» - •• GIAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki- Stev 98. JSTe> \A/ 8. d-ecemtra OLQOO. Lo-bo "VHTTT- Vladine finance. Dohodki so se za $58,000.000 zvišati. Washington,4.decembra. Tajnik državnega zaklada izročil je danf ■ kongresu svoje letno poročilo, v kterem je natančno opisano državno finančno stanje, kakor tudi delovanje poj diuih razredov finančnega oddelka naše vlade. V fiškaluem, dne 30. junija 1900 končanem letu znašali ao skupni letui državni dohodki svoto 8669,-395.430. Davki v kongresu zastopanih držav znašajo 8295,327.926, carina $223,164 817. Izdatki minolega leta znašajo 8590,068.371 iz česar sledi, da 879,527.060 preostaja. Primerjajoč ravnokar mi-nolo fiskalno leto s prejšnjim, znašajo letošuji dohodki 858,613 426 več nego oni predidočega leta. Za tekoče fiškalno leto je za 8687,733.-253 dohodkov, a 8607,733.253 izdatkov v proračunu, tako da bode bodoči preostanek znašal približno 880,000 000. Državni zaklad ae je, razun 8150,000.000 rezervnega zlata vg jtovini. za 8248,887.093 povečal. Ker so bili državni dohodki večji nego je zahtevala nep ^redna potreba, pl čal je državni zaklad iz označenega preoatanka obresti bon-dov državnega dolga, poleg t*ga plačala je vlada 4, 5 in dvoodstotue bonde vojnih bondov in sicer v naprej, tako, da je prišel omenjeni prebitek zopet v posleno kroženje. Preinačenje3, 4, in 5odstotnih bon-bov v dvrostotue doseglo, je z 1. novembrom avoto 8345,530.760. V letu končavšim Be b 30. sept. 1900 izdal je finančni oddelek za 8523,193.000 novega papirnega denarja, dočim ao državne blagajne za $303,219.824obrabljenih bankov-čev prejele. Za8107,937.1 lOskovalo se je denarja v zlatu, za $18,244.984 srebrnih dolarjev, za 812,876 849 srebrnega drobiža, a za 82,243.017 niklastnih in bakreuih novčičt-v. Koncem fiškalnega leta, kteroee je končalo s 30. junijem 1900, poslovalo 3816 narodnih bank v Zjed. državah, toraj 227 več nego v predidočem fiskalnem letu. Skupni kapital omenjenih bank se je za 815,631 000 povišal. Krožeuje papirnega denarja, kterega je bilo koncem leta za 8309,640.443 v prometu, pomnožilo se je za 868,285.-572. Vsled novega, due 14. marca 1900 potrjenega finaučuega zakona (ustanovitev bank) dobila je vlada do sedaj že 509 prošenj za VBtano vitev ravno toliko novih bank. kterih 382 ae hoče osnovati z usta uovno glavnico 850.000. Ker novi sakon določa, da se za morejo bank«-t ustanovnim kapitalom v minimalnem znesku $25 000 tudi v krajih, kU*ri imajo manj nego 3000 prebivalcev ustanoviti, nudi ae takt -rekoft i uajmaiijiua krajeui oziromt-naselbinam ustanoviti si svojeaamo-stoj ne deiu rue zavode. V inozemskej trgovini opazovati nam je bilo v mi; olem fiskalnem U-tu aledečeštiri značilre pojave: Prvič inozemska trgovint ali izvoz, doaegel je vrhunec, kajti bil je največji odkar obstoje našt države; drug č uvoz surovin za to varniške proizvode zavzemamo iste mesto kakor izvoz ; tretjič, tudi o izvozu tovarniških izdelkov velja ouo, kakor za prvi dve točki iu četrtič, občni izvoz presega glede količine in pridobitve inostranih tr rov vsa minola leta. Inozemskega blaga dobavilo seje v minolem letu v vrednosti 8849,-941.184, toraj za $152,752.695 vef nego v predidočem letu. Vrednost izvoza izdelkov naše obrti znašp $433,851.756, skoro za $100,000.000 ali 28 odstotkov več nego v prejš njem letu. Izvoz poljskih pridelkov znaša $835,858.123, p = oti $784,776.-142 v letu 1899. Trgovina z ( quato-rijalnimi, subtropičnimi iu iztočnimi azijskimi pokrajinami ae je izdatneje povečala, nego ona z evropejskimi državami. Trgovska skupna bilanca minolega fiskalnega leta kaže za 8544,541.898 dobička v korist Zjed. državam. Nato omenja poročilo posamezne razrede zakladn^ga oddelka. Lov ua morske pse v Beringovem morju, kterega ima ,,North American Company" v zakupu, ae je od leta 1898. do sedaj za 20 odstotkov zmanjšal, dočim se je ribarstvo v teritoriju Alaska izdatno povspelo. Iz izvestja vrhovnega naselniške-, komisarja je posneti, da je v Nesreče. minulem fiskalnem letu prišlo44S.-572 novih n a8*• 1 a i k o v iz inozemstva v Zjed. države, in sicer 3U4 148 moškega in 144 424 ženskega spoia, 54 624 osob pod 14. letom, 370.382 med 14. in 15. letom ter 23 566 nad 45. let^m Med nas^lniki od 14. do 15- leta bilo je 93 576 čitania in pisanja neveščih, 2097 znalo jih je le čitati, a ne pisati. Naselniki prinesli sn v deželo denarja za S6 657.-530. Nas^lniške vlasti so 4246 naselnikom zabratiili izkrcanje na uaših obalih, kteri eo bili večinoma bolni, za delo nesposobni, brez najmanjega sredstva ali pa najeti delavci, kterih slednjih število zna ša 833. Značilna je pomuožitev na-aeln»kov hrvatske iu slovaške narodnosti, ktera seje za 99 odstotkov pomnožila. Razuu imenovanih na-roduosti, se je tudi šte.ilo novo-došlih Zidov, južnih Italijanov, Japoncev, Fincev, Ogrov, Poljakov in Skaudinavcev pomnožilo. Japonci ostanejo večinoma na zapad-nem obrežju, kteio bode kmalu zavzelo orientalsko lice. Vsled po ročila arhitektov bode novo nas<-l-niško poslopje na ostrovu Ellis Island v newyorški luki do 1. jan. 1901 d Ugotovljeno. Radi prepovedi naseljevanja Kitajcev, bilo je v minolem letu 639 Kitajcev zaprtih, dočim jih je vlada 228 nazaj poslale in plačala za Kitajc 833 000 vožnji h stroškov. Tajnik državnega zaklada ome uja tudi priporočilo načelnika zdravniškega državnega sv«ta, da se v newyrski luki zgradi nova mornarsla bolnio, potem omenja tudi letna poročila mornar&tva, ^obrežnih uradov, svetilniški sistem, rešilne družbe, državne tajnosti m druge v področje zakladne< *a urada spadajoče delokroge. Kouečnoomenja tudi, da se vsled 830,000.000 prebitka zamore znižati vojni davek. Novi valutni zakon se je izkazal umestnim, vendar ga j< treba še v nekoliko popolniti. V obče se zamore imenovati novi fi nančni zakon, kot izvrstno, mate r'jalnoblagostanjeva^h državljanov po-4>ešovajoče sredstvo. Zvezno gospodarstvo za leto 1902 Wash i gton, 5. d*c. Tajnik zvpz .;ega zakl id « j>i predložil kongresu vbidini pr iračun tu l-'t» 1902 , kt ri obg'za s v t;c< S6_0 74 1.702 proti proračunu v znesku 8631,681 994 in z dovoljenim: 8581,655 362 za te koče fiskalno leto. Most Dve nesreči v premogokopih. Wilkesbarre, Pa., 5. dec. Vsled razstrelbe plinov v Maxwell premogokopu, ktera se je pripetila danes zjutraj, je bilo šest premo-garjev hudo ožganih. Jeden njih je prouzročil razstrelbo, ko je užgal malo cev s plinom. Rešilno moštvo je kakor hitro mogoče odvedlo ponesrečene na prosto, toda trije pre-mogarji so bili tako hudo opečeni, daje dvomljivo, da bi okrevali. Scrantou, Pa., 5. dec. DaueB je v Nayang premogokopu 51 premo-garjev komaj ušlo, da niso bili živi pokopani. Ko so bili ljudje pri de lu, posedla 89 je nakrat plast in jim zaprla izhod. Poldrugo uro so ljudje odmetavali kamenje predno se zarnog!: dospeti na površje. M>d tem časom seje bliskoma razširila vest o nesreči iu na stotine ljudi se zbralo pri premogokopu. Zemlja seje posedla v obsegu več akrov. Pet mrtvih. Aurora, Mo., 6. dec. Pri razstrel bi skal v ,,World-Heraldovem" ro vu, odtrgala se je velikanska skala in pokopala pet delavcev, od kterih so dva pravočasno rešili, dočim je za ostale bila rešitev prepozna. Peru, Vt., 6- dec. Vsled razstrelbe parnega kotla pile G. W. Har-risa bila sta dva delavca na mestu ubita in raztrgana na kosce. Jeden eledujih OBtavil je vdovo in pet ne doraslih otrok. Premogarja ponesrečila. Shamokiu, Pa., 6 dec. Premogarja Frauk Andrews in P. Prybula včeraj pri delu v Luke Fidler premogokopu zasačil goreči podzemski plin in ju smrtno nevarno ožgal. preko Androscoggin-River se je podrl. Berlin, N. H., 5. dec. K" so da nee hotel delavci, sedmi po števila irekoračiti 50 čevljev viBok viseči most last „Burgeres Sulphite Fi bre Comp." in bi i ravno na sredi mostu, utrgala je vezna ž:ca most je padel v globočiuo. Dva de lavca omenjene družbe Bta utonila predno je došla pomoč, ostale rešili, vendar so se v ledeni vodi prehladili, da je njihov položaj jako resen. Domneva se, da je vezno žico poškodoval zadnji vihar. Žrtve chicaške razstrelbe. Chicago, IU., 4. dec. Dosedanje preiskave so dognale, da je eksplO' zija na Chicago & Northwestern železnici zahtevala 6 mrtvih in 16 ranjenih. Od slednjih jih bode naj-brže še 5 umrlo. Med ponesrečenci je tudi par Dovoporočencev, ki stft bila na ženitnem potovanju. 9 delavcev usmrtenih, 20 ranjenih. Suisun, Cal., 4. dec. Vsled goste megle zadel je danes zjutraj delav ski vlak ob nasproti vozeči tovorni vlak. Devet delavcev bilo je n» mestu usmrtenih, 20 ranjenih. Gasilci ponesrečili. Evansville, Ind., 5. dec. Tovar niške naprave Meaker Iron Works in Loewenthalovo komisijsko trgovino je danes zjutraj razdjal požar. Med gašenjem se je uenadoma porušila strauska stena in pokopal« st gasilcev pod razvalinami. Eden e bil oa mestu ubit, druzih pet ponesrečenih pa hudo poškodovanih, ^ekaj časa je pretil plamen tudi sosednim velikim tovarniškim p -ilopjem, toda gisilcem se je ko n eft no p- srečilo omejiti požar Ma terijelna škoda znaša nad 8100.000 Boston, Masp., 5. dec. Velik požar na vogalu Portland in Causeway ceste je danes zjutraj v skladiščih tvrdk Haywood Bros. in Wakefield, Rattau & Co. prouzročil S 150.000 škode. Umori in samomori. Roparski umor. Cincinnati, Ohio, 4. dec. Danes je vsled prizadetih ran umrl Herman Roiing, kterega so nedavno roparji v njegovem stanovanju ua padli iu mu vzeli $400. Roiing je hranil denar za stara leta in zapu ščius&a obravnava je dokazala, da je v teku 40 let prihranil 815,000. Poleg tega je živel skrajno skromno iu si le najpotrebnejše privoščil Roparji so ga napali po noči in ga omamili. Redarstvo je sicer dva napadalca prijelo, ker je pa Roiing ..ostal s aboumen, ni mogel proti njima pričati in so jih izpustili. Njegovo premoženje &e bode razdelilo med sorodnike v Nemčiji in Missouriju. Nesreča v sreči. Lexington, Ky., 5. dec. Gospa Marija Webster Sal