Poštnina plačana v gotovini Sped. in abb. post. II. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 136. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. v etei S L CfV'E'N CEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir niel ■ finir Leto VI. — Štev. 22 (123) UDINE, 16. - 31. DECEMBRA 1955 ^ ^ Izhaja vsakih 15 dni Moč domače poštene besede Z veseljem prebira človek liste, ki se zavzemajo za naše pravice. Ti listi pridajo, da se je v zadnjih desetih letih na slovenskem zapadu marsikaj spremenilo. K slovenskemu zapadu spada tudi Beneška Slovenija. Koliko bojev in krvi, ir-tev in naporov je bilo treba, da so vsaj do neke mere zmagala načela o človeških pravicah in so tudi beneški Slovenci prišli do knjig in časopisov v svoji pošteni domači besedi! Njih veliki učitelj Ivan Trinko je vršil svoje prosvetno in kulturno delo v času, ko se je zdelo, da legajo smrtne sence na njegovo ožjo domovino. Materin jezik je bil izrinjen iz javnosti. Vendar Trinko ni nii i iTin i i i i i in in mn 111 1111 m n i iiMii'iiimiiiiiiitinii»1! Božična epistula Pred par tedni je svet obhajal spomin odkar je bila podpisana listina človeških pravic. V dokumentu, ki naj bi bil položil kamen na grob človeške mržnje, zlobe in izkoriščanja bližnjika, so predvsem poudarjene pravice do dela in zaslužka, do osebne pranosti in zajamčene imovi-ne, do kulturnega razvoja in svobode mišljenja. Vse lepo in prav, a danes po tolikih letih, so te svetle pravice še vedno le lepa teorija, izvajajo se pa še le malokje. Nekaj manjka. Priča smo tudi velikega gibanja za mir med narodi. Vsako leto se zbira na stotine odposlancev pod lepim znakom belega golobčka na mirovna zborovanja. Zelja vseh je enotna, a miru in zbližanja med poedinci in narodi le še noče biti. Tudi ì L šz itcuìljkùi Človek, ki se vbada za vsakdanji kruh skoro nima časa, da bi pomislil, kako je to, da vsi za enim ciljem hrepenimo, a ta se nam vedno bolj odmika. Pa zdaj ko »prišel je čas okrog božiča« skoro neho-tè misli vasujejo s tvojo dušo in sprašujejo o marsičem. Tudi o tem, kako da ni miru, pravega miru med nami. Za odgovor razgrnimo prav v tem primernem času božično epistulo ali pismo, ki je obenem živo vesela Prešrnova »Zdravljicei«. V njej je naš veliki pevec napil ljubezni in dobroti, ki naj preoblikuje naš rog, skupnost slovanstva in tudi vse Človeštvo. Tu je jedro te poslanice in zdravic, ki jo v te dneh premišljujmo sit V prvi vsrti naj obstane pri tej misli t>sak poedinec. Mir in spravo mora najprej v samega sebe priklicati, če naj iz-žarja mir in oznanja spravo tudi svoji okolici. Poštenje naj ga prevlada in dolžnost napram sebi, rodu in svoji zemlji naj ga prevzame in v njem bo — mir. Mir ne nat listini ali samo v kaki skupščini, marveč mir v srcu! Na ljubezen in dobroto naj se spomni tudi vsaka naša družina. Vsak njen član naj ne podpira samo treh oglov, tudi četrtega naj krepko drži, da, bo trdno stal Slovenski dom. Mir pod našimi, tudi Slamnatimi strehami, bo sezidal trden jez Proti tuji poplavi. Narod pa opominja Prešernova poslanica miru s prosečimi besedami »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo....« Mir je tudi blesteči cilj pred očmi vseh narodov, vesoljnega človeškega občestva, saj »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan.« pa ne bo pregnan, dokler bodo državniki in politiki ustvarjali mir le z ravno-Vesjem sil in s tako taktiko, da če ima ta en° atomsko bombo, sestavi sosed dve. e. tako ravnovesje sil in politike ne bo Prineslo miru; ustvarilo ga bo le ravno-Vesje pameti in poštenja, ki izvira iz tirnih src, polnih zaklada ljubezni in dobrote. Po božično poslanico, ki se prepleta z Risiimi v Prešernovi »Zdravljici« si vo-čimo iz srca ob teh praznikih in ob no-letu. Ta glas naj odmeva širom na-e domačije in v vseh »kar nas dobrih je 1udi« in zares potem »ne vrag, le sosed bo mejak!« obupaval. Moč za nadaljnje delo je zmeraj znova zajemal iz svojega ljudstva in iz ljubezni tega ljudstva do lastnega jezika. Učil je svoje rojake s knjigami in živo besedo in zavračal nasprotnike, ki bi bili radi preplavili naše doline, rebri in vrhove s tujimi valovi. Bolj ko so ga nasprotniki napadali, trdneje se je oklepal domačinstva, skrbneje je gojil svoj domači jezik, vztrajneje se je uril v njem. Vedel je, da se materin jezik ne da izruvati iz srca. Prepričan je bil, da zdravega in zavednega ljudstva nobena nevarnost ne more preplašiti, nobena grožnja ustrahovati, nobeno nasilje zmrviti. In to njegovo prepričanje se je obneslo. šest let izhaja »Matajur« kot glasilo beneških Slovencev. Prve stevilké so sprejeli nekateri z radovednostjo in pričakovanjem, crugi z nezaupanjem in evo-mi. Prvi niso bili razočarani, drugi so se prepričali, da ni razlogov za malodušje. List postaja duhovna last beneških Slovencev. V njem srečujejo načelne članke, ob katerih začutijo, da so tudi oni Slovenci, sinovi številne družine, ki sega od njihovih dolin do štajerskih vzhodnih meja, da jih z brati vežejo isti jezik, podobne šege in navade. V listu berejo vesti v domačih narečjih raznih beneško slovenskih krajev o ožjih domačih in o skupnih zadevah. Posebna stran prinaša poglavja iz zgodovine slovenskega slovstva in razne kulturne zanimivosti. V šestih letih se je nabralo za celo knjigo takih snovi. Mladina najde v listu mnogo zabavnega branja. Gospodar in gospodinja se lahko poučita o živinoreji in ko-košjereji, o poljedelstvu in vrtnarstvu, o gospodarstvu in .gospodinjstvu. 3 svojo vsestransko pestrostjo si list pridobiva zmeraj! novih prijateljev. Nasprotniki domače besede in naše kulture, ki jim je mišljenje in čustvovanje obtičalo v propadli fašistični dobi, ker niso mogli slediti razvoju, včasih list radi napadajo ali ga skušajo ovajati in črniti. Zavračanje takih obrekovalcev je precej lahko delo. Njihovo utemeljevanje^ zakaj naj bi beneški Slovenci ne smeli imeti svojega lista in brati svojih knjig, je tako jalovo in prazno, da bi se morali sramovati tako plitkega in prisiljenega dokazovanja. Ce bi njih nazori kaj veljali, bi tudi Italijani v Svici, Jugoslaviji, Ameriki in drugod po svetu ne smeli imeti svojih listov in gojiti svoje kulture. Takim trdim glavam posveti včasih list tak članek v njihovem jeziku, da ga bodo bolje razumeli. Vsaka soseščina, ki bodi znosna, je obenem šola in vaja v mirnem sožitju. Mirno sožitje s furlanskimi in italijanskimi sosedi mora veljati tudi za beneške Slovence. V takem duhu je pisan njihov list od prve številke do danes. Nobena vrstica, nobena beseda ni bila v teh šestih letih natisnjena zaman. Vsaka je bila do- iiiiiiiiiiiriiiMiriruniirii minuli i■uiiiiiiiiiiariiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini čtea ioqmi q ilhd bro premišljena, ima svojo ceno in Slovenci in Italijani dobro čutfiSckjc^č) teri listi stojijo v službi pravice iBsbWftfct ce. Nasprotniki se le preradi jo zavijanja, ki ne preprič*y«t so načela o človeških pr vipyli^iy svetu preveč znana in pnzij0^*jtd%HWn^h smel in mogel kdo odrekajidHSifctf fcfjpe-škim Slovencem. In če Pfaaapt&jkhdUČa-sih lažejo, da beneški S]p«jHS:t sj^pi ne marajo svojega jezika, svo- jih knjig in šol v svojgpj (ffcBTjgjSem jeziku — kdo jim bo verjfljfea4te¥®{ezni zapeljani petmjaki in fašizma ne bodo mogli)itttoi*r .aYett&VM*, predstavljati slovene] „ _.