 567.000 dinarji. Komisija v direkciji trgovine na drobno je razpolagala s 1,958.000 dinarji in jih je razdelila med 73 prosilcev. V direkciji zunanje trgovine je dobilo stanovanjski kredit devet zaposlenih, skupaj 232.000 dinarjev. S 5.000 dinarji je stanovanjski problem rešil en član kolektiva v direkciji za engineering. V direkciji za turizem — Globtour je bilo med tri prosilce razdeljeno 193.000 dinarjev. V finačni in splošni direkciji je dobilo stanovanjski kredit petnajst zaposlenih od skupne razdeljene vsote 613.500 dinarjev. Izkušnje preteklih let in ocene za v bodoče kažejo, da bo še vrsto let prosilcev za stanovanjska posojila veliko. Odbor se je zato zavezal, da bo poskušal najti še dodatne vire sredstev. Z razumevanjem prosilcev odobrenih posojil je uspelo povečati vir iz anuitet zaradi najkrajših možnih rokov vračanja. Vsem članom, ki Imajo že vložene prošnje za posojila in do sedaj še niso bili upoštevani, odbor za varstvo pri delu, družbeni standard in socialna vprašanja priporoča: naj čim več možnih lastnih sredstev vlagajo in namensko varčujejo na daljše roke, naj tudi njihovi zakonski tovariši v svojih delovnih organizacijah uredijo vse potrebno za pridobitev pravic do stanovanjskih posojil. Z boljšim in predvsem hitrejšim reševanjem stanovanjske problematike bi namreč v veliki meri prispevali k večji delovni storilnosti in poslovnosti zaposlenih v podjetju in ne na kraju, k zavesti pripadnosti kolektivu Emone. AFORIZMI Brezdelje je nakovalo, na katerem vrag kuje vsemogoče grehe. Besede brez misli ne gredo nikoli v nebo. Dobra vzgoja je v skrivanju mnogih misli o sebi in redkih misli o drugih. Razburjen človek odpre usta in zapre oči. Darvvinova teorija o preživitvi najmočnejših je danes dopolnjena s spoznanjem o preživitvi najspretnejših. Za neprijetne resnice poznamo eno samo zdravilo — moramo se z njimi sprijazniti. Vorčnjmo pri Mlno-Mtni službi Emone PREGLED izplačil osebnih dohodkov za mesec julij 1972 preko HKS Emona Ljubljana Enota -= Število izdanih čekov za OD !§ > £ O « O £ £ S n "5 ^ > Stroškov mesto Število zaposlen delavcev CO - O “8 On 0) !*-d •• cc m O N «3 2 ■1.2 > N 0> > «0 O