les se je do scirti svojega strica preživela s pranjem. Ko je pa po stričevi smrti podedovala precejšno svoto denarja, izstopil je tudi njen mož iz svoje skromne službe, hoteč si zadnje dneve življenja s tem osladiti, da zapravlja imetje svoje soproge. Naravno, da se je soproga temu proti-vila in ko kouečuo njene prošnje niso nič izdale, se je ločila od svojega moža in najela posebno stano vanje, v kterem jo je včeraj njen mož umoril in tudi samemu sebi storil konec s svinčenko. Snežni vihar v državi New York. Syracuse, N. Y., 5. dec. Včeraj zvečer je nastal hud snežni vihar, kteri je potrgal električne žice in polomil drogove. Več konj je bilo usmrtenih, ker «sO prišli v dotiko z električnimi žicami za razavitl'avo Nad 300 aparatov telefona je iz re da. Sneženje je danes zjutraj po nehalo. Utica, N. Y., 5. dec. Električne žice, ktere je potrgal vihar so pro-uzročile danes zjutraj smrt dv«h osob. Delavtc po rodu Poljak je prišel na potu iz tovarne z neko dolu visečo telegraličuo žico v do tiko in se zvrnil mrtev na tla. Jed-naka osoda je zadela 15letnega Italijana. Našli so mrtvega ležati na tlaku in poleg njega smrtonosno žica. Električna zveza v mestu je ■rsled viharja večinoma pretrgana Razstrelba usmrtila 26 ljudi. Mexico, City, 6. dec. Pri Deki razstrelbi dinamita v rudniku pri San Audres dela Sierre je bilo več delavcev usmrtenih in ranje-uih. Po sledujih poročilih so že 26 trupel spravili na površje. Dalje so potegnili izpod razvalin petnajst hudo ranjenih od kterih bode naj-brže večina zapadla smrti. Kaj je prouzročilo razstrelbo se ni moglo dognati, samo toliko je znano, da je devet z dinamitom napolj-mih zabojev v shrambi za smodnik zletelo v zrak. Pok razstrelbe bo slišali več milj v okrožja. Policaj tat. New yorškega policaja Viljem B. Millsa sta te dni dva detektiva rano zjutraj zbudila iz spanja iu i a zatožbo tatvine odvodia v zapor Zaprla sta tudi policajevega brata Frederika, kteri je spal v isti sobi ker se je postavil v bran ko sta de tektiva hotela odvesti vjetnika bila sa detektiva primorana pozva ti patrolui voz. Na policijski postaji so policaju naznanili, da ga je James Lynch obdolžil tatvine njegove ure v vred nosti S250, policajevega brata pa jeobdožil napada. Mills je rekel detektivom, da je uradnik, ter ni ma nihče pravice ga zapreti. R-iZ žalil je vsakoga in zaprli bo ga njegovim bratom vred v jeduo celi co, dokler pride pred sodnika. Oro pani Lynch je pripovedoval sod niku, daje v ponedeljek rano zju traj pil z bratoma Mills, ktera sta ga na potu domov napadla in mu odz^la uro. Vrlega policaja so po stavili pod'S1500 poroštva, njego vega brata pa pod $300 iu ju opro stili. Kapitan policajev seveda obdolženje proti Bvojemu podložnemu noče vrjeti in trdi, da Mills na dobrem glasu. BOŽIČ Standard Oil trust. Na newyorški deluiški borzi se vrši še vedno divje drvenje. Delnice zadrug, ktere nosijo visoke divi dende gr^doš* vedno kvišku, dosegle bodo najbrže visoko ceno, kakor nikdar preju, t<"da toli sigur-nejši bode polom. Pred vsemi so deluice Standard Oil Co., ktere že sedaj veljajo 8825 iu na mesto pričakovanih $800, veljale bodo dne anuvarija najbrže $1000. Standard Oil trust je bil v svoji sedanji obliki osnovau ali bolj rečeno pre-osnovan pred 10 leti. Vso preosno-vo so izvršili v to svrh da bi že takrat izvanrean> visoke dividende prikrili s pomnoženj^m delnic, in da so Rockefellpr in sodrugi spra-ili mnogo milijonov v svoje žepe. višali so toraj delniški kapital na 100,000 000, od kterih Ima samo ,rck» feller za 33 odstotkov. Takrat je omahovala cena delnic med 200 in $250. Do leta 1895. S3 je zviševala cena delnic le počasi, potem pa je šlo hitro. Med Um ko so od 1. 1891. do 1895, plačevali na leto 12 odstotkov dividend na delnico, na-rastle so leta 1896. na 31 odstotkov. Takrat je postalo povprašanje po delnicah Standard Oil Co. vedno Hčje. Njihova cena je dosegla nad 400. Leta 1897. so plačali 33 odstotkov dividend; leta 1898: 30 istotkov; 1.1899: 33 odstotkov in 1. 1900: 48 odstotkov. Slednje e dalo povod k velikemu povpraševanju po Standard delnicah, kar je imelo v posledici divje draženje delnic. Meseca decembra minolega leta o veljale delnice še $448, sedaj pa že na $825 in ako bode špekula-cijadrvila tako dalje, potem bododo s^gle koncem leta S1000. Toraj bi se delniški kapital od 81,000.000 pre menil v SI.C00.000.000. Posestniki delnic bi iste sedaj lahko prodali dvakrat toliko ceno nego pred ednim letom. Dokler daje podjetje visoke divideude, bodo tudi delnice imele visoko ceno. Z dividendami pa se bode znižala tudi cena delnic v jednaki meri. Ker nove iznajdbe na polju elektrike zamorejo petro ej vedno bolj v ozadje potisniti potem je mogoče, da bodo delnice Standard Oil Co. zopet padle na staro ceno. Na špekulacijo delnic se ne upira bogastvo Rockefellerja u druzih bogatašev, ampak ua di vidend^, ktere omogočijo vse bo ^astvo pridobivajoči delavci. In od tega spravi Rockefeller samo od svojih Standard Oil delnic ua leto 816,000.000. Človeštvo se je ua to ropanje milijonov tako privadilo la smatra isto pravilnim. Samo ako delavci zahtevajo petodstetno svišanje plače, potem se razburi ves gospodujoči razred, kakor smo imeli priliko opazovati prislednjem velikem štrajku premogarjev. Voda preplavila rove premoga Hizletou, Pa., 5. dec V-tled ne prestanfga deževja zadnjih dni. voda preplavila rove okrajev Lu seme in Schuylkill. V več rovi oa pr. v onih tvrdke Coyle Bros Dick & Co., Crawford Dugan morali delo ostaviti. Tudi razne perilnice so zaprli. ostaja za električno silo pogorela. Brooklyn Rapid Transit Co. na WyckofF Ave. je dne 4 decembra popoludne pogorela. Kako je ogenj nastal se ni moglo še nič gotovega dognati, vendar sumijo, da je električna žica užgala z oljem napojena tla. Plamen seje tako hitro širil, da je bil višji strojevodja komaj stanu ustaviti tri velikanske stro-i in ubežati. Predno so gasilci dospeli na pogorišče, bilo je že vse poslopje v plamenu. Velikanski plamen je švigal proti nebu; z velikim ropotom se je podrla stena ene stra-i poslopja in kmalu potem je padla tudi streha. Ogenj se prijel tudi že enonadatropne delal nice tik poslop-a, toda gasilci so ogenj hitro pogasili, in potem z vsem naporom branili malo zidauo poslopje, v kterem je bilo 28 sodov olja. Predsednik poulične železnice je bil med prvimi na pogorišču. Bal se je, da bi se ogenj ne prijel kolar-nice, zato je hitro najel ljudi, kteri so spravili vozove na varen kraj. Sreča je, da se veter ni zasukal, ako bi se bilo to zgodilo, potem bi bil uožar uničil tudi pivovarno tvrdke Welz & Zerweck. Ko je prvi oddelek gasilcev dospel na pogorišče, spoznali so takoj pretečo nevarnof-t pozvali drugi oddelek in kmalu tudi tretjega. Še le po dvournem neprestanem gašenju so ogenj ome-ili. Prouzročeuo škodo cenijo na S 150.000. Vsled požara je bil dalj časa ustavljen promet na več črtah poulične železnice. V uuičenem poslopju so stali trije parni stroji vsak po 750 konj-^ skih sil iu osem parnih kotlov, poslopju je ielalo 15 elektrikarjevin kurjačev. Kakin 10 minut pred požarom so v poslopju nakrat ugasnile vse električne luči in ko seje vršila preiskava po vzroku, nastal jepožar. Knjige družbe Mohorja smo dobili v sredo in jih odposlali vsem rojakom, kteri so jih pri nas naročili, po ekBpres. V zalogi jih pa imamo še 40 komadov iu jih oddamo vseh šestero knjig za $1.25 s prosto poštnino. Na naročbe za-moremo le toliko časa ozir jemati, dokler imamo kaj zaloge. Upravništvo „Glas Naroda". —j.. - mt • '•—• •. -m imtfn in-^i^ SLOVENSKA PRATIKA za leto 1901 je nam te dni došla in velja poga-mezni komad 10 Centov S poŠto vred ; prekupcem damo 100 komadov za $6. „GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York. r: Nasvet zastotij. Dober nasvet je predrag, ali vsi bclni ua želodcu, jetrih in ledvicah morajo zastonj zvedeti, da najzanesljivejeio naj prijazneje zdravilo za ta bolezen je Trinerjevo zdravilno grenko vino. Obneslo se je najbolje in povsodi gotovo za vsako starost in spol, pri tisoče bolnih ; priporočano je od mnogih zdravnikov kakor ediDO zdravilno vino. Prodaja se v šteje pred durmi, ako rojaki kleoicah v lekarnah ali zahtevajte pošiljate novce svojcem v . J staro domovino, obrnite se ' ga naravnost od izdelovatelja Jos. ___ Triuer'a-437 w 18th st? Chi0»8°' kteri Vam to najceneje in najhitreje oskrbi. 111., ktere U1U pište O C6I>i. Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Tod*.. . ako Bi kdaj pokuBil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je bolj Se nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN. - - - XX0B ■ . T _____ Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post officc October 2. 1893. „GLAS NARODA". Tjist slovenskih delavcev v Ameriki, itdajatelj in uxednii: Published by F. 8AKSER. 109 Greenwich St. New York City. Nt leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............f 1-50, La Evrop«. /a vse leto . . . gld. 7.—, „ „ pol leta----- 3.60, t „ „ čatrt leta . . . „ 1.75 ^ Evrope pošiljamo list skupnr dve Številki ,Gla« Naroda" iihaja vsako srede in 8"»»-. t-.. G- AS NARODA" {„Voics of the People") Will be -sued every Wedneeday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement notranjem vsak teden nosijo na kopno. Po treh mesecihl Odpošiljanje nadomestilnih čet po sto, dvesto in tudi več mož, nikdar ne preneha. Razan tega je od-pofiiljanje vojnih potrebščin neiz-mirno. Kdaj in kako se bode vrnilo onih 25,000 mož iz Kitaja in koliko večji bode kitajski račun za Nemčijo, ako so relativno ekromue ekspedi-cije Francoske in Italije pogoltnile tako ogromne svote ? v pretres tudi Im. oglase do 10 vrstic se plača ;JC jentov. iJopisi brez podpisa in osobnosti Mb ne natisnejo. Denar naj sh blagovoli poslati po Men »f Order. Pii spremembi kraj«, naročnikov «yo*lino. da se nam tudi prejšnje t>iva'i&če naznani, ua hitreje najdene naslovnika. Oopifeom in pošiijatvam uaredite *.