^ga preb' ..fi i7nTirìTiii.i;iiti!i.. »m valstva, niti če sedijo rv» c>Kitatffi;em stricu, pa naj se p ri Pifepa* Sak&fjhičegz jezika še taiao !liž^^-ii»^j»'|^Jf^«janjajo. Razvoj v svetu ubiia,,,drneačne poti. Človeške in v^ciiovne -ifr ivice se širijo in se bodo širilet se priznavajo in se bodo priznavale.. Brez jezika ni prihodnosti in ■VT7 ni razvoja. Kakor vsak drug narod imajo tudi beneški Slovenci pravico in dolžnost, da svoj jezik ljubijo, ga gojijo, se ga učijo in ga uporabljajo doma in na cesti, v cerkvi in šoli, na svojih županstvih in po drugih uradih svojega ozemlja. Uvidevni in pravicoljubni sinovi italijanskega naroda jim to priznavajo in vedo, da bi bilo odrekanje takih pravic — najhujša krivica, -u- -f,drusa z... . esel Božič in srečno novo leto » vulgo« i'im želi uredništvo in uprava «MATAJURJA» vsem svojim naročnikom, bralcem in prijateljem 11 il 111 n niti n 111 i.i m i n i:iiiiiii;iiiiiitii!i!iii!i:iiiiiii)nniiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiii:ni:iiiiiii n illumini u,n i m n m i iiii i iiiiiiiiniiiiiiiiii n mi iiniMinninn ninni11 n ninnili 111 mu Absurdni proces Narodno - osvobodi'"*, v : ':\je slovenskega in furlanskega prebivalstva med zadnjo svetovno vojno so ustvarile trdno vez prijateljstva, ki se je manifestirala v skupnih akcijah proti okupatorju. Tekla je skupna kri in zacementirala trdno vez, temelječo na večnih idealih ljubezni do svobode in neodvisnosti. Po vojni so poražene reakcionarne sile skušale kljub odločilnemu prispevku odporniškega gibanja k ustanovitvi modeme republike in njenega temeljnega zakona republiške ustave pridobiti izgubljene položaje v družabnem in gospodarskem življenju z vedno odločnejšim zanikovanjem odporniškega gibanja ter z njegovim preganjanjem. Med take poskuse spadajo številni procesi proti odporniškemu gibanju. Prav te dni pa se jim je pridružil najnovejši napad na odporniško gibanje s procesom proti pordenonskim partizanom. Krivična razprava in še bolj krivična obsodba predstavljata višek nesramnosti reakcionarnih elementov. Res je sicer, da je obsodba formulirana na način, da jo bo moralo prizivno sodišče po temeljitem proučevanju zavrniti, toda to prav nič ne zmanjšuje dejstva, da se skuša prikazati za zločince tiste, ki so se med vojno odzvali klicu zasužnjene domovine. Nasprotno pa ostajajo nekaznovane osebe, ki so v fašističnih formacijah skupno z nacističnimi okupatorji ubijale mimo prebivalstvo. Razprava v Vidmu je še tesneje združila slovensko in furlansko prebivalstvo, ki ne more požreti hude žalitve, ki jo je odporniškim borcem ne glede na njihovo politično pripadnost pripravilo videmsko sodišče. Kot med osvobodilnim bojem tako se tudi sedaj zavedajo, da je potrebna enotnost, kajti danes ni več oboroženih nacifašistov, ampak so na visokih položajih ljudje s fašistično mentaliteto, ki predstavljajo veliko nevarnost za obstoj demokratičnih inštitucij in za napredek. Te sile se na vso moč trudijo, da bi obdržale na naši vzhodni meji določeno stopnjo napetosti, ki bi ji dopuščala ribariti v kalnem. Proces v Vidmu proti pordenonskim partizanom predstavlja samo prvi korak na liniji mednarodnega zaostrovanja; priprave na proces proti pripadnikom Briško beneškega odreda naj bi samo izpolnile okvir, ki je bil začrtan s pravkar končanim procesom. Skuša se še odločneje udariti po odpomi- / Sprememba slališča videmskih demokristjanov glede avtonomije Furlanski demokristjanski poslanci Berzanti, Biasutti, Driussi, Garlato in Schiratti so predložili rimski vladi vprašanje glede ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina v katerem poudarjajo, da je z vstopom v veljavo londonskega memoranduma točka X prehodnega določila ustave odpadla. Hkrati ugotavljajo, da so bile volitve navadnih deželnih svetov preložene na nedoločen čas. Zato hočejo vedeti od vlade: 1. Alt vlada ne meni, da je bilo potrebno izvesti v celoti člen 116 ustave in poskrbeti za takojšnjo predložitev in odobritev v parlamentu statuta za deželno avtonomijo Furlanija-Julijska krajina, ki je edina dežela s posebnim statutom, ki še ne deluje. 2. Ali se vladi ne zdi, da bi bilo tržaško področje kljub sedanjemu juridičnemu stanju na osnovi londonskega memoranduma lahko vključeno v deželo Furlanija-Julijska krajina. ll'l|l,|l,l:l:l'IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll„l,llllll!llllllll|,|l|lil|lll|1|l||||llil|]lli|llll|ll:|1|,I1,l„MI|l,!|l|,,l|1„(l,,M||!||11||)||||t|||,|,|||||,1|||||n||||[|||!||||||M|||||||||1 s Furlanijo povzročil, da se je rešitev tega vprašanja zavlekla. Pravi videmski avtonomistični krogi so mnenja, da je vprašanje, ki so ga predstavili furlanski demokristjanski poslanci vladi, samo manever za nadaljnje zavlačevanje tega perečega vprašanja in da bi se s tem pred volilci za prihodnje upravne volitve pridobili dobro karto za izvajanje volilne propagande. Toda, čeprav so furlanski demokristjanski poslanci predložili vladi samo vprašanje za katerim je jasno kaj se skriva, je to korak naprej v korist deželne avtonomije Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom, ker se prav tako, kot stališče avtonomističnih krogov v Furlaniji, sklicuje na člen 116 ustave in poziva vlado naj predloži v odobritev parlamentu statut za deželno avtonomijo Furlanija - Julijska krajina, ki je edina dežela s posebnim statutom, ki še ne deluje. Ako se ne bo izvedla avtonomija v Furlaniji, za katero se je v preteklih letih toliko zavzemala demokrščan-ska stranka, bo morala ta obračunati z volilci, ki so jo podpirali v preteklosti prav zaradi tega njenega avtonomistič-l Gornji vprašanji sta zanimivi predvsem zato, ker je znano, da so bili