%nlovom: „6!as Naroda", O) Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortlandt. IV. Toda vzemimo lastno dež.-lol Zjedinjene države imajo na Filipiuah 74.0J0 mož broječo armado in Bkupni vojni stroški mino-lega leta, od ktorih seveda večji del spada ua Filipine, znašajo 134 milijonov 774 tisoč 767 dolarjev za armado in 85,953,077"72 za mornarico, toraj skupno ogromno Bvoto $190,727,8 ±4-72 za vojne namene. Pri tem p" je za nas z^lo 7auimivo, da bo v obliki vojnega davka nič manj nfgo -S2S5.327,92G 76 pobrali od ameiikauekega ljudstva. Zgube saierikanskih vijakov na Filipiueh so bile od dne 6. avgusta 1S98 sledeče: Usmrtenih 6S2 ; za ranami in VBled nezgod umrlo 418; za boleznimi umrlo 1993. Skupno število mrtvih 3093: skupno žtov-lo ranjenih 2506. Skupne zgube 5t 04. Koliko denarja, koiiko človeških življenj bode stale te Filipine še amefikansko ljudstvo?! In kakošen bode konec ? 1 Anglija in Francija. Kakašen bode kaneš? Nek evropejaki časopis prinaša sestavo žrtev, ktere je evropejska kolonijalua politiKa v minolem čaru -tala evropejske oblasti. Po tej s^»cavi znaša gmotni in krvavi r£.<*un, kterega so plačali dotične države kakor ?ledi: I. Ko je J. Ferry v francoskem pailamentu opravičeval vojno eks-pedicijo v Tonkin ,,za varstvo narodne časti, ktero so proti vsej Človeški pravici napadli roparski div-jafei'*, izrazilo se je ministerstvo, da bode znesek 11 milijonov frankov za ,.kaznovanje" ,,Črnih za- Zajedno je tudi stav" popolno zadr-stoval. In kakeften je bil konec? Vojna ekspedicija je trajala de6^t mesecev, tda račun so predložili francoskemu ljudstvu še le po preteku ravno toliko let. Stroški so znašali 1280 milijonov frankov in 16,000 pridnih vojakov so usmrtile avinč^nke Kitajcev, ali pa jih pobrale: mrzlica, legar in druge bolezni v onem nezdravem podnebju. II. Ko je v italijanskem parlamentu Depretis opravičeval zasedanja Mnsaaue v južni Afriki, kjpr Bolnce hudo pripeka, se je izrazilo micibteretvo, da bode poldrugi milijon lir pokrilo stroške. In kakošen je bil konec ? Račun stroškov za italijansko ljudstvo je dosedaj iz posestva one nesrečne kolonije i arasts-l na 500 mtiijocov lir. V p*fl:u pri D.galt iu ? Sjtegkali pri A'oba Garima pu fiiva v miru 12,000 vrlih vojakov, k :iri so padi prt magani in razpr-a i i. III. V neLnškfm državnem ».boru zahtevajo sedaj za maščevalno eks ped;cijo na Kitajsko 152 milijonov mark kot prvo plačilo; v tej zahtevi pa so skriti še razni drugi milijoni, ktorih uporaba tudi kmalu priie na vrsto. Iu kakoAea bode konec? Recifj je na Kitajskem 20,000 vo-iakov in 19 ladij b 5000 pomorščaki Velike oklopnice niso oile vsta-kaj opraviti. O velikih bitkah, h/ala Bogu, tudi ni bilo nič slišati. Vfcljub tema i/krca v Neapotjn in Genovi vsak iz iztočne Azije dospeli parnik mnego bolnikov. Pred tremi meseci so mladeniči ostavib domovino zdravi v polni moči, sedaj pa iste ljudi blede in bolne do kottij, mrzlične v udih, pobite v Staro sovraštvo, ki vlada med Francijo iu ses dno jej Anglijo, se j • vsled prihoda bivšega tran3vaal-skega predsednika Pavi Kriigerja z< >pet do skrajuosti povečalo in le s'rogim policijskim od edbam za vzdrževanje miru se je zahvaliti, da o prilik: Kriigerjevega obieka v Parizu ni prišlo do Angliji sovražnih izgredov. Vendar pa ni nihče zamogel zabraniti, da eo vsi udje obeh zbornic izrazili Boercem naj-iskreneje sočutje, iz kterega vsebine je na prvi pegled spoznati sovraštvo in mrŽLijo, ktero goje činitelji francoske merodajne javnosti proti Angliji. General Mercier je v zbornični seji dne 4. t. m. to sovraštvo javno prizual, ter v senatu razmo-rrival o načrtu napada na Anglijo. pozval vlado, 'da med svojo vsakoletne mobilizacijske načrte nemudoma uvrsti tudi točko glede napada na Anglijo, Ktera obstoji iz hitre odpošiijatve iu izkrcanja francoskega vojaštva ia angleški zemlji. V pariškem poročilu je sic^r omenjeno, daje predsednik senata Mercierjev predlog smatral kot,,izven reda" — vendar ie oni isti predsednik Mercierju dovolil toliko časa za razmotrivanje njegovih predlogov iu nasvetov, da 40 ee slednji razvili do popolnosti — še le potem je predsednik govorniku ,,vzel besedo". Mercierj^vi predlogi so vs<»kako velicega pomena in važuosti, kajti general Mercier, kterega žalostna slava je vsled Dreyl'usove af^re gotovo še vsakomur v spominu, je še dandanes vihovni vodja francoskih šovinistov, ktorih bojaželjnost je bila do sedaj v prvi vrst' naperjena uroti Nemčiji. V-ndar se je veled dogodkov v Fašodi ta bojaželjuost okrenila v prvi vrsti proti Angliji, «> -ravno osv^tnih idej radi Alzacije-Lorene Francoije še nikakor uieo opustili. Anglo-boerska vojska je sovraštvo Anglije in Francije podvojila in mržuja Francozov proti Angležem zavzela je dokaj resno sUiišče. kteri -bi bil za Anglijo raodepoln. Angleški časnikar Stead, kteremu so francoske okoliščine natančno poznane, že sedaj prorokuje, da nikakor ni izključeno, da bode Francija svoje dni napadla Anglijo in svetuje Angliji, naj slednja prej ko mogoče pripravi organizacija prostovoljnega vojaštva za obrambo Londora. Sicer g. Stead v bojazni za svojo domovino vso stvar pretira, veudar vpoštevajoč govor generala Merciera kakor tudi dejstvo, da se merodajuo francosko častni-štvo povsem resno bavi z invazij-sk mi ali vojnimi načrti, Angleži nikakor ne smejo prezirati Steado-vih nasvetov. Iz našiti novi! kolonij Izgred v Batabani. Havana, Kuba, 6 dec. V Bata-1 ani je prišlo do nevarnega izgreda, kteri bi bil imel lahko hude posledice. Dogodek je prouzročilo upiranje carinarja Aguito povodom proslave spominskega dne pred 29 leti od Spancev v Havani ustreljenih kubanskih dijakov, potegniti zastavo na carinarskem poslopju ua pol droga. Tolpa ljudstva je šla pr^d kavarno Dos H-rmanos, kjer so obedovali Aguito, njegov brat in Hanson, posebni ag^nt carinske službe v Havani, in kričala: ,,Po-bijte kapitana luke!" ,,Vuu s cari-narjem!" Ko se je množica pripravljala naskočiti kavarno, kričal je Hanson po policiji. Ker slednje ni bilo videti v obližji, razpodil je ljudi sam z napetim revolverjem. Pozneje mu je tudi policija prišla na pomoč, toda ne tako kakor je Hanson želel, sled česar se je brzojavno pri ožil v Havano. Med tem časom ko je čakal ua odgovor, pozvali so ga radi nepostavuega rav nanja pred sodnika. Hanson se ni oziral na soduijsko povabilo, ter drugi dan odpotoval iz Batabaue in poslal poročilo o dogodku generalnemu goveruerju Woodu. - Vojna mi Boerci in Anglijo. D e Wetove čete ne mirujejo. London, 7. dec. Iz Aliwal v Be-verni Kap koloniji se poroča, da se je De Wetova glavna armada uta-borila. Ista je hudo nadlegovana in trpi mnogo vsled napornega korakanja. Britiška patrulja se je sprijela s prednjimi stražami Boer-cev in vjeli so enega moža, kteri je pripovedoval, da so Burgherji pri Caledon reki pustili Kruppov top. Bcerci so vse pri Dewetsdorpu vje-te Angleže razun častnikov oprosti-1'. Današnji jutranji brzojavi izjužne Afrike poročajo, da se De Wet pomika proti Kap koloniji, in ko so slednjič slišali o njem, korakal je proti Odendaal Driftu ob Oranj* reki, blizu Aliwal North. Oranje reka je sicer vsled hudega deževja izstopila iz svoje struge in Angleži imajo vse prelaza zasedene, toda vkljub temu bode komaj megoče He, Papeach, poglejte v 85. štev. „Glas Naroda" na drugo stran Članek ,,Zastarelo vprašanje", posebno naj konec pazljivo čita in našel bode za koga se je ,,61as Naroda" izrekel, za kandidata delavske stranke in rekel, da delavci ne-smemo voliti ne McKinleya ne Bryana, ampak za D^bsa in Harri-mana. Predobro vem, daje urednik vedel, da ne bodeta ta dva zmagala, ali vedel pa je, da napravijo delavci d ber utis na obe s ranki, ako bi na dan volitve oddali kacih 150,000 glasov za nju, potem bi saj kapitalisti bodisi republikanski ali demo kratski pričeli vpoštevati delavske težnje. Kje je „61as Naroda" pri poročal delavcem, ^.a naj oddajo svoje glasove za McKinleya, poka-ž te številko lista! To ve vsak čita-lec lista, ako ga ni oaobno koristo-lovstvo, ali pa srd in nevošljivost oslepila. Ali aspenski Pap^Bch res še dandanes misli, da bi mu pri izvolitvi Bryana v usta letali p-čeni golobje, ali pa taka mana kakor je Izraelcem v Egiptu? Prebito se moti, ako ga taka nada vara, ravno tako bi se moral truditi za dolar-ček kakor se trudi za McKinleyovo vlado. Ta veliki politikar tudi ne ve, da osoba na prestolu predsed nika sama po Bebi nema ni kake veljave, da je orodje kapitalistov bodisi kterekoli stranke; ne vč, da ne bi Bryan prav nič opravil za dobo njegove vlade, makari da je obetal kovati tako velike srebrne dolarje kakor je dopisnikova glava, kje bi pa imel večino za seboj ali v kongresu, ali senatu? Da pa kovina, ktera sleherni dan menjava svojo vrednost, ni pristna za pravo zdravo veljavo, tega tudi ne vč in nikdar ne bode vedel dokler bode iskal le svoje koristi, koristi milijone druzih delavcev pa puščal v nemar, in tak človek hoče še blebetati o delavski prijaznosti iu trezno mislečim delavcem kaj priporočati; smešno, veliko se domišlja. Duha, čiBtega duha Vam je še obilo potreba zmotljivi, ali lažujivi aspenski Papeach, politiko pa opustite, posebno pa g spodarsko in one glede denarne veljave, o kterej toliko rrzumete kakor zajec na boben I Amerik. Slov." je pa v jednej številki pokazal, da rad zagovarja neumnost, samo da napada druge slovenske liste, dopisa iz Aspena in Clevelanda mnogo svedočita, tnda zapomni naj si si sam: Kdor dru gim jamo koplje, sam vaujo telebi, saj nam je v Chicagi marsikaj dobro znano, kar se sicer še prikriva, toda v Jolietu pa že precej javno šepeče Andrejčekov. De \Vetu zabraniti Kap kolonijo. korakanje v Dopisi. Gospod Iz Chicago, III., 4. dec. urednik, dovolite mi malo prostora v listu, da zavrnem zmotljivega Pape*cha iz Aspena, Co!o., kteri se kakor muha zaletava v naš delavski list in ga jezi, da ni bil izvoljen predsednikom srebrni-narski ap'ostelj Bryan ter že vdru-gič ,,pogorel". Zmotljivi Papeach Davek na pivo bodo znižali Washington, 5. dec. Zbornica je pričela danes posvetovanje glede predloga o preosnovi armade. Dotične debate so omenili na štiri ure. Poslanec Richardson (Tenn.) je govoril proti potrebi pomnože-uja armade v mirovnih čaBih ; poslanec Underwood (Ala.) je slikil nevarnost ako dajo predsedniku oblast določiti moč armade itd. Republikanski člani odbora ca sredstva in pota so Be zjedinili glede znižanja davka na pivo. Poleg odprave davka na znamke, brzoja-ve, ekspresne prejemne liste in pa-tentovana zdravila, znižali bodo namreč davek na pivo in sicer za 25 centov pri sodu. Skupno znižanje vojnih davkov bode znašalo $40,000,(00. Odlok za znižanje davka na pivo se ni dosegel tako gladko, kakor so se nekteri nadejali. Hoteli so namreč najprvo znižati davek na čaj, toda konečno so le pri pivi ostali. Velikim pivovarnarjem v Milwaukee nikakor ne zadostuje znižanje davka na pivo za približno 810,000,000. Vedno še govore v velikem bremenu, pod kterim zdi hujejo, o potrebni odpomoči itd. V minolih 11 mesecih so pivovar-narji v Milwaukee plačali $4,576,-290 davka ua pivo. Vojni davek ua smodke so od $3.60 znižali na $3,00 pri tisoču; davek na svalčice pa ostanekakor je. Nevihte na morju. Beverly, Mass., 4. dec. Vsled viharja ki je divjal v minolej noči ob našem obrežju, obtičale so 4 la-dije v pesku. Moštvo dveh ladij se je rešilo na kopuo, ono druzih ladij je ostalo na ladijah. Newburgport, Mass., 4. dec. Pet ladij, ki so prevažale v našej Inki premog, se je vsled viharja potopilo. Moštvo je rešeno. Odklonili Carnegiejev dar. Altoona, Pa., 5. dec. Milijonar Andrew Carnegie daroval je v svr-ho ustanovitve javne knjižnice na šemu mestu svoto 850,000. Ker je pa zajedno zahteval, da mora Btro> ške vzdrževanja mesto samo nositi, odklonil je meBtni občinski odbor velikodušno darilce milijonarja A. Caruegie. Kranjsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucene, predsednik; Anti N Ciar, podpredsednik ; John Telbas, I. tajnik ; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan Frank Skubic, John Drašler Dopisi Daj se pošiljajo I. tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „Glas Naroda1 pravim, ker v to se je povs-m izka Ministerstvo Waldeck Rousseau zA; ali je zmotljiv kakor vsak clo-postopa glede iavnega mnenja te'vek, ali je neveden, ali pa narav zadeve povsem pravilno, jedini DelcaBse, minister inostranih podov ni kos vplivu prctiangleških politikarjev, kteri so tudi na njegovega prednika Hanotauxa uspešno lelovali. Zairjuje se celo, da j« Delcas&č pred par meseci egiptčan-iko vprašanje Bamo vsled tega po-aovil, ker je takorekoč prepričan, da je sedaj najugodneji čas spraviti Anglijo v zadrego, vendar je Waldeck - Rousseau bil o stanju egiptčanske politike pravočasno obveščen, in je preprečil izid koraka. nost med svet ueresnico trobi, naj-brže je vse troje pravo. Kje B'eki je vendar „Glas Naroda" deloval za McKinleya? Ali ni okrcal oba, in vedno zatrjeval, da sta oba kandidata Bryau kakor McKinley orodje velikih kapitalistov? Ali ni zatrjeval, da delavci od obeh nemarno nič pričakovati; ali ni „Glas Naroda" navedel čvekanje Bryana v Chicagi ko ni hotel s pravo barvo na dan glede delavskega vprašanja? in celo kopico tacega gradiva? o tem ne v6 nič aspenski Papesch. Predlog za preosnovo armade. "Washington, 6. dec. S 166 proti 133 glasovi je danes zbornica sprejela predlog glede preosnove armade. Izvzemši put zast pnikov, glasovali* so vsi republikanci za vsi demokratje, populisti in Brebr ninarji pa proti predlogu. Prvotna določila predlago kakoršna je priporočal odbor za vojne zadeve so v mar?ikakem ozira predrugačili. Najvažnejše predrugačenje je to, da bo sklenili odpravo vojaških ka-itin. Legar v Galvestonu. Galveston, T-xas., 5 d^c. Pri na oba! i h stanujo&ih rodbinah pojavil je l^gar. kt» ra bolezen pr^ti mirn mestu. D'»Bfdaj so zdravstvenemu uradu javili 21 nlu^ajpv v ?agf-bi>ih stanovanjih, a 7 v S»*aley-bolnici. Vč^faj so tudi iz druzih okrajev m^sti javili znake nevarne bolezni. Vzrok epidemije pripisujejo slabim zdravstvenim razmeram n^eta Galveetona, os bito panečist^j v~di tukajšnjih vodnjakov, kt^re vode so poslužuje večiua našega prebivalstva, ker je drugje ni dobiti. Mnogo ljudi stanuje v docela nesposobnih stanovanjih, ktera še niso po zadnjem viharju popravljena. Kaznjenci na nasadih. New Orleans, 5. dec. Državni urad za jetuišnice je kupil Angola bombaževe nasade v West Feliciani sa $215 000, dalje Hope sladkorne nasade v St Marys Parish Na teh nasadih bodo kaznjenci opravljali potrebna dela. NaBad bombaževi ne obseza 8300 akrov in je v istini otok v Mississippiju. Roparji v Chicagi. Chicago, 6. dec. Včeraj zvečer napadli so na zapadni strani mesta roparji dva železniška vozova. Potniki in delavci, ki bo bili v vozovih, so se branili in napad odvrnili, vjeli dva roparja ter ju hoteli liu-čati, vendar so ju železniški delavci rešili. V bližini Union parka napadli so trije ropt rji voz poulične železnice hoteč opleniti potnike. Nastal je boj in roparji so morali bežati, veudar so potniki dva vjeli. Tudi v tem slučaju hoteli soju liučati, toda kondnktor je preprečil ljudsko sodbo in izrcčil roparja pravici. Dve uri kasneje napadli so trije drugi banditje voz konjske železnice na 40. Ave. in streljali na konduk-torja, toda kočjaž je zapodil konje in roparji jih niso zamegli doteči. Dečke javno bičali. Evansvile, Ind., 6. dec. Štirje dečki v star sti 9. do 14. let so udri i v tovorni železniški voz in ukradli iz istega za $1 vrednosti jabolk. Mlade zločince so zaprli in jim dali na izbero, iti za 30 dni v zapor, ali pa se podvreči javnem bičanju. Izvolili so slednjo kazen in isto danes na javnem prostoru tudi prestali. Livarna želčza pogorela. Evansville, Ind., 5. dec. Danes je pogorela Meekecova, na Division ulici, med prvo in Water ulico se nahajajoča 400 čevljev dolga in 7 čevljev široka livarna železa Pri gaaitvi ponesrečil je jelen gasilec, kteri je tekom popoludneva umrl. Škodo cenijo $100,000, ktera se pokrije deloma s zavarovalnino. Slike uboštva. ,,Wolunteers of America", nova dobrodelna družba je ustanovila Bedaj novo stroko svoje delavnosti, namreč podpiranje prikritih ubožcev v velikih stanovalnih hišah. Da dobi družba k temu potrebni denar, obrnil Be bode njeni ustanovitelj in predsednik Ballington Booth na občinstvo v pozivom za milodare. V tem pozivu navedrl bode nekaj slučajev uboštva, kterega so naši: njegovi ljudje pri svojem ogledovanju s stanovalnih sobah. Booth pravi, da v teh hišah stanujejo ljudje, kteri v istini stradajo, ker so preponosni, da bi prosjačili in se tudi ne obrnejo do do-tičnega urada za podporo, k«r ne-Čejo biti prištevani k razredu ubožcev. Tu nekaj slik, ktere je videl. V neki temni sobi je našel družino brez kurjave, brez hrane in le na pol oblečeno. Na svojem ogledovanju je našel več jeduakih slučajev. Na nekem drugem kraju je našel mater s pet mesecev Btariin detetom brez hišne oprave, kuriva in hraue, ogrnjena v tanke cunje. Vsled pomanjkanja hrane, mati ni mogla dojiti sveje dete in ker ni imela denarja da bi kupila mleko, dajala je otroku mrzlo črno kavo. Mati iu dete sta bila vsl^d stradanja popolnoma oslabljena, ko soju . našli. V nekem drugem slučaju, v kte-rem je bila istotako črna kava edini živež, bila je mati s svojimi tremi otroci, ko so jih postavili ua cesto. Neko družino obstoječo iz matere in petero otrok, med kterimi je bil najmlajši osem mesecev star brez kuriva, hraue in potrebne obleke. Oče, priden delavec je bil pri nezgodi poškodovan iu VBled tega zgubil delo. Uboštvo te družine je bilo tako strašno, da je celo policaj pri pretresljivem prizoru segel v žep iu doroval 50 centov. V neki temni sobi je sedela mlada mati brez živeža in kuriva, ter zaman poskušala ogrevati svoje malo dete. Ze več dni je bila voda z ovseno moko njihova edina hrana Mati in dete sta bila popolnoma oslabljena in je bil zadnji čas, Našli novo ljudovlado. Petrograd, 5. dec. Ob gorenjem delu Sungari reke v Mandžuriji so našli Rusi dosedaj nepoznano ljudovlado. Isto je ustanovila is 10,000 osob obstoječa občina začetkom tega stoletja. Ljudovlada ima popolno individualno vlado, postave in trgovino. Kretanje parnikov. V New York dospeli: , Col um Li t**', 5. uoj. i/ Genuve l 791 pot- niki. ,fLahn", 6. dec. i/ Bremena s 628 potniki. .jDetuschland", 6. dec. i t. Hamburga 5 1003 potniki. „Friedrich der Grosse", 7. dec. i t Bremena. ..Germanic", 7. dec. iz Liverpoola s 319 potniki. ,,Barcelona", 8. dec. iz Hamburga. ,,Lucania", 8. dec. iz Liverpoola. Dospeti imajo: „Graf VValdersee" iz Hamburga. aCaledonian'* iz Lirerpoola. ,New York" iz Soulhamptona. O d pij a 1 i so: ,,Weimar", 6. dec. v 3remen. „La Gascogne", 6. dec. v Havre. „Columbia", 8. tlet \ Genovn. ,,Furnesia", 8. dec. v Glasgow. „ Patricia", 8. dec. v Hamburg. . „Etruria", 8. dec. v LiverpoooJ." ,,Potsdam", 8. dec. y Rotterdam. Odpljuli bodo; ,,Lahn", 11. dec. v Premen. ..Deutschland", 12. dec. v Hamburg. f, Germanic", 12. dec. v Liverpool. „New York", 12 der v Southampton. ,,Friedrich der Grosse", 13. dec. v Bremen. ,,La Bretagne", 13. dec. v Havre. „Trave", 15. dec. y Bremen. t,Ethiopia", 15. dec. v Glasgow. f,Graf Waldersee", 15. dec. v Hamburg. ..Lucania", 15 dec. v Liverpool. f,Špaarndam", 15. dec. v Rotterdam. Parniiki listki so dobit poi . jrnil cenah pri FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich St., New York. -fco ,,GrlasJIfcT£L:rMD>> t ParoMiii in železniški Ma so dobiti p najnižjih česali. KDOR boR VSE MO Slovencev potuje v staro domovino najbolje stori, da kupi vožnji listek v NEW YORKU, ker potem se lahko odpelje s prvim parnikom in mu ni potreba tukaj čakati in denarje po nepotrebnem trositi. koga iz stare domovine sem vzame ali želi vzeti, najbolje stori, ako se na nas obrne, ker bode tOČOO postrežen in potnik ima opraviti na vsej črti s poštenimi agenti (ne s kakimi ciganskimi Italijani ali Židi). V NEW YORK dospevšim gremo kolikor lc mogoče na roke in kjer le potreba. te prednosti govore, da naj se vsak Slovenec in Hrvat le edino na nas obfne, kjer bode najhitreje, najceneje in pošteno postrežen. kdo pride v New York na kako železniško postajo in se ne v6 kam obrniti, naj gre na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortland, ali oonect thirty seven ninety five in potem se s nami slovenski pogovori in pridemo ponj. Za telefon plača 15 centov in dolarje prihrani. To je zelo važno ! Dalje pošiljamo najceneje in najhitreje Denarje v staro domovino Ogromno rastoči promet nam daje priliko naše rojake CENO postreči, objednem pa tudi dokazuje, da kdor se na nas obrne je dobro postrežen in se še večkrat na nas obrne in drugim enako storiti svetuje. VSAK potnik, naj pride od kteregakoli kraja Zjedinjenih držav ali iz stare domovine naj pazi na naš naslov, ulico in številko ICO O-nreeorL-^rioIb. St- ne posluša nikogar, ako ga tudi slovensko nagovori in drugam vleče, za Slovence je pravi kraj le pri nas. Mi stanujemo tudi v istej hiši tik nad pisarno in nas lahko vsakdo ob kterej koli uri pokliče. 