prav predstavniki videmske krščanske demokracije s senatorjem Tessitorijem na čelu, proti vključitvi tržaškega področja v deželno avtonomijo Furlanija-Julijska krajina, kljub temu, da sta demokristjan-ske organizacije v Trstu, Gorici in Pordenonu to vključitev podpirali. Videmski demokristjanski krogi so bili na stališču naj se proglasi deželna avtonomija Furlanija-Julijska krajina samo za videmsko in goriško pokrajino in naj bi naknadno omogočili tudi vključitev tržaškega področja, ki ga sedaj upravlja posebna italijanska civilna uprava. Zaradi tega stališča videmskih demokristjanov je prišlo ob pomladanski kampanji za ustanovitev deželne avtonomije Furlanija - Julijska krajina do precej ostrega spora med tržaškim demokristjanskim vodstvom. Dejstvo je, da je ta spor in odpor videmskih demokristjanov proti vključitvi tržaškega področja v deželno avtonomijo skupil 1 nega stališča. škem gibanju, ki je na našem področju imelo mednarodni značaj, ter s tem skar liti dobre odnose, ki so se začeli razvijati z odstranitvijo največjih nasprotij po londonskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Pred dnevi ze Italija postala polnopravni član ’ ranizacije združenih na- 550 rodov. Dolgo : je borila za vstop med enakopravne ;er$ % vsega sveta. Svoj pristop je utemeljevala s sodelovanjem odporniške ei gibanja v evropskem odporniškem gibanju. Videmska obsodba partizanov in priprave procesa proti pripadnikom BBO se ne skladajo s sicer upravičenimi utemeljitvami uradnih italijanskih predstavnikov za vstop v OZN. Kdor stopi v OZN ne sme nikoli pozabljati, da je Organizacija združenih narodov sad naporov zavezniških sil, da se tudi v povojni dobi najdejo stične točke, ki so zaveznike družile v hudih letih druge svetovne vojne: OZN je v veliki meri sam protifašističnega boja. Zaradi tega preganjanje italijanskih, furlanskih in slovenskih partizanov škodi mednarodnemu ugledu republike . V tem položaju ima furlansko in slovensko ljudstvo naših pokrajin, ki je zaradi svojega sodelovanja v odporniškem gibanju postalo cilj napadov fašizma, dolžnost, da strga zastavo republike iz rok ljudi, ki so nevredni, da jo nosijo. Obenem pa se mora trdno zavedati, da bo uspešno branilo čast odporniškega gibanja, kadar ne bo nikoli pozabilo, da je toliko Furlanov padlo v slovenskih krajih in da so slovenski partizani umirali v furlanskih vaseh, ko so skupaj branili prebivalstvo pred Nemci. Predsednik republike ' v Francijo Predsednik Francoske republike Coty je povabil predsednika republike Gron-chija, naj obišče Francijo. Do tega obiska bi moralo priti že v januarju. Ker pa so v Franciji 2. januarja volitve v parlament, pojde predsednik Gronchi v Pariz šele februarja. Meseca marca obišče predsednik Gronchi Združene ameriške države. Ze pred božičem odpotuje ameriška poslanica Clara Boothe Luce v Ameriko, kjer ostane en mesec. Sestala se bo tudi s predsednikom Eisenhower-jem, ki živi zdaj na kmetiji na svojem posestvu. '■* « » nacil nuNa zs *jA je Nadiške ,dacio u dne 15.12.1944 v bližini Tarčenta. èTURAM Alojz pok. Jakoba, letnik 1009,’ služil v formacijah Garibaldi, ujet 6d -^iktov in ustreljen v Nemah dne 13. c f-- 15.1013. i, «itiiiiintiuj^, •f^TT.T.m j^-pio od i Giobatta, letnik 1926, služil li l^aaàybÉàlMMmaacijah Primorski I i 5.001) I ! paiolo & 'ki prefhkftrfi^*!*^ •*' VA dcdi-^iob: l NaffitČF Subidu. »Oso] rtkd'i ut«v v ^ ni, oV i v. .-»irne oi m - ' na Slovenski in furlanski partizani iz občine Neme padli za svobodo TONCHIA Danilo od Girolama, letnik 1921, služil v diviziji »Garibaldi Natiso-ne«, padel v boju proti fašistom v šebre-Ije na Primorskem dne 22.3.1945. NIMIS Domenico od Luigija, letnik 1924, garibaldinec divizije »Natisone«, ujet od Nemcev in interniran v Nemčiji, kjer je umrl dne 4.4.1945. PICCOGNA Jakob od Antona, letnik 1920, služil v Briško-beneškem odredu, Ujet od nemških SSovcev in ustreljen dne 13.12.1943 v Tipani. SCUNTERO Giuseppe od Luigija, letnik 1924, služil v Briško-beneškem odredu, ujet od SSovcev in ustreljen dne 13. 12.1943 v Tipani. LAVRENČIČ Jožef od Jožefa, letnik 1924, služil v Briško-beneškem padel v boju proti nacifašistom 3.1945 v Doberdobu na CESCHIA Gino od 1915, služil v formaciji »Garibaldi ne«, padel v boju proti nacifašistom dne 20.10.1944 v Bordonu na Beneškem. COMELLI Agostino od Giuseppeja, letnik 1920, garibaldinec, padel v boju proti fašistom dne 14.10.1943 na Bemadiji v Zahodni Beneški Sloveniji. COMELLI Albino od Giuseppeja, letnik 1923, garibaldinec, padel v boju proti fašistom dne 14.10.1943 na Bernardiji v Zahodni Beneški Sloveniji. DI BETTA Luigi od Paola, letnik 1927, služil v diviziji »Garibaldi Natisone«, padel v boju proti nacifašistom dne 25.3. 1945 v šebreljah na Primorskem. GREGORATTI Ivan od Matije iz Gorenje Crneje, letnik 1906, služil v Briško-beneškem odredu, padel dne 5.12.1944 v Tipani. GERVASI Lino od Antonija, letnik 1917, garibaldinec divizije »Garibaldi Natisone«, ranjen v boju proti nacifašistom in umrl v videmski bolnici dne 31.10 1944. LAVRENČIČ Peter od Petra, letnik 1918, služil v Briško-beneškem odredu, ujet od Nemcev in odpeljan v taborišče Mathausen, kjer je umrl dne 22.2.1945. MATTIUZZA Anton od Ivana, letnik 1923, služil v Briško-beneškem odredu, padel v boju proti nacifašistom dne 7.8. 1944 v Goreii Cmeji. MONAI Mario od Giovanni] a, letnik 1920, služil v diviziji »Garibaldi NatisO- ■i» ' J ior ne«, umrl meseca februarji tizanski bolnici v Cerkne skem. PICCOGNA Anton od Ivana, fttftik 1922, služil v Briško-beneškem odredu, padel v boju proti nacifašistom dne 12. 12.-943 v Gorenji Crneji. SARACCO Luigi, letnik 1903,r eraribal-dinec, padel v boju proti dne 25.8.1944 v Torlanu. TUBETTI Francesco od nik 1920, služil v diviziji tisone«, umrl v videmski bolnci dne 12. 1944. NEGRO Antonio od Tarcisia, letnik 1927, služil v partizanskih formacijah »Osoppo«, padel v boju proti nacifašistom 1926, služil »Osoppo«, dne 28.8.1944 v NIMIS Avgusto od 1924, služil v formacijah v boju proti nacifašistom dne v Savorgnanu ob Teru. COMELLI Cesare od Paola, letnik 1917, služil v formacijah »Osoppo«, padel v boju proti nacifašistom dne 28.9.1944 v Subidu. COSSIO Sergio od Guglielma, letnik 1926, služil v formacijah »Osoppo«, padel v boju proti nacifašistom dne 28.9.1944 v Subidu. BAZZARRO Alfredo od Angela, letnik 1910, služil v formacijah »Osoppo«, padel v boju proti nacifašistom dne 25.8. 