9DA«| pa stori, kdor nam njegov prihod natančno naznani po kterej Železnici pride, to je odhod od kraja in ■ lift V kdaj sem pride, to mu na vsakej železnici poved6. vsak potujoči rojak, ako nase nasvete uboga in natančno pazi, da pride na I PPF NflVftF PRIHRANI pravo številko in ne da novcev preje iz rok, dokler ni povsem preverjen, ktrt nuvub rninnNiu da je na pravem mestu Ubogajte naše nasvete in vedno ste na pravem potu. FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW John jRuss priporoča SLOVENCEM i n HRVATOM svoj 432 South Santa Fee Avenue, Pueblo, Colo. Točim vedno sveže, fino pivo, importirana in domača vina, najboljši whiskey in likere. PRODAJAM DOBER TOBAK IN FINE SMODKE. Naznanjam tudi, da sem glede pošiljanja denarja in druzih zadev v zvezi z g. FR. SAKSER-JEM, 109 Greenwich St. v New Yorku. Slovencem in Hrvatom se uljudno priporočam za mno-gobrojen obisk vToTn -n IRtclss, 432 So. SANTA FEE AVE., PUEBLO, Colo. ------------------------ * ft ft ft ft ft ft ft ft ftj ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft JOSIP SGHARAEGN ELY? - - - - - Minnesota priporoča svoj SALOOU, v kterem toči sveže Schlitzevo pivo, dobra domača in mportirana vina, izvrsten whiskey in likere, ter prodaja fine smodke. Glavni zastopnik Jos. Schlitzeve pivovarne ft Z gosp. FR. SAKSER-JEM, 109 Greenwich St., NEW YORK, delujem v zvezi gledč pošiljanja DENARJA v staro domovino, ter rojakom vse potrebno tudi v druzih zadevah preskrbim. V mnogoštevilen obisk se priporoča JOS. SCHARABON, ELY, Minn. SVOJI K SVOJIM! ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft AJI^l- BlgfjU'MTT Mestna hranilnica ljubljanska lie K m *s< obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g; I po 4°|0 I M • -t ^ J brez odbitja novega rentnega davka. || jgj Denar — tudi amerikanski — Be jej lahko pošilja narav- Jjjjj nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". Jg m............... .. . •-.. . . m £ *Q>MQ>M£>M&. m&Mi —v»- [V»g »g $ g* xtfvv1 v' ^ . »-. > — ■. UaVfVa^CJu^CJa^C Posebna ponudba. Kolwsovje ure, ktere prodajam po najnižji cen» je uajnovejše zboljšano ..RAILWAY SPECIAL" b 16 rubini in vzvišenimi dvojnimi pokrovi, pravi nikelj, s patentovanim regulatorjem iu bo dobro urejeuf, raz e velikosti, navijajo se pri obodu. Pokrovi so tanke oblike lično izrezljani dvojni ,,Hunting4', 18 velikost, navijajo se pri obodu, se zlatom prevlečene, garantiram ta 20 let; vržene so te ure $25, toda prodajam jih dokler mi zaloga ne poide samo po $12. S spoštovanjem Jos. Zajec, 1718 St. Clair St., Cleveland, O. *S * g iS m Mestna liraiiMca y Novem lesm obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, M PO 4:0|o ter sama plačuje rentni davek. m M Dolenjcem bo pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošljopo kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. MSHSHiH UHJpJMuLtJ u mm m m _____H iwaaKMMMMM - Priloga ;,Glas 3STai?oc3_ac', št©-"-. 98. dne 8- d-eoein"b3?a. Na zlatih poljanah. Naselbina ob Shawnee potoku je tekom zadnjega leta zelo narastla Odkar je Fred. Bliston krai starega hikory drevesa nad sotesko — več krat so ga prijatelji radi njegovih bornih peščenih jam obžalovali, — v primerno kratkem času več po pet in šest unc teških zrn zlata in koneč-no kakor pest veliko kepo zlata našel, jeli so od vseh krajev prihajati zlatoiskalci in prvotno mala naselbina bila je od dne do dne večja, bila je slična mravljišču, od kterega se je le v tem razlikovala, da njeni prebivalci niso za občni blagor, delali, temveč vsak za sebe. Čim več zlatoiskalcev je prišlo, toliko manj miru so imeli prvotni naselniki, raz por in sovraf tvo bila sta na dnevnem redu. Sicer je tudi poprej v tej samoti večkrat odmeval strel od gorovja in bilo je večkrat čuti lajanje lovskega ,,bulldoga", toda streljalo se je le na zajce in jelene, kteri v novejšem Času vedno dalje bežč v divje samotne kraje. Na ljudi streljalo se je v prejšnjih Časih le redkokedaj in sicer samo v poštenem boju, kteremu je več mož prisostovalo, ki so povsem mirno stavili na zmago prvega ali druzega borilca. Vse to se je jednim mahom spremenilo, čim so prišli novi , ,gambu-/ini", kterim seveda ni bila vedno sreča mila in so radi tega stare na-selnike zaviilali, ki so seveda najbolje prostore zasč obdržali ter niti v sanjah niso na to mislili, da bi svoje naravne pravice odstopili novodoŠIim pustolovcem. Sovraštvo meti novimi in starimi naselniki je vidno raslo in stari zlato-iskale« Fred Bliston bil je prva žrtev nesloge. Večkrat so mu prijate / svetovali, naj svoje zlato banki v Fisko izroči, toda Fred ni nikomur zaupal in se ni hotel ločiti od svojega bogastva. Napravil si je usnjato mošnjo, v kterej je hranil svoja zlata zrna, ter jo je vedno pri sebi nosil, da Še celo po noči jo je privezal za pas ob ledji, in neko jutro našli so ga prijatelji v njegovej koči mrtvega s prestreljeno glavo in brez zlata za pasom. ,,Za Boga ! To je umor!" mislil je Dick Fidderstoc sam pri sebi7 ki je prišel zjutraj ob šestih klicati svo jega prijatelja in ga našel mrtvega. Nato se je podal na vrata ter pozval Billy Jenesa, ki je ravno s puško na rami prišel mimo Fredove hiše z namenom iti na lov ter mu naznanil umor. Billy Jones dejal je svojo pipo iz desne v levo stran ust, kar je pome* njalo da je razburjen in odgovori: ,,Saj senj ga večkrat svaril. Lopovi !4< in zrl je pri tej priliki proti kraju, kjer so bile koče novih nasel-nikov, ,,lopovi so ga umorili !" 1'otem sta inrtvečev obraz ki je bil poln strjene krvi umila, ga položila na postelj, s ktere je v smrtnem boju padel, ter ga zavila v odejo, ktera je pokojnega Freda v zimskem Času varovala mraza. Pred kočo v gozdu bilo je vse v spomladnem cvetju, solnce priplavalo je izza visocega gorovja ter pozlatilo ob soteski rastoče rudeče in žolte anemone. . . . Toda prijatelja se nista zmeuila za krasoto pomladne narave, temveč korakala sta tiho po mecesnjevem gozdu misleč na osveto. ,,Jaz mislim, da je najbolje, ako greva preti vsem tjekaj", prične Dick Fidderstec, vedeč da njegov tovariš ve, tla ,,tjekaj" pomenja saloon Victoria. Bill pritrdi svojemu prijatelju in par minut kasneje vstopila sta v Jat k llollytlayev saloon, ki je radi izbornega whiskeya slovel tudi v sosednjih naselbinah, ter pozdravila llolydaya, ki je baŠ v istem tre-notku ,,novega*' lopova imenom James (Ircat — ktero je njegovo pravo ime, tega seveda nihče ni vedel — iz saloon a vrgel. Dit k in Billy pohvalita vrlega krč-marja, kteri jima je pripovedoval, da je James bil pijan ter vznemirjal goste. Na to sta odšla prijatelja s krčmarjem v drugo sobo, kjer so Morgan, Mocoenpace, Tom Sawer in Algernon Knowthingigrali biljard. Ne da bi novo došla gosta zahtevala, natočil jima je krČmar kozarce whi- skeya, ktere sta takoj spraznila. Čim se z drago pijačo okrepčata, reče Billy Jones : ,,Fred Bliston je mrtev". Igralci biljarda prekinejo svojo igro in začudenjem gledajo Jonesa. Po kratkem molku spregovori Tom Sawer, oni mali Tom, ki je slovel kot najbolji boxer: ,,Kako je umrl?" ,,Da, kako je umrl?" ponovi tudi krčmar Tomovo vprašanje. ,,Umorjen, " odvrne Dick Fidderstoc, ,,našla sva mrtvega v njegovej koči". ,,A njegov pas?" vpraša Morgan krepkim glasom, kteri je pristojal krepkemu traperju. .Billy Jones zažvižga skozi zobe ter zamahne z roko, kakor da bi hotel koga zagrabiti. Vsi so mu pritrdili in Jack Holly-day odgovoril je v imenh vseh: ,,Nekdo od ,,novih" ga je vstre-lil !" Zopet je nastala tišina, krčmar napolni prazne čaše, še le za par trenotkov zopet Billy Jones nada ljuje: ,,Boys, jaz mislim, da je naše mišljenje jednako, namreč da oni, ki je to storil nima več pravice med nami živeti ?" Jednoglasni ,,well" bil je odgovor Billyjevem nasvetu, ki je zadovoljno smehljajoč se nadaljeval: ,,Ako vam je prav, prevzel bodem jaz vso stvar, Fred Bliston je bil moj prijatelj, radi tega — saj veste — je mojo osveta." Vsi so mu jednoglasno pritrdili in Billy je takoj otlšel, na vratih je še rekel: ,,Jaz grem k ,,novim" pogledati, da se prepričam, kedo včeraj ni bil doma; počakajte me tukaj." Ko je Billy odšel, pričeli, so igralci zopet igrati na biljardu, a Dick Fidderstoc igral je z dvema novodo-šlima gostoma karte ter jima med mešanjem pripovedoval o umoru. Ker je naselbina Markwoodstown že nad sto koč brojila, poslala je washingtonska vlada v novo selo državnega šerifa. Vendar vladni šerif ni imel ničesar opraviti, kajti stara navada in običaj, ktero je opažati po vseh pustinjah, da naselniki vsaki nedostatek brez vladinega zastopnika medsebojno poravnajo, bila je tudi tukaj v polnej veljavi. Zaradi tega tudi skromnemu Billu niti na pamet ni prišlo da bi radi umora šerifa obiskal, baš nasprotno; ako ga sedaj sreča in da ga šerif vpraša, se je li pripetila kaka nesreča, bi mu Billy brezdvomno odgo-oril, da je vse v najlepšem redu, in da zamore zopet oditi od kjer je prišel. Počasno vrnil se je Billy Jones k svojim prijateljem, ki so še vedno grali in jim je sporočil, da ni nihče naselbino ostavil. Vsi so bili radovedni kaj jim bode Billy sporočil in svetoval, vendar ga ni nihče v to silil. Konečno vendar prične govoriti: ,,1'verjen sem, da vsi onega lopova Mark Tadeja poznate!" ,,Ha!" odvrne Tom Sawer ,,še predobro !. . . . Pripravil me je ob sto dolarjev ! in ko sem njegovo nesramno obnašanje kaznoval —" O tej priliki zamahnil je z roko, kakor da bi hotel udariti — ,, Potem sem moral še 20 dolarjev kazni plačati !" ,,A11 right, tega lopova moramo obiskati", nadaljuje Billy Jones, ,,toda pojdite po vaše konje, morda jih bodemo potrebovali". Po primerno kratkem času prišli so zlatoiskalci, ki so Jonesu zaupali s svojimi konji in malo kasneje vstavilo se je devet jezdecev pred Mark Tadejevim ,,Bank Office" — kakor je bilo nad vratm' borne koče zapisano. Sicer so bila vrata zaklenjena, vendar so se odprla, ko je Dick Fidderstone samo dvakrat z puško j po vratih vda ril. Mr. Tadej je prišel z revolverjem v roki, neljubim go stom nasproti, vendar se ni upal streljati, ko je vgledal devet oboro ženih zlatolovcev. Ne zmeneč se za Tadejev revolver prične Billy: ,,Danes zjutraj vam je nekdo nekaj prinesel, kar ni bilo njegovo, in mi smo prišli, da nam dotično stvar takoj izročite!" Posestnik „banke" se je sicer nekaj časa branil, toda zlatoiskalci se za njegovo rotenje niso dosti zmenili, temveč preiskali celo kočo in ko nečno med drugimi stvarmi tudi mali železni zaboj našli. ,,Ključ!" veli Dick Fidderstoc strahu trepetajočemu Mark Tadeju. Slednji zmaja z ramami. Toda v tem trenotku ga zlatoiskalci zgrabijo, vržejo ob tla ter na ro kah in nogah zvežejo, na kar mu Tom Sawer iz žepa ključe vzame in odpie železni zabojček, v kterem so takoj pas in zlato umorjenega zlato-iskalca našli. Billy Jones vzame umorjenčev pas, zamahne ž njim čez glavo zvezanega Tadeja: ,, Kedo ?" Posestnik banke ni notel odgovoriti. ,,Kedo vam je ta pas prinesel ?" vpraša jezno Billy in vdari s pasom po Tadejevej glavi. Slednji videvši, da mu ne preostaja nič druzega, nego izpovedati resnico, odvrne jeznim glasom: ,,James Great mi ga je prinesel " ,,Ah oni lopov, ki sem ga malo prej pahnil na cesto," vzklikne Jac Hollidav, kije zaprl saloon, da se je zamogel vdeležiti zasledovanja zločinca, ,,saj sem takoj mislil, da je kedo iz med ,,novih" umoril Freda!" Mark Tadej je mižal in ni hotel slišati ni videti zlatoiskalcev, Billv Jones bil je prisiljen ga iz njegovih misli zbuditi ter ga na vso moč brcne. ,,Mi vas pustimo tu," reče Billy, ,,čeravno vemo, da vam je malenkost odvezati jermena na rokah in nogah, toda mi vas zagotavljamo, da ako do jutri Markwodstown ne ostavite, vaše življenje ni več vredno one koruze ki pri oknu visi!"in Billy vstreli v koruzo, ki se na tisoče kosov razprši in pade na zemljo. Ko so zlatoiskalci jezdili proti kočam ,,novih", je Tom Sawer vprašal: ,, Bill, sedaj nam povej kako si zvedel, da ima posestnik banke Fre-dovo zlato ?" .,Yes, in konečno je morda tudi on ubozega Freda umoril?!" pristavi Dick Fiderstoc. Billy Jones zmaja z glavo, ,,Ne, bankar je kukavica in ni v stanu mirnega človeka umoriti! Ke-dor je Freda ustrelil, ta gotovo ni imel niti jednega centa v žepu. Ker v naselbini nikogar ne manjka, mislim, da je morilec zlato takoj prodal, kar je zamogel edino le pri Tadeju, kjer smo ravnokar bili storiti!" Jonesovi tovariši so jednoglasno njegovi izjavi pritrdili ter se o umoru pogovarjali, ko Morgan naenkrat okrene svojega konja ter zakriči: ,,Evo, tam jezdi, tam !" Takoj so vsi okrenili svoje konje ter ugledali precej daleč na planjavi jezdeca, kteremu se je očividno mudilo. ,,Lopov, vendar sluti, da ga čaka kazen!" reče Billy ter se sklone do konjevega vratu, da slednji svojo hitrost podvoji. In pričelo se je hitro mučno jezdenje, vendar se razdalja med begunom in zasledovalci ni pomanjšala. ,,On jezdi indijanskega mustanga" reče Jac Holliday, ,,težko da ga do-hitimo !" Zločinec jezdel je izbornega indijanskega konja, in že so njegovi preganjalci mislili, da ga ne bodo vjeli, ko se begunov konj spodtakne ter z jezdecem pade. Sicer je bil lopov takoj zopet na konju, vendar je še o pravem času Jonesova krogla zadela mustanga v nogo, kteri je takoj je-njal dirjati ter je le počasnim tekom nadaljeval svoj beg po preriji. Minuto kasneje ovije se dolgi laso krog begunovega ledja. Algernon Know-thing, ki se je v Argentini naučil metati laso, vjel je morilca, kterega so takoj zvezali. ,,Ali priznaš, da si včeraj po noči našega prijatelja in tovariša Fred Blistona v spanju umoril in oropal?" vpraša Billy Jones jetnika, kteri jezno pogleda po zlatoiskalcih in ničesar ne odgovori. ,,Jeli ta mož umoril in oropal vče raj po noči našega prijatelja Fred Blistona?" vpraša Billy svoje tova ri še. ,,Mi ga spoznamo krivim" odgo vore tovariši jednoglasno. ,,Kaj moramo ž njim storiti?" ,,On mora biti obešen!" odgovore zlatoiskalci. Solnce sijalo je čarobnim sjajem po preriji in bližnjem gozdu, tiče veselile so se in hvalile oživljeno na-i ravo, male prerijske cvetke obračale so svoje nežne glavice proti jutranjem solncu — vse se je veselilo di voti pri rode. Samo veliki javor ob robu gozda je nekako nemirno šumel v jutranjem vetriču — gotovo se je hotel znebiti neljubega mrtvega tovora, kteri je visel na njegovi veji---- ZA BOŽIČNE FRAZ pošiljajo rojaki kaj radi svojcem DENARJE V STARO DOMI Slovencem in Hrvatom to najceneje preskrbi sje KNJIGE®- 109 Greenwich Sti ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezaue z imitacijo slonove kosti, ali v finem usnjn in se zlato obrezo: Pravi služabnik Marije, $2.50. Zvonček nebeški, 82. Presveto Srce Jezusovo, $2 25. Sveta ura po 82 50, 82 in $1 75. Rajski glasovi, $1 75. Nebesa naš dom po $2.70, $2.50 in 82. Spomin na Jezusa, usnje 35 ct. ,, „ s zlato obrezo 48 ct Hvalite Boga, usnje 70 ot. ,, ,, s zlato obrezo 75 ct. Gospod usliši nas, usnje $1. Sveta nebesa, usnje 70 ct. „ ,, s zlato obrezo $1. Vedno češčenje, usnje 81. ,, „ s Jato obrezo 8150 Presveto Srce Jezusovo, usnje 90 ct. Jezus na križu, usnje 80 ct. ,, , ,, s zlato obrezo $1.25. Marija Devica, usnje 81 20. Filoteia, s zlato obrezo $1 20. Rafael, platno 75 ct. „ usnje 85 ct. „ s zlato obrezo $1. Pravi služabnik, usnje 80 ct. „ „ s zlato obrezo $1. Kruh nebeški, flO ct. Zvonček nebeški, usnje 55 ct. Naša ljuba Gospa, usnje 90 ct. Druge slov. knjige: Hitri računar, 40 ct. Angleško-slovenska slovnica 75 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem, 30 ct. Mali „ 12 ct. Zupan, krščanski nauk, 6 ct. Razinger, Abecednik, 20. Slovenski nemški besednjak, 90 ct. Druga nemška slovnica, 80 ct. Slovensko-angleški slovarček, 40 ct. Slovensko-nemški slovarček 40 ct. Grundriss der slov. Gramatik 80 ct. Avb Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80 Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Pagliarnzi I., II. in III. zv., 50. ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Marjetica, 50 ct Naš cesar Franc Jožef I. 20 ct. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka, I. in II., po 25 ct. Admiral Tegetthof, 20 ct. Mrtvi gostač, 20 ct. Nezgoda n« Plavam. 20 ct. Slovenski Šaljivec, 30 ct. Burska vojska, 30 ct. Ciganova osveta, 20 ct. Sveta noč, 15 ct. Fstanjenje, 20 ct. Strelec, 25 ct. Jaromil, 20 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Nikolaj Zrinjski, 20 ct. Maršal grof Radecky, 25 ct. Sita mala Hindostanka, 24 ct. Jama nad Dobrušo, 20 ct. VtoČLi baron Ravbar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Pod turškim jarmom, 24 ct. Nasfilnikova hči, 20 ct. Darinka mala Crnogorka, 24 ct. Najdenček, 20 ct. Venček pravljic in pripovedek,20ct. Potovanje v Lilipnt, 20 ct. Narodne pripovedke v Soških dolinah, I. in II. po 12 ct., III. 18c. Beračica, 18 ct. Gardist, 12 ct. Korotan9ka povest, Mladost, 30 ct. Kapitanova hči, 30 ct. Posavček, 18 ct. Prve skrbi, 45 ct. Božična pripovedka, 12 ct. Rakvar, 15 ct. Ikonija, turška povest, 20 ct. Ženska vprašanja, 15 ct. Smodin, 30 ct Rokovnjači, 35 ct. Venpc slovanskih povestij, I. in II. po 50 ct. Savinjski glasovi, 20 ct. V domačem krogu, 35 ct. Zbrani spisi, 20 ct. Dragoljubci, 20 ct. Hudobni tovariš, 20 ct. Zeleni listki, 20 ct. Basni za mladino, 20 ct. Tat ar j i na Moravskem, 35 ct. Dva sveta večera, 20 ct. Bogdan, 50 ct. Plemenita srca, 20 ct. Razne pripovedke, 30 ct. Slavoj in Ljudmila, 20 ct. Zbirka ljnbimskih pisem, 30 ct. Velike sanjske bukve, 35 ct. Sanje ▼ podobah, 10 ot. Električni DIAMOND kriz, od tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leSNr vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mn proti revmatizmu. Ta krii ozdravija od rev- kraj matizma, ueuralgije, bolezen da Vi v križu, bolezni v glavi, I živčne bolezni, otožnost, BBEBEKaSBMŽPaFJISaBrifca pas, brezssnčnost, kap, božjast, večjo slaba prebavanja, zgubljenje BSKWilflHUa^SSM vsake teka in bolezni zobov. nnRw^RBQ^Km Navodilo : mtw ZVfcajB j-er ni Vsaki dan dajte križ v Sega kozarec napolnjen z naj- yrstn boljšim jesihom za dve mi- pripo nute. Za otroke zmešajte je ta jesih z vodo v primeru z njih jih po starostjo. Ta križ mora vi- trjuje seti na svilenem traku, okolu ^nffijuAfl^E^KS^SsSfl jeden vratu tako, da leži modra BB^J^^^BB^^^mBH Order stran naravno na koži na pismi želodcu. _ Ta električni Dia- k rižev ____ Priporočila : Vaš električni Diamond križ me je ozdravel nd revmatizim v gb vi po 2 tedenskej uporabi in bolezen je popolnoma ponehala. Priporočam ga povsodi svoji) 1 prijateljem. ... H. Miller, Kpestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond kril in v kratkem časi -Je bolezen in krč v želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj pojW jpe. „ . En. GalD [p,*Fairbanks, Ia. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnika k Električni Diamond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako pr tazen, in pošlji*' mi še 4 križce. — ' Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski vporabi Vašega k da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. Paul Pow THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep.39, -306 CHICAGO, ILLINOIS. Ba4\vstrijskem, ijo in v druge in osobito ;v. Jamčimo, tako koristil, :oti ■•lektrični Ija io ali 2okrat Vsaki č"an moral bi imeti iond križec, in sigurnej-proti vsako-inim. Tisoče ljudi, kterim jel, oziroma ozdravel, pu-o moč. Pošljite lisi ro Money V registriranem 'Juiž ali $5 za 6 Electric Dia- J. BaJJM Stuttgart, Ark ^ra pripoznati, Iwaukee, Wiss. aukee Ave., Podpisani priporoča vsem Slovencem rvoj no vrejeni Hotel Flore 177 Atlantic Ave., Brooklyn Vedno bodem točil razno i s v r s t n o ■ p i t o, posebnost pravo importirano pl s k o pivo, fina vina; izvrstne sm in oknim jedila bodem dajal vsem proti smerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne nosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Sč spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Aye., Brooklyn, SVOJI K SVOJIM! J. GLOBO KA R, M. P.JDO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo nc TKG-OTTI Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M0ZKE, ŽENSKE IN DECJ RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KL0BU1 HIŠNA IN KUHINJSKA 0P1AVA. Vedno sveže Vse blago po najnižji ceni; postrežba hitra, naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem] prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v N< z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znanec ročam v mnogobrojen obisk in naročila. i S spoštovanjem J. GLOBOK AR, M. lena roda j o Yorku pri 1|iO- s-sro3 s tem, da kupii našo domačo godbeno skrinjico ^ Ista je najbolj čudoyita in tudi najcenejši godi kor jih je na prodaj. Daje več zabave nego Vedno je pripravljena igrati za vsacega. Godi ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so _ njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, dov, kakor je razvidno iz cenika, kterega Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, ______nstnih družbenih zbirališčih. Izplača se y j< godbo pri plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke, itd. kakor tudi najnovejše komade izyršuje boljši nego marsikteri največje veselje. Omisli si jo za božič. Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri dajejo gl Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čude samo $6-00 v lepi skrinjici z godbo. Agentje zaslužijo deaar. Pošlji. nico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po 93>00 ^ poceni. Najbolje storiš, ako pošlješ fz in dobiš takoj domačo godbeno Saš ob sprejemu instrumenta. Dept No. 45 Vmy St, lew Yi Music Box), -unent, koli-$100, kajti nt potrebo, zadovoljni l 500 kotna-> skrinjico, •iu in vsako- ko oskrbuje "tka mazurlce [ imajo ž njo pm vi slu lent stane , okrož-jljc pray pa pla- 2853» | j Jugoslovanska Katoliška Jednota. j | IV III Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Ped predsednik: Josip Pkzdirc, 1024 S>uth 13th St., Omaha, Neb. I. tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, B x3'1, Ely, Miun. ; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i 6, Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobeuem drugem. Denarne poftiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, B< x 105, .Oly, Minn , in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". da so ju nafili, iu rešili smrti vsled lakote. Zopet v neki drugi hiši so našli atradajočo mater iu njeno dete. 06« je sedel v zaporu, ker ni mogel plačati stroške za starejšega otroka, kterega je moral izročiti nekemu zavodu. Booth pravi, da je to le nekaj ■lučajev izmed muozih stotin. Kjer mož zamore izdati S20 000 za enega konja in gospa $6000 za deman-tui k i nt*, tam bi vendar morala ostati kaka malenkost za take reveže. Način tacega dobrodelstva kakor-finega se je stavilo v ualogo začetkom omenjeno društvo, je le male vrednosti, ker je kakor kaplja na razbeljen kamen, toda slike uboštva, kt^re navaja Booth kot zanesljiva priča, bi se morale tako obesiti, da bi jih vedno pred očmi imeti samopešni kapitalisti. 2000 trupe) na krovu. Sau Francisco, 3. dec. Vojni prevožni parnik ,,Hancock", kteri ima priti tu prihoduji torek bode pripeljal 2000 trupel na Filipiuah usmrtenih ali vsled bolezni umrlih vojakov, da jih pokopljejo v domaČi zemlji. „Hancock" je odplnjl od tu dne 1. septembra, vzel v Honolulu na krov 400 trupel bivših vojakov iu potem odpljul v Manilo po druzih 1600 trupel. Toliko mrtvih vojakov ni še nikdar prevažala kaka amerikanska ladije. Krueger dospel do cilja. Haag, Holaudija, 6. dec. Bivši trausvaalski predsednik Pavi Krii-ger je dospel daues popoludue v naše mesto in bil od Holaudcev burno Bprejet. Na kolodvoru so ga pričakovali župan iu člani mtBtne-ga odbera, ter mu vročili adreBO v pozdrav. Tudi jugo-afrikanski odbor je bil tu, istotako mnogo nek-dajnih Transvaalc^v, kteri so pobegnili iz svoje domovine. Kraljica iu vlada uista poslala zastopnikov h Krtigerjevemu Bprejemu. Velikanska množica ljudstva seje zbrala na kolodvoru, med temi mnogo domoljubnih društev iu Boercem naklonjenih zadrug s svojimi zastavami. Ko se je K'iiger vsedel na svoj voz, pozdravi«ala ga je navdu šena množ-ca mshaje s holandski-mi in barskimi zastavami. Na velikem odru blizu kolodvora je več stotin glasov močan mešan zbor pel narodno p s^m. Prediednik Ktiig^r j« bil vid* ti gl"boko ginjeu Podajal je desnico ua vse kraje in •e zahvalil v kratkem nagovoru Na vsem p- tu koder se je peljal v h tel ,,d*s Indes4* se je drenjal' množica glava pri glavi. Pred ho telom so se ponavljale ovacije s ponovljeno navdušeuostjo. Evropejske in druge vesti. Rim, 4. dec. Reka Ti bera je še vi i je narasti a nego pred nekterimi dnevi. Med Cesto in Garibaldi moetoma so jezovi podrli in voda je v oni okolici mesta prousročila Teč nego za $7,500,000 škode. Dublin, 4. dec. „Irish Times" trdi, da je v Londonu ustanovil mogočen časnikarski trust, kteri hodekoutroliral več londonskih tednikov in dnevnikov. Kapital trust« znaša baje «25,000,000 Trust hode pričel svoje delovauje dne 1. januarja 1901. Sofija, 5. dec. Bolgarski kabinet je odstopil. Navskrižje med ministri je bilo povod njihovega odstopa. Rim, 5. dec. Iz letnega poročila italijanskega poljedeljskega ministra je razvidno, da so minolo leto za zboljšanje konjskih plemen v Italiji izdali 82SOOO. Za odpravo strašne pellagra bolezni, za ktero umrje na leto desettisoče kmetov, ker vb« svoje življenje ne jedo druzega nego polento so pa izdali le bornih $5100! Dunaj, 5. deC. Cessr Fran Josip je sprejel dam s d"putacijo macedon-sk^ga odbora za varstvo proti gro-zovitostim Turkov. V t^j zadevi je posebno Mahomed Paša pokazal svojo krvol. čuoet. Nedavno je dal v Guugale osemnajstim Macedoti-cen odrezati p dplate na nogah in potem rane politi z vrelo vodo. Jednakira mučeništvom so bili izpostavljeni Macedonci v šestnajst durzih vaseh. Apelacija navaja 184 raznih grozovitostij. V plačilo za voje „zvesto službovanje" je bil Mabomed Paša imenovan poveljnikom v Saloniku. Drobnosti. Koledar za leto 1901. bode te dni dotiskan in izročen bukovezn. Upamo da ga pričnemo pred prazniki razpošiljati. * * • V staro domovino so se podali: i Andrej Peterle iz Steeltona, Pa., v; Trebeluo pri Mokronogu; Franci Kostanjeve iz Steltona, Pa., v Cre-i čenče; John Butala iz Cleveland,! O., v Gradac; John Lebar'iz Pueb-! lo, Cedo., v Zagorje ; George Weber j iz Braddock, Pa., v Ž;vc=» pri Ra-j keku ; Matija Mauc iz Braddock, Pa, v Soro pri Igu; Jakob Jeser- i šek iz Gallup, N. Mex., v Gorenjo \ as pri i loki; George Modrich in Anton Kolman iz Federal, Pa., v Ribnico pri Mariboru: Frank Schwab iz Federal, Pa., v.Javornik ; George Vajda it Smoke Run, Pa., v Vidošice pri Metliki in Frank KI inc iz Pueblo, Colo., v Videm pri Dobrempolju. * * • Društvo v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja je imeio dne 8. nov. svoj prvi občni zbor. Namesto obolelega načelnika pro-vizr rič ega odbora, g >sp da žu pana Ivana Hribarja je zborovanje vodil dr. E Kramer, ravnatelj km^tijsno-kemičn« ga preskuševa lišča v Ljubljani t**r naznanil, od ■o pravila društva i* potrjena. Ole-nariua 2 kremi na leto. Po volitvi odbi-ra j^g^sp dr. E. Kramar predaval o de'ovanju kmetijskih, dr. c kr. ministerstva za kmetijstvo subvencioniranih poskuševališč na barju, in o njih praktičnih vspehih. Ob enem je bila prirejena za to zborovanje le,jo urejena razstava kmetijskih pridelkov imenovanih po-sknševališč. Od delovanja društva je pričakovati najboljših vspehov. » m * Državna podpora. Pjljedeljsko ministerstvo je odobrilo načrt za uravnavo Krke pri Meršečji vasi. Troški so proračuojeni na 6000 K. Ministerstvo je obljubilo prispevati s podporo od 300) K, — deželni odbor kranjski pa 1500 K. — Za uravnavo hudournika Pišence je vlada dovolila nadaljnih 700 K podpore. Proslava Prešernove stoletnice v Ljnbljaui. Na povabilo odbora za Prešernov spornouik se je zbralo 8. nov. zvečer v občinski dvorani 19 zastopnikov ljublj. narodnih društev. Mej drugimi bo bih navzoči : župan Hribar, dr vit. Blei-weiss-TrsteniSki, c. svetnik Franke, monsg. Tomo Zupan, koncertni vodja Hubad in drugi. Predsednik odbora za Prešernov spomenik, g. župan Hribar, je povedal, da se namera odbora, da se na dan stoletnice vzida temeljni kamen, ne more uresničiti, ker na dotičnem prosto ru še stoji poslopje iu ker je nabra no za spomenik še le polovico potrebne svote. Spomenik bo stal 44.000 kron, a odbor noče ničesa pričeti z dolgovi. Dr. Ferj^nčič je potem predlagal, naj bi se vršila Prešernova stoletnica po vzgledu Puškinovega ali Mickijewiczevega jubileja ter se je o predlogu živah uo debatiralo. Končno Be je sklenil sledeči glavni program : 1. decembra zvečer bo bakljadavseh narodnih drušev po mestu, pred mestno hišo zapojo pevska društva nekaj pesmi; na to bo v „Nar. domu" ko mere brez vstopnine. 