1944 v Torlanu. COMELLI Giovanni od Giovannlja, letnik 1919, služil v formacijah »Osoppo«, ujet od nacifašistov in odpeljan v nemško taborišče v Dachau, kjer je umrl dne 2.3.1945. NIMIS Francesco od Francesca, letnik 1915, služil v formacijah »Osoppo«, ujet od nacifašistov in ustreljen dne 29.9. 1944. GERVASI Mario od Egidija, letnik 1919, služil v formaciiah »Osoppo«, ujet od nacifašistov in ustreljen dne 15.10. 1944. m 1111 minili » n i n un i m i n i i i i i i m 11 in iii.i i n iniiri i 11 m 11 n i n i m 11111 i m m n i i iM i iiiiliMililililirMiiM i mi TIPANA Kdo triv naše mizerje? Ce to je dan kumus -cvSše provinci- -A * je, k’ o mà največ mizerje, tel to je vero naš. Ve moremo oku nu o si se ohle-dati, naj bo horé po Karniji 1 uaj bo tje po Nadiži ne bomo vidali nek'* nar, ki nu judje tekaj štantajta. Par nas to nje dne-hà d jela, par nas to nje moči za mor-jeti se uodinjati dan kos kruha. Usaka fameja na muore poslati po svjeti siinu, moža ali hčer za morjeti jo indavant ulejči. An tud to nje rat, par nas to je še kaka mama, mlada mama, k ne mlade otročiče, škuažej tu poudju pustila možu ali materi par hiši, an ne šla za dejklo po Itlaiji ali tu Švico za morjeti famejo pomati. So reči tele zarjes žalostne, ki človek, ki o živi deleč od naših krajeu u bi ne vjervou. E pur to je rjes an maj-edan u ne more tega skriti. Pruotem dnej taki žalostni situacioni naši ubogi an djelouni judje no njema-jo majednega, ki u jim pomaj ali, ki u se zanje interesej, Te sduse tiho, rantej bal to bd tud na rječ kualunkua, na rječ, ki na toča pousode, Invecit to njé itako, drugje no se autoritadi več interesuajo, drugje, če no le morejo no naredijo use tud, ki to je tu njih močeh, zak’ no judje ljeuše stuojta. Pomerkejmo, tej k’ smo prej povjedali, po druzih krajih. To nje bondancije še ejtu, tud ve vjemd sousje, ma to nje še te mizerje, ki na je par nas. Zakuo sduse tuole? Smo prej povjedali, ki no nosijo najvenčo kolpo autoritadi, ki naša mizerja na jim je zadnja brigai A ujemamo uzabiti, ki to znà beti, ki te autoritadi, ki no nas governuajo, no ne nančej vjedd kud to se par nas dogaja., zak’ na žalost tle par nas njemamo judi kapanih an kušjentih, ki no se storita indavant an ki no tud povjedejta Vidmu anu Romi. Miništracion kumunal to je ta, ki na je. Desat ali petnajst konsejer-jeu, ki no se ne zaviedajo kud za no responsabtlitat no majd! Konserjerji, ki no se dan druzega odjajo; ve mamd konsejerje, ki no napenjajo no uàs kuin-tri tej druzej, sduse zakud, zatud, ki no majd koj ambicion tu glavi, no prekleto ambicion za diventati šindik ali za storti SV. PETER SLOVENOV IZ OBČINSKEGA KONSEJA’ zadnjem zasedanju občinskega kon-blud sprejetih an potarjenih več sklepu. Najparvo so odo-(bilancio) za ljeto 1956 statut za ustanovjen konzor-doline. Sprejeli so nove u prihodnjem ljetu an šuolskih lokalou u ki bo koštalo devet so tud, de bojo dali minorile« u Vidmu lir. U občinsko ko-pruot dajilam so bli Bellina, Mario Ma-Karlo Jusič, Luigi Ezio Tomazetič U to komišjon bo jih bo imenovala SREDNJE Spet smrtna nesreča u belgijski minjeri Prù u tjeh dneh pred božičem, kar bi muorale bit naše vasi narbuj vesele, ker se vračajo emigranti, de preživijo praznike par domačem ognjišču, lijejo suzé u potokih po naših dolinah. Kulko mož an kulko sinou se ne bo ankul več vamilo pod domačo strjeho, ker so zgubili žive-nje po svjetu. Konštatal smo, de so samo belgijske minjere pogoltnile ljetos kar 10 naših narbuojših djelauceu an takud sada joka deset družin, ker so ostale brez očeta, brez sina. Tujina je zelo kruta posebno za nas beneške Slovjenje. Zavoj ubuoštva muoramo iti u svjet an tam nas čaka smart, zak naši ljudje djelajo u narbuj nagobamih minjerah. Kar beremo u žomalah o nesrečah u minjerah se nimar tresemo, zak’ skoraj nimar be- i umrl im i Illumi ni:, 11 m i i l III l i 1111111111111111111 ■ i ■ 1111 ■ 11 n 11111111 l i I I i i l i Terski dolini diventati šindika ’dnehà od svoje vasi. Evo kan no se uzubjajo, evo kud za ne preokupacioni no majd. Ma interesi ku-muna so ’dnaki za use vasi, za use judi, zak’ no sdusje plačuvajo tase ’dnako, ku-mun u je ore postavjen za sduse. Tale to je 'dna velika pejča naših može, ki nje-so maj znali se uzeti oré sdusje ukup an jeti tah prefetu ali, če to koventà, še tah prešidentu od governa za mu povjedati žalostno situacion, ki smo jo prej opisali. Ma tole situacion naši judje no ne bojo je uzabili dan drugi bot. Votacioni no se bližajo. Ambiciozni no se žej par-pravjajo, kudoč spek tu trapolo jeti naše judi. A no se močno motijo, zak’ maj-eda/n ali malo minjemi no če je seguiti. Dežiderih usjeh tle par nas to je te, ki to se kambjej tu našim kumunu an ki na poj responsabilitat od kumuna tu roke judem, ki no vjedd kud to pride rejči beti ta na tjem puoštu. An no drugo ljeto, kar to bo ura, četš vidati, ki če-md mjeti ražon. Tale to je uàs Brjeh tu Terski dolini. Na mala uàsica, ke na mà 32 hiš, 32 far mej s 96 judi, od tjel tle to jih je po svjetu 41. Skuažej pou! Njeso tele bale, tej ke u biu tdu keteri rejči dou po Uidme, To je resnica, čista resnica, ke na usak dan buj pride na dan usjem, naj bojo deldč tikaj, ke no čd. To ne bo pasalo tekaj timpa, ke ta naša uàs na čd beti priključena bardskemu kumunu. Kumun anu provincija so že odobrili domando naših judi. čaka to se kuj dekret od miništera od interna. Ve marnò živo šperančo, ke bardski kumun u nas ne bo zapustu tikaj zanemarjene, tej gorjanski. Ma ve marnò še z drugjem krajam šperančo, ki no še druzje buj deleč kuj Bardo odprita oči an nam dali pomuoč za mjeti našo cjesto an našo električno luč, tej, ke.no jo majd škuažej sduse uasi oku nas. GORJANI ZA NAŠ AMBULATORI J Ministrstvo za higijeno an zdravstvo je dalo 200.000 lir za popravilo kumunskega ambulatorija, čakamo, de bi governo pre-veddu še za sistemati kanale po vasi, ki so slabi. remo med ponesrečenci tud ime kajšne-ga našega emigranta. Ni še henjala žalost u Černetičih za 24 ljetnim Alojzijem Hvalica, ki se je smart-no ponesreču pretekli mjesac u belgijski minjeri an že smo izvjedali o drugi nesreči. U minjeri »Tamines« u Belgiji je te dni zasula zemja 25 ljetnega štulin Emila iz Gorenjega Tarbijà. Takud se varstijo nesreče ena za drugo an naši djeluci čakajo usak dan, de se srečajo z bjelo ženo. ČEDAD SPOMENIK PADLIMU UOJSKI’ Občinski konsej je sklenu, de bo izpo-pounu spomenik padlim u parvi svjetou-ni uojski, ki stoji u parku, z imeni padlih u zadnji uojski. Stroški za to djelo bojo znašali dva milijona lir. Ker občina nje-ma u svoji kasi na razpolago denarja za tisto djelo, bojo organizirali srečolov (pesca di beneficenza) in odprli nabiralno akcijo. Prožet za obnovit ta spomenik je že naredu arhitekt Mistruzzi. NEEOKSPLODIRANI IZSTRELKI Vojaška komanda iz Čedada opozarja, da par vojaških vajah, ki so se varšile u kraju Frati a-n akuolici, njeso ušafal tri izstrelke, ki njeso eksplodirali. Na tiste kraje so postavili tabele, ki opozarjajo na nagobarnost. Starši ne puščajte u tjeh dneh malih otrok u tiste kraje, de se jim ne dogodi kajšna nesreča. PREMJANI KMETJE IZ BENEČIJE Provincialni inšpektorat za agrikolturo u Vidmu je pretekli tjedan podeliu prem-je tistim kmetom, ki so u Ijetošnjem letu pardjelali največ krompirja ali nar-ljeuši semenski krompir. Iz naših krajeu so bili premjani tile kmetje: Moder jan Emil iz Platišč je dobiu drugi premjo 30.000 lir. Treppo Vižjo iz Kar-nic tretji premjo 20.000 lir; Roseano Peter iz Muzca u Terski dolini peti premjo 10.000 lir; Picco Anton iz Muzca šesti premjo 10.000 lir; Lendaro Aurelio iz Bon (Tipana) osmi premjo 5.000 lir; Berrà Jožef iz Krnic an Černetič Anton iz Prosnida pa sta dobila usak po 5.000 Ur. Prù bi bluo, de bi se u prihodnje usi naši kmetje potrudili za zbuojšat pro-duktiunost, ker bi zbuojšali gospodarstvo an povarh dobili še zaslužen premjo. REZIJA Zakaj Dvojna mera Nimamo namena, da bi kritizirali našo občinsko upravo, nasprotno, priznati moramo, da je v teh zadnjih letih napravila toliko koristnih javnih del, kot še nobena prejšnjih uprav. Vendar moramo pri tem pripomniti, da niso vsi prebivalci zadovoljni z njo. Na primer vasi Korita in Beli potok, ki sta najbolj oddaljeni od Ravence, kjer je sedež občine, sta najbolj revni vasi in nimata nobene cestne povezave s centrom. Moramo reči, če je občinska uprava potrošila toliko za ure- iii i i ■ 11 ■ 11 ■ ■ 11111 m 111111 ut 1111111 tu m n n mnilluni 111111 m 11 n m umu i mi i ii ri:iti!i:iiiiiii;iii:iiiiiiiin imi mu i iiniiini Iim 1111IIII in II m umni 111 ini m mimi i • žil po odcepitvi od občine Rezije za.pri- ključitev k občini Brdo. Občinska uprava bi se morala zavedati, da če dosežejo ljudje iz Belega potoka priključitev k Brdu, in to je verjetno, bodo odnesli s seboj tudi vse ozemlje, ki spada pod kar tastrsko občino Beli potok. Katastrska občina Beli potok pa je zelo razsežna, saj sega od državne meje do Krnice ih Tanameja in torej lahko računamo, da bi potemtakem dobila občina Brdo s priključitvijo Belega potoka poleg približno 450 prebivalcev tudi skoraj dve tretji' ni občinskih gozdov Rezije. V občini se je govorilo, da bi se Beli potok lahko odcepil, a občinska zemljišča naj bi ostala še naprej last naše občine. Kdor tako misli se zelo moti, kajti upoštevati je treba kako je nastala občina Rezija in kako je prišla do teh gozdov. V preteklem stoletju so se vasi upravljale same in vsaka vas je imela svoja ozemlja, ki so tvorila nekdanje soseščine. Občina Rezija je tako nastala prav z družitvijo teh soseščin in skupna zemljišča so postala občinska last. Naravno je torej, da bi s priključitvijo Belega potoka k Brdu bilo priključeno tudi nekdanje ozemlje, ki ga je tvorila njih soseščina. Morda bo kdo dejal, da prebivalci Belega potoka ne bodo nikdar dosegli tega. Toda danes ni več kot nekdaj, ko je odločevalo par vplivnih mož na občini, danes odloča ljudstvo samo in to tembolj, če se mu godi krivica. -dl- ZASELEK KRAS V OBČINI DREKI diti drevored, ki vodi iz Bele v Ravenco, za gradnjo ljudskih hiš in za druga javna dela, ne bi smela pozabiti na tisti dve revni vasici. Vasi Korita in Beli potok imata torej v resnici vzrok jamrati, da jih občina pozablja in zanemarja. Denar, ki ga je potrošila občina, je denar vseh občanov in ne samo nekaterih vasi. Vemo, da je občina dobila največ dohodkov od sečnje občinskih gozdov v Črnem potoku in prav zaradi tega bi se moralo v Belim potoku napraviti največ javnih del. V Belem potoku, kakor je znano, je bilo pred nekaj desetletji mnogo občinskih gozdov in te gozdove je občinska uprava v teku let dala posekati in prejela velike vsote denarja. Za Beli potok ni bilo takrat, prav nič potrošeno, vse je šlo za olepšati glavni center občine. Prizadete vasi se vprašujejo, da zakaj dvojna mera za prebivalce Rezije. Nekatere vasi olepšujejo, druge pa zanemarjajo in jim ne narede niti ceste. Res je, da je tudi olepšanje glavnega centra občine koristno javno delo, a najprvo bi morali zadostiti potrebam najrevnejših krajev, potem naj bi prišla na vrsto pa še druga dela: drevoredi, parki itd. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. Zakaj ne popravi občina ceste, ki pelje iz doline v Krnico? Ta cesta je namreč zelo važna za tiste ljudi, ki sekajo tamkaj gozdove. Zakaj so pustili zanemariti cesto, ki je bila nekdaj dobra? Ce jo je še mogoče obnoviti, naj bi jo popravili, saj bi ta cesta vezala dolino Rezije z Belim potokom in Beli potok ne bi več te- PRAPOTNO SMRTNA KOSA Umrù je 6. tega mjesca Kavčič Gustavo, oče doktorja Franca Kavčiča. Družini renkega naše sožalje. Anion Klodič, vilez Sabladoski pe.da.%.0%m e.pilc od napada. Slovenska beseda od zapada kot jo opeva naš veliki Oton Župančič, se ne razodeva samo v domoljubni pesmi Ivana Trinka, v njegovih žarkih videnjih, ki ga uvrščajo med slovenske velike pesnike ampak tudi v znanstvenikih, onih velikih možeh, ki jih ni malo, v pedagogiki posebno pa v teoriji in praksi Antona Klo-diča, viteza Sabladoskega, ki je dvignil šolsko raven vseh goriških, primorskih Slovencev, da je vplival celo na razvoj evropskega šolstva. Anton Klodič je zagledal luč sveta v Klodiču pod Livkom onstran Kolka na Beneškem. Stric Sabladoski ga je podpiral kot študenta, po njem si je izbral pozneje vitežko ime, ki ga je dosegel radi njegovih zaslug na pedagoškem polju. Ko je dovršil klasične študije na univerzi na Dunaju, kjer so študirali tedaj večinoma slovenski študentje, je postal, kot Stritar, močno cenjeni profesor grščine in latinščine v Gradcu, Splitu, Trstu in Gorici. Še globlje se je uveljavil, ko je dobil mesto okrajnega šolskega nadzornika na Goriškem, potem pa še za Istro in celo v Nemškem Gradcu, nato postal zopet nadzornik za ljudske in srednje šole v Trstu in okolici, v Istri in na Goriškem. Ogromno je nemški pisano delo »Plan za ljudske šole«, v katero je pritegnil odlične strokovnjake, dal pa je to delo natisniti štajerski deželni šolski svet 1874. Tu je zgradil v duhu češkega pedagoga Jana Amoša Komenskega, ljudsko šolo na narodni podlagi. Vse kronovine so se navdihovale ob tem pedagoškem planu, leta 1884. je izšel v štirih jezikih na Dunaju z pojasnili, ki jih je izdal še posebej. Klodič je sploh pisal v slovenskem, italijanskem, latinskem in nemškem jeziku in je povzročil s to knjigo celo predvred-nočenje pedagoških vrednot in zasidral tako močno narodno šolo Slovencev in Vseh narodov v duha domače besede, da je na Primorskem slovenska ljudska iti srednja šola bolj cvetela, bolj uporabljala slovensko besedo kot na Kranjskem, Koroškem in po drugih kronovinah. Tako je ta orjaški duh pedagoga, od zapada segel v naše kraje, da so zabrstele, vzcve-le in zaduhtele slovenske mlade duše, še lepše od glicinij in hijacint, ki jih je jug tako bogat. Učeni profesor Klodič pa je pisal tudi Učbenike in razprave v drugih jezikih, da opozori na slovensko dušo tuji svet : De ordine et temporibus quibus Horatius singulas satiras composuerat. Tergeste 1867, Grammatica graeca Gorizia. 1870. — V nemškem jeziku pa je napisal »Projekt podlage za višjo gimnazijo, višjo realko in učiteljišče, poročilo za anketno komisijo leta 1870« drugo znamenito nemški Pisano delo je »O slovenskem ljudskem Šolstvu« doprinos za zgodovino istega in Za Pickerjevo delo o »Avstrijski didaktični razstavi kot del svetovne razstave na Dunaju 1873«; prav v istem jeziku je napisal razpravo »O slovanskem jeziku in literaturi v Trstu in Istri«. Vendar ni nikoli pozabil na ljubljeno Benečijo in znamenit je njegvo spis »O narečju Beneških Slovencev« kjer se je Pokazal odličnega slavista kot je bil Bo-duin Courtenay. Klodič vitez Sablado- ski pa je bil tudi odličen govornik kot nekdaj na goriškem dr. Karel Lavrič. Njegovi govori o šolskih problemih na konferencah so vedno užigali in izšli v ponatisu. Veliki matematik France Močnik še danes obvlada z matematiko veliki svet, takrat je bil slaven po vsem svetu, tako je bil tudi Klodič edinstveni vodilni pedagog Slovencev, Slovanov, vse Avstrije in Evrope, ni ga pa to delo odvrnilo od leposlovja, ki se oglaša kot nekak intermezzo med njegovim pedagoškim delom. V Kobaridu se je seznanil z družino pesnika Josipa Pagliaruzzija Krilana, poročil se je tam z njegovo sestro Matildo. Na mladega Krilana je Klodič zelo vplival. Navduševal se je Krilan pod njegovim vodstvom tako za Homerja, da mu je poleg Gregorčiča za liriko, tudi Homer dal pobudo za njegovo epiko. Ko je Krilan umrl, je izdal Klodič v Gorici 1896 njegove Zbrane spise in mu napisal krašen životopis kot uvod v njegova dela. Klodič sam pa je spesnil igro »Novi svet« poznejši »Materin blagoslov« leta 1868: »Ta igra je nastala ob gradnji pre-dilske železnice in se dotika tudi socialnih problemov. Tu valovijo njegovi verzi v jambih, šesterostopnih jambih in sapfičnih kiticah, iz katerih zazveni modrost skoro Schillerjeva. Njegova labodja pesem pa je romantični ep »Livško jezero«, ki ga je izdal nje- Za naročanje MATAJURJA rabite poštni tekoči račun (conto corrente postale) štev. 24/7418 — Udine — gov sin Maks Klodič Sabladoski v Gorici 1912. Baje je bilo nekoč jezero med Kukom in Matajurjem, Čedadom in Sočo. Z veliko ljubeznijo je ustvarjal Klodič to epsko pesnitev njemu tako drage Benečije, ki je po motivih iz križarske vojske edinstvena v slovenskem slovstvu. Izklesal je junake pa tudi pustolovske, | ( l l l l t lM I i n iTl'I't ' l l ITi’IMTI roparske viteze, na katerih počiva pridih klasike. Ta epska pesem je pravi ep, ki obsega 28 spevov od prvega »Livško jezero« do dvanajstega »Kako so križarji osvojili Carigrad« in zadnjega speva »Svadba«. že v prvem spevu opeva Matajur. V visočino, v kterej orel Smelo vije vzletne kroge. Matajur svoj vrh dviguje, A nasproti njemu širi Kolk zeleno tratno sleme, Med gorama tema dvema Pa počiva kakor v krilu Lepa Livšlca vzor-poljana. Ne poljana v davno prošlem času, nego jezerina, Ko krščanje so se bili Za grobišče Odrešenika Tam na jutru, v Palestini, Jezerina vsod obdana črnim gozdom. — Sredi vode Bèli gradeč se na skali, Gradec varen pred napadi. Dokaj čolnov na vodini Lahkih služi slug krdelu Gospodarja tega grada, Ki prevaža preko vode Z južne strane na polnočno Veroupne božjehodce Iz Oglejske očaknine. Trop za tropom tod odhaja Na Koroško v Osojane, Kjer posluša Mati Božja Njih žalobe, njih pritožbe, Njihne želje srčne, vroče, Kjer svoj mir je našel večni Kakor hlapec samostanski Bolko smeli, kralj ponosne Poljske zemlje. Livško jezero se uvršča kot ep zapada v one poskuse epske pesnitve na narodni podlagi kot so jih započeli Mladoslovenci Trdina, Valjavec, Svetec, Anton Hribar, celo Gregorčič, Krilan in v istem letu je izdal Aškerc epsko pesnitev »Poslednji Celjan«. Veliki ruski besedni umetnik, pisatelj epskih romanov Lev Nikolajevič Tolstoj je začel z besedno umetnostjo, dosegel v njej višek in končal s pedagogiko. Naš beneški vitez duha Anton Klodič Sabladoski je začel s pedagogiko in dosegel v njej višek in še-le ob koncu življenja je spesnil ep »Livško jezero« labodjo pesem, poslednji slavospev in slovo nepozabni domači zemlji, ki jo je vse življenje tako globoko ljubil in se vsemu slovenstvu in Evropi daroval. RIHARD OREL: NJIVA Pokrajinske in folklorne zanimivosti Rezijei Upravno tvori Rezija eno županstvo, podrejeno videmski prefekturi. Središče je na Ravenci, kjer so vsi pristojni uradi z župnijo, v drugih vasicah so samo ka-planije. Vseh ostalih vasi je še pet: (San Džordž), s 595 prebivalci, Njiva (z Lišč-jacom) 319 prebivalcev, Osojani 350 prebivalcev, Stolbica 557 prebivalcev in Uče-ja (Ovčja) 350 preb., ki je že na drugi strani proti žagi. Ravenca pa ima 275 preb. Vsega skupaj je torej v Reziji 2446 prebivalcev. To po štetju iz leta 1935. Glavne donose jim daje planšarstvo. Sedaj: pa sekajo drevesa in prodajajo les. Da so ti kraji in ljudstvo slovenskega izvora, nam pričajo lepa krajevna imena, priimki oseb ter njih »vulgo« t. j., kako rečejo pri hiši po domače. Izmed vseh priimkov, ki so ostali nespremenjeni so: Močnik, Letič, Kos, Bo-bac, Črno (Negro). Vsi drugi so več ali manj spremenjeni izza časa fašizma. Nekatere družine, ki imajo italijanske priimke, so se naselile iz Furlanije ali iz drugih beneških pokrajin. Tem bolj so zanimiva domača vulgo imena, ki ga ima kot pri nas vsaka hiša. Najprej navedemo še nekaj priimkov: Buttolo, Copetti, Folasose, Di Lendaro (Lenardič, ki je najbolj razširjen), Lon-ghino, Puška, Giusti, Madotti, Paletti, Pugnetti itd. Domača vulgo imena pa so: Hodjine, Kisavc, Tacle, Uoglejč, Holanda, Rep, Kancave, Hopotave, Čekarin, Ojavec, Zakopane, Koručna, čunik, Marjačičeve, Geračeve, Kovač, Čok, čopič, Lipa, Ko-hoč, Kolkar, Aderove, Stiglarjeve, Kocine, Pokovec, Pokova, Gidjove, Bobačovi, Okrajna, Ojavac, Korubac, Koca, Kod ar, Tone, Jajnc, Tomadče itd. Rezijanski Slovenci imajo tudi lepa krajevna imena, kakor pašnikov, njiv, zaselkov, selišč, planin, travnikov, logov, dobrav, studencev itd. Tako n. pr.: Tu na dolunice, tu na raune, tu za brajdoci, ta don per bohičio (pri znamenju, pri bohen), tu na lazu, tu na ožišču, tu don na kolundru broho (tam na bezgovem bregu), Hollander, (nemško bezeg), to horo na potočo, ta na dule (tam na dolu), tu u loho (v logu), tu na briehu, tu horo, pod lazu, tu na pustem hozde itd. Lazina, Korito, Udiraven (Andaravan), Jama, Kot, Črna, Penč, Alivec, Mličina, Kališče, Loh, Podokalica, Ladina, (ledina), Lisičji bodo, Pusti ost (pusti gozd nad Stolbico) itd. V sklepu opišemo še potek borbe za svobodo v Reziji, pri kateri je prejelo mučeniški venec dokaj vrlih mladeničev te male zemlje. Tudi tukaj, čeprav leži ta svet v zavetju ter je bil v začetku v miru, so se vršile borbe, opustošenja, pobijanja in odganjanja. Prvi mali odredi slovenskih partizanov so se pojavili julija 1943. na rezijanskih planinah. Dečki, ki so zgoraj pasli, so prinesli te vesti ..far a 1944 so nacifaši-sti pobili v neki staji, kjer so prenočevali partizani, 7 do 10 partizanov. Trem se je posrečilo, da so se rešili, čeprav je bil 1 težko ranjen. Partizani so bili izdani ter nenadno napadeni. Julija in avgusta istega leta je prišla z gor v dolino skupina partizanov v propagandne namene. Sestavljena je bila po večini iz intelektualcev. Prepevali so krasno, kakor pripovedujejo domačini, ki so jih slišali in navezovali stike z domačini. Pregledali so vso dolino. Za njimi je prišel čez Krnico (prelaz) iz Učeje IV. rezijanski bataljon, v katerem so bili tudi Rezijani. Nemci so prihajali v te krajte takrat, kadar so izvedeli, da so se pojavili partizani v dolini. Januarja 1945 so Nemci poslali nad partizane alpince, ki so pričeli z akcijo čiščenja. Partizani pa so se jim umikali v gore. Pri eni izmed teh čistk je daroval svoje življenje za svobodo slovenskega ljudstva tudi navdušen borec črne (Negro) Anton iz Stolbice. Tudi razne zavedne družine so se borbe aktivno udeležile, pretrpele pomanjkanje, preganjanja in so bile odpeljane v Nemčijo. Ko so se vrnile domov, so ostale zveste načelom, zaradi katerih so se borile. Upamo, da bo s tem prispevkom naša javnost bolje spoznala prebivalstvo tega malega predela našega celokupnega jezikovnega prostora. Ta prispevek, naj bi imel smoter zbližanja s pokrajino in prebivalstvom, ki nam je bila tako oddaljena in nedoumljiva. Koliko nas je na svetu Podatki Združenih narodov o današnjem stanju prebivalstva na vsem svetu, zbrani za leto 1952 nam povedo, da je prebivalstvo po celinah razdeljeno takole: na vsej zemeljski obli (natanko tega ni mogoče ugotoviti) je 2376 do 2499 milijonov prebivalcev, ki prebivajo na površini 1”(.112 milijonov kvadratnih km; gostota naseljenosti na štirijaškem kilometru je 18. V Afriki računajo, da je največ 208 milijonov prebivalcev, v Severni in Južni Ameriki 340, v Aziji 1346 in v Oceaniji 13 in pol milijona, ljudi. Na vsem svetu smo leta 1951 pridelali 142.600.000 t. žitaric, 6,830.000 t, bombaža, 1,630.000 t. volne, 1258 milijonov ton premoga in 550 milijonov ton petroleja. Električne energije je bilo v enem samem letu proizvedene 953.000 milijonov kWh, surovega jekla 178 milijonov ton. aluminija 1,590.000 ton, cementa 135,800.000 ton, časopisnega papirja 8,700.000 ton in 295.000 motornih vozil. Svetovna potrošnja hrane izkazuje, da odpade na prebivalca po 3000 kalorij (alt več) v naslednjih državah: republika Irska, Nova Zelandija, Avstralija, Švica, Kanada, švedska, Islandija, Finska, ZDA, Argentina, Norveška, Danska, Anglija in Nizozemska. Malo pod tem merilom so: Urugvaj, Belgija, Luksemburg in Zahodna Nemčija, vse druge pa imajo manjšo potrošnjo. Okoli 2000 kalorij izkazujejo Japonska, Cejlon in Pakistan, pod to mero pa sta Burma in Indila. ANTON INGOLIČ Na položni rebri so orali. Postavna kmetica s črnim, širokokrajnim slamnikom na glavi je priganjala težka rjavca, visok, krepak kmet pa je ravnal plug. Niso se menili ne za sonce, ki je žarelo bad njihovimi glavami, ne za vozila, ki 80 z neznansko naglico in oglušujočim truščem drvela po cesti pod njivo. Seve-**u. zgodaj zjutraj, ko so začeli z oranjem, 80 tovorni in osebni avtomobili neprijetno tbotili gorsko samoto in tišino, tedaj se bista ozirala na cesto samo kmet in kme-tka, marveč tudi konja, prva dva nejevoljno, druga dva pa radovedno, z željo, bi tudi onadva odpeketala po gladki Cesti, ki je s širnih ravnin vodila mimo bjive nekam v planine. Zdaj, ko so motocikli, avtomobili, kamioni in avtobusi bajrazličnejših znamk, oblik in barv brez brestanka prehitevali in srečavali drug <*rugega, ko trušč ni prestal niti za trenu- tek pa so nemoteno opravljali svoje de- DEČEK Z DVEMA IMENOMA lo. Rjavca sta krepko vlekla železni plug, orač je krčevito držal za ročice, gonjačka pa je le od časa do časa viharno švrk-nila z bčiem, v izpodbudo ne samo konjema, marveč tudi oraču in sebi. Nenadoma je oster, zategnjen glas presekal avtomobilski trušč. Konja sta obstala, zahrzala in okrenila visoko dvignjeni glavi dol na cesto, tudi kmet in kmetica sta se vznemirjeno ozrla navzdol. Zagledala sta grozljiv prizor: na ozek pašnik med cesto in njivo je zavozil zaprašen avtomobil, se v ostrem loku zasukal in obstal. »Nesreča!« sta vzkriknila, pustila plug in konja ter preko zoranih ogonov odhitela k avtomobilu. Ko sta prišla na pašnik, se je okoli vozila že zbralo nekaj ljudi. Iz avtomobila, ki je tako nepričakovano in proti šoferjevi volji krenil s ceste, se je Izkoba- cal najprej zavaljen možak, takoj za njim pa planil preplašen deček. »Oče, kaj se je zgodilo?« je deček zaječal. »Saj vidiš!« je možak odgovoril zlovoljno, ko je pre' z nogo pokazal na raztrgani plašč prednjega kolesa. »Razbeljeni asfalt in vročina sta ga raznesla.« »Srečo ste imeli,« je dejal eden izmed šoferjev, ki so si strokovnjaško ogledovali avtomobil. »Da ni bilo panšika, bi se bilo končalo drugače.« »Imate rezervno kolo?« se je pozanimal nekdo drugi. »Imam!« je odgovoril možak, trgovski potnik Fritz Groth. »Avto sem kupil pred mesecem, rezervno kolo pa šele včeraj. Kot da bi vedel.« »Sreča!« je vzkliknila kmetica z olajšanjem. Groth je samozavestno pogledal po ljudeh in spregovoril s poudarkom: »že od mladih let imam srečo.« Ozrl se je k dečku, ki še vedno ni mogel doumeti, da je nevarnost minila. »Si se prestrašil, Kurt? To ni nič! Kaj vse smo doživeli v vojni! Ali ne?« Spet je pogledal po ljudeh. Nekateri so pritrdili, drugi so se začeli molče vračati vsak k svojemu vozilu. Cez nekaj minut so vozila spet kot ma- lo prej drvela po cesti, tudi kmet in kmetica sta se vrnila na njivo in nadaljevala z oranjem. »Nesrečo/« sta vzkliknila,.. Groth je odprl zadaj avto in vzel iz njega rezervno kolo. »Je tale plašč boljši?« je vprašal Kurt, ki se mu je rdečica začela polagoma vračati v lica. Groth ni odgovoril. Zakotalil je kolo proti prednjemu delu avtomobila, poiskal škatlo z orodjem in se godrnjaje lotil popravila. »Naj ti pomagam, oče!« je Kurt ponudil svojo pomoč. »Ne sitnari!« ga je zavrnil Groth. »Sedi tjale na travo in ne moti me pri delu!« Kurt se je užaljen oddaljil nekaj korakov od avtomobila in se spustil na travo. Brž ko se je ozrl naokoli, pa je pozabil na užaljenost in tudi na prestani strah, že nekaj časa je iz avtomobila občudoval pokrajino, skozi katero sta se peljala, a šele zdaj se mu je planinski svet pokazal v pravi lepoti. Na vsaki strani ozke doline so se dvigala pobočja z njivami in sadovnjaki, nad njimi pa so se širili temnozeleni gozdovi vse do kopastih vrhov, ki so bili pokriti s svetlozelenimi pašniki. Na njivi pod sadovnjakom, iz katerega se je svetila mogočna bela hiša, so konji hrzajoč vlekli plug, ki ga je ravnal orjaški kmet v beli, na prsih razpeti srajci, postavna kmetica pa je priganjala konja z vzkliki in bičem. Ali ni ta prizor nekoč že videl? ga je m Zakaj medved prespi zimo V zelo starih časih medved ni prespal zimskih mesecev, kakor zdaj vsako leto. Poleti in pozimi, naj je sonce pripekalo ali ne, je od zore do mraka kolovratil okrog in preganjal ter mučil ostale živali. Velik in močan, kakršen je bil že takrat, se je lepega dne oklical za kralja v svoji deželi in zapovedal ostalim živalim, da se morajo ravnati po njegovih ukazih. Manjše in slabše živali je mučil na vse pretege, vendar mu nobena ni upala reči žal besede ali storiti kaj drugega, kar mu ne bi bilo pogodu. Bil je pač hrust brez primere in živali so se ga bale. Nekega dne v pozni jeseni, ko je kosmatinec odšel na lov, so se živali njegovega kraljestva zbrale na bojni posvet. Odločile so, da ne bodo več prenašale njegovega nasilja. »Stric kosmatinec se je polenil,« je meinla veverica. »Ne išče si več hrane, ker jo zlahka vzame vsakomur izmed nas. Poslušajte, kaj sem doživela. Nabrala sem si nekaj orehov in si jih zakopala za ozimnico, kar ti od nekod prilomasti kosmatinec, mi razkoplje jamo in razmeče orehe na vse strani. To se mu je zdelo še sila zabavno, vrhu tega pa se mi je še rogal. Saj ga je veselilo, da me je razkačil.« »Pravi neotesanec je!« je pristavila tetka zvitorepka Preteklo poletje se je igral z eno mojih lisičk in jo tako močno po-veljal, da sem že pomislila na konec ubogega revčka.« »Ne škoduje nam samo takrat, kadar spi,« se je oglasil volk. »Zato si večkrat želim, da bi vsaj dolgo spal in nas pustil pri miru. Potem bi si lahko vsi skupaj malce oddahnili in bolje zaživeli. Ce je buden, pa res nikoli nimamo miru.« »Tudi sam sem že mislil na to, kako bi se ga iznebili vsaj za nekaj časa,« je rekel zajec. »Znano je, da rad spi v mrar ku. Spat pa gre navadno s kurami in tudi vstane z njimi. Dokler ga ne objame sonce, sploh ne ve, da se je zdanilo. Zadnje čase spi v duplini nekega velikega drevesa... Kaj ko bi ga zaprli v tisto duplino, da ne bi mogel več na piano?! Tar ko bi imeli vsaj nekaj časa popoln mir. Medtem ko bo spal, pa bomo nekako iz-tuhtali, kako bi se ga iznebili za vse večne čase....« Vse živali so odobravale dolgouhčev bojni naklep. Naslednji večer so oprezovale, kdaj se bo kosmatinec zavlekel v svoj brlog in zadremal. Ko se je to zgodilo, je dal zajec znamenje. Vse živali so pričele prinašati kamenje, listje in blar to. Zadelale so vhod v medvedovo duplino. Svetloba zdaj ni več prodrla vanjo in medved tudi ni mogel pobegniti iz drevesa. Do tistega dne se je ob zori vselej prebudil, naslednje jutro pa je kar dalje smr- čal, ker ga je obkrožala trda tema, čeprav je bil zunaj že beli dan. Od časa do časa se je seveda prebudil, ko pa je videl, da je okrog njega še vedno tema, se je obrnil na drugo stran in zaspano zabrundal: »Zdaj zdaj bo nastopilo jutro!« Ko se je vnovič prebudil, si je rekel: »Ne spim dobro, še nikoli se nisem ponoči prebujal kakor zdaj !« Potem pa se je zvil v klobčič in spet sladko zaspal. Prespal je vso dolgo zimo in bi spal prav gotovo še dandanes, če se ne bi ostalim živalim pomladi zazdelo, da je že prišel čas, da ga prebude. »Dovolj dolgo smo živeli v miru,« je rekla lisica. »Lahko bi nam še umrl od gladu, če bi ga pustili predolgo spati. Raje odstranimo tisto kamenje in poglejmo, kaj je z njim.« Lisica in zajec sta odšla k staremu drevesu in polagoma odvalila nekaj kamnov. V brlog rjavega kosmatinca je po-cijal žarek sončne svetlobe. 2ivali so se naglo razbežale, da kosmatinec ne bi videl, kdo ga je bil za vso zimo zaprl v drevesno duplino. Sončni žarek je posvetil kosmatincu naravnost na glavo. Odprl je oči in dolgo časa na vse kriplje pretegoval svoje zaspane ude. »Prevroče mi je v tem tesnem brlogu! Želim si svežega zraka! Ven iz te luknje!« Še enkrat se je pretegnil, nato pa je stopil izza drevesnega lubja na trdna tla. Začudeno je pogledal krog sebe. Drevje se je ozaljšalo z zelenim listjem, cvetovi so se odprli in zrak je bil topel. Obkrožala ga je dišeča cvetoča pomlad! »Lepo, lepo,« si je rekel. »Menda sem res prespal vso dolgo zimo! Pa nič ne de, saj je bilo kar lepo. Odslej bom v zimskih mesecih še večkrat takole polena-ril.« Odzibal se je skozi gozd, da bi si ulovil kaj za pod zob. Od tistega časa si medved ob nastopu zime vedno poišče kako udobno duplino, zakrito pred mrazom. V njej se zvije v klobčič in spi vse dotlej, dokler ga ne prebudi pomlad. FRAN LEVSTIK: lu3 ip "O0O/ " ÌÌ"3W -DSJ3CÌ f J3d DUOJDSìJ(J podkoplje prej ku se more. Sprav- tati gnoj k venjiki, posebno u starejšem ^hogradu, ne pomaga, ker so korenine ^bjik razširjene u zemji daleč na use foje. Izmed artificialnih gnojil je nar- hojši nitrofoskal, ki ima u sebi dušik, . alii an fosforno kislino približno u fom razmerju, kakor jo nuca venjika. e čete polno gnojenje s hljeuskim gno- .6,ri nadomestit z artificialnimi gnojili, 'borate raztrosit na 1 ha vinograda an