2. decembra okolo 11. dopoludne se zbere občinstvo in društva v praznični opravi v veliki dvorani ,Narodnrgadoma1, kjer se bo vršil slavnosten program, kterega podrobnosti še niso določene, popoludne in zvečer pa bosti svečani gledališki predstavi s primernim na Prešerna se nanašajočim vsporedom. Vidimo torej, da se v Ljubljani najresneje bavijo s proslavo Prešernove stoletnice, da se v tem oziru Btori vse, kar je v mrzli d^cemberski dobi sploh mogoče storiti. * * * Električna železnica na Dolenjskem. Poroča se, da se neka ogerska tvrdka poteguje za koncesijo za gradnjo električne železnice iz Novega mesta preko Metlike v Črnomelj. V poštev bi prišla že projek- tovana proga. * * * Tri cigane krstili so dne 4. nov. v Pamečah pri Slov. Gradcu, namreč mater, sina in hčer. * • * Tudi v ječi: aristokrat ali — pro-letarec. Nemški princ Aremberg, ki je z nečuveno surovostjo mučil inorodce v nemških afriških kolonijah ter je tudi umoril jednega zamorca na grozovit način, je bil nedavno obsojen v Nemčiji ua— 15 let ječe. Kakor poročajo, je svojo kazen že nastopil v Hanoveru. Kaka razlika pa je mej jetnikom-pro-letarcem in jet ikom princem sledi iz teb le podrobnosti: Princ je dobil svojo lastno celico, imel bo svojo hrano, nazivalo se ga bo celo v ječi z „Njegovo visokostjo", in nadzorovali, ali recimo, zabavali ga bojo višji jetuiški uradniki. Tudi V tem se baje zrcali visoka kultur ^ današnjega človeštva.. . . * * Nevarne opioe. Angleški parnik „Indravellf", ki je pljul iz Singapora, je imel ua krovu konsignacijo 28 velikih opic. Mej vožnjo so hoteli neko kletko z opicami prestaviti na neki drugi kraj. O tem se je ndrlo dno kletke in v isti hip bo bile opice tudi že zunaj ter se v nekaj trenotkih razšle po vsem par-uiku. Šti ri izmed neukročenih živali so takoj izvršile — samomor, ko bo splezale ua dimnik ter skočile skozi odprtino v ogenj. Druge pa so našle pot v kuhinjo iu shrambo za jedi ter takoj vse vzele v po-B^st. Nizzvijačo, niBsilo niso mogli i besno okoli sebe grizečih živali spraviti iz dotičnih prostorov. Moštvo je vsled lakote iu raznih ran, ki so jih mu zadale opice, moralo ! prestajati grozne muke Še-le čez več dni se je moštvu posrečilo polastiti se čveteroročnih plenilcev ter jih zapreti v kletko. Kapitan in večina moruajev si sedaj lečijo rane na suhem. * * * Narodni boji v vojaški kaznilnici. Na potu iz Aten v luko stoji vojaška kazuilnica. Tam sta nastali med kazneuci dve straoki, ki sta Be beano sovražili. Nedavno sta se stranki sprli na sprehoda. Dvajset kaznencev, vojakov iz Aten in Pa trasa, je planilo pod vodstvom kor-porala Theodorakisa z noži, bodali in palicami na vojaka Stolichosa, ki je dobil takoj pomoč. V boju so bili StoJichos in trije tovariši ubiti in več vojakov ranjenih Straža je skuš la napraviti mir in red *(-t je metala ua boreče kamenje. Končno je celo streljala. Prišli so nato še konjeniki iu še ves 7. pešpolka. Začelo se je streljanje na morilce, in vkratkem jih je padlo 30. A miru še ni bilo. Končno je vzelo vojaštvo kaznilnico z naskokom, rabilo pu škina kopita in bojonete ter rauil. veliko število kaznencev. Dogn»-U seje, da je dal neki feldvebelj kaz-nenc^m skrivaj nože, da se je vršila putem pravcata bitka. * * * Nemška vlada izganja skoro dan za dnevom Slovane iz avojih dežel Tako so pregnali te dni s Sakson skega zopet 40 avstrijskih Čehov in Poljakov. t * * * Blagajnica juje ubila. Iz Draždan poročajo: V banki Ed. Ruckscht. sta kjučavničarski mojster Gigas it njegov pomočnik premikala veliko teško blagajnico, ne da bi bila po čakala delavcev, ki bi jima oskrbel' delo. Blagajnica je padla na moj stra in pomočnika in ju ubila. Ko so prišli delavci, so našli nesrečne ža mrtva pod blagajnico. • » • Doseženo je! — Zaradi razžalje-nja veličanstva je bilo obsojenih na Nemškem v letih 1888 — 90 514, v L 1891—93. 517, v 1. 1894. —96 594, v 1. 1897—99 437 oseb. Zaradi zločinov iu pregreškov proti državi, veri in vnajnemu redu pa je bilo obsojenih v 1. 1888 — 90 36.955, v 1. 1891—93 40.168, v 1. 1894—96 45 429, v 1. 1897—900 47.582 oseb. Smesnice. Ob N i a g a r i. Gospod (ki je skočil za gospodično v vodo, da jo reši): „Ah, jaz neumnež, čemu sem skočil v vodo, saj vendar ne znam plavati!" — Alice: ,,Jaz znam plavati; sedaj vas bodem rešila in iz hvaležnosti me bodite poročili — če ne vas pustim utoniti I" Vojaško. Stotnik (vojakom) : ,,Napad ua rresto morate tako sijajno izvršiti, kakor kadar osvojite srca vaših kuharic!" Močna obitelj. Sodnik: Kolika je vaša obitelj?" — Kmet: Ako skupaj držimo, premlatimo celo vas!" Opomin. Oče (poslovivši se od sina rekruta): ,,B di marljiv in ubogaj, da se ne bode potreba go-spodu stotniku pri cesarju pritožiti zoper tebe!" Veselje. A.: ,,Zakaj si tako vesel Lojie?" — B. : „Ako bodem priden, smem po noči z očetom so delovati pri tatvini!" Ni tako hudo. Ko je malega Anžeta bolel zob. gaje mati pelja la k zdravniku iu mu je črni zob zruval. čez nekaj časa je pa Anžeta bolelo uho in zopet bo šli k drav-niku, ali Anže je milo jokal: ,,Zakaj pa tako jokaš Amž-?." —- Auž* : ,,Kermi bodezdravnik uho zruval 1" Skrben oče. Sodnik: „Takoj prvi dan ko ste bili iz ječe oslovlje ni Bte že vnovič kradli 1" — Zatože-nec: „Mural sem vendar svojcem prinesti kako darilo 1" Poza bij i v. Pr »sjak : „Ljubi g. Bpod, podelite mi kako maJeu kost, gluhonem sem." — Gospod : „Kaj vam j*, gluhonem?" — Pros-jak: „Oh kaj sem rekel, slep sem, moj bratje gluhomen in sva Bi tako podobna, da ga včasih zamenjam!" Ustnica uredništva. B o j a k o m odpošljemo sedaj za $20.50 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Dopisnikom iz Clevelanda, Jolieta. Calu-meta in Philadelphie naznanjamo, da njih dopise ne bodemo natisnili ker se nečemo podati v borbo, dasi nas in druge v to poživljajo. Z nevednimi in škodoželjnimi ljudmi prepirati se je preobotno, in to prepuščamo raje listu, kteri rad odpre svoje predale v take „ plemenite" čine. Pošteno kritiko ljubimo in je na mestu, krivo natolcevanje, zavijanje in škodoieljnost pa s pomilovalnim nasmehom pre2iramo. Naj zadostuje dopis iz Chicage. Zahvala. John Lebar iz Pueblo, Colo., se tem potom srčno zahvaljuje vsem dobrosrčnim rojakom, kteri so mu pomagali v njegovi bolezni in darovali lepo svoto, in sicer večina teh iz Pueblo, Colo. Darovali so : Frank Hrovat, Jos. Tomšič, Rev. Ciril Zupan in Joh. Russ po 85; Mark Čerček $3; Jak. Kočevar, Jos. Križman in Kocjan Škofca po $2; John Malin, John Udovič in Frank Zupančič po $1.50; John Snedec $1.25, Jos. PerkopiČ, Ant. Koman, (iregor Koman, Filip Piskobov, J. Hegler, Jak. Blatnik, Mat. Maier, Fr. Zupančič, Jos. Kralj, Valentin Kokalj, Anton Judeš in Jak. Škofca po Si; Ant. Bradač 75 c.; Jos. Samec, Fr. Hegler, Ivan Oraženi, Anton Tiser, Ant. Prijatelj, Ivan Prijatelj, Fr. Fakiš. Ant. Krenienšek, Fr. Drobnič, Ant. Sukle, Martin Uaik, Alois Orsinger, Fr. Pugel, Ivan Der-nulc, Marija Zupernik, Ivan Križman, Jos. Franci, Ivan Trbežar, Iv. Čuš, Dem. Brdar, Mat. Škofca. |ohn Oražem. Mat. Plut, Fr. Kostelič, M. I. McSallen, Martin Geršič, Matija Grahek, Iv. Kaplan, Jos. Kraševec, Jos. Kenik, Mat. MajdiČ, Andiej Francelj, Ivan Miklič, Josip I.es?*-, Ivan Pugl, Andrej Pajnič, Neža Ca-mernik. Ivan Palčič, John Janežič, Frank Rebul, Frank Košak, Frank Kadunje, Frank Jamnik, Frank Ko-čevar in John Paperšek po 50 c.; Frank Paulin in Fr. Škrbic po 30 c.; Tvan Oris, John Stezsinski, Rudolf ^ kul, Jos. Blatnik, Fr. Škul, Fr. Vi-dic, Alojzij Zaje, Josipina Miklič, John Mausar, John Jenko, Fr. N11-šič. John Nevlen, Josip Ačnik, Jos. Pugelj, Fr. Jamnik, Jos. Kadunc, John Zakrajšek, Fr. Adamič, Miha Cregorič, Mark Okočič, John Roje, Anton Selak, Reza Maršek, Tereza Kočevar, Mihael Jeršin, Matija Jerman, Valentin Ferme, Frank Zajec, Martin Midofar, Fr. Pavlic, Anton Tanko, Ivan Pečnik, Igr.. Bačnik, Ant. Stupnik, Ant. Stupnik II., Jos. Peček, Fr. Mlakar, Ivan Krašovec, Anton Škofca, Mat. Krstinc, Frank Zupančič, Ant. Teka ve, Martin Kenik, Ant. Abram, Fr. Vovk, Ivan Kaplan, Jos. Pugl, Fr. Germ, Josip Germovšek, Jakob Kočevar, Ivan Jaklič, Ivan Strauss, Martin Zdrav-lovič, Mat. Gerzin, Jos. Straus, Iv. 1'itkovšek, Iv. Spraicar, Fr. Mohar, Mat. Mohar, Fr. Stare, Fr. Žužek, Anton Zakrajšek, Peter Stare, Josip Krempl, Fr. PeŠnjak, Fr. Jager, Jos. Grubar, Fr. Tekavc, Jos. Grebene, Iv. Černilc, Marija Perko. Fr. Košir, Jos. Perteku, Ign. Kočevar, Fr. Franko, Josip Muhvič, Ant. Novak. Ant. Zalar, Ant. Okorn in Fr. Pod-Iipec po 25 c.; Jos. Perko, Alojzij I.eblai in Fr. Kos po 20 c.; Nikolaj Simonič, Terezija Mohar in Jakob Jerman po 15 c.: Urša Zakrajšek, Gregor Klančar, Neža Stankovič, Jakob Hribarič, Jakob Kostelec, Jos. Stublar, Anton Manrič, Martin Krašovec, Matija Darovec in Ivan Globokar po 10 c. HITROST ničaranje. pač samo dobre velje je potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo ie najhitreii in najceneji v pošiljanju denarjev. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakaer-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. Pred mojim oohodom v staro domovino kličem vsem zt ancem in prijateljem v Smoke Run. Pa., in okolici: Z BOGOM! New York, 6. dec. 1900. George Vajda, Kdo je ? Oni slovenski Amerikanec, kterega ime nam ni navedeno, ki je imel v Šiški pri Ljubljani vilo in jo prodal meseca aprila t. 1. Čislan rojak v Ljubljani se za njega zanima in naj blagovoli naznaniti ime in naslov ,,GIas Narodu". Kje so ? JOŽE MODIC in JOŽE ŠUŠTARŠIČ, oba iz l.ipsenj pri Cerknici, in SIMON JANEŽIČ i/. Gorenjega Jezera pri Cerknici; skupaj smo prišli v Ameriko, a sedaj ne vem za nje in bi rad zvedel: Jože Mihelič, P.O.Box 41, Trail, B. C., Canada. KJE JE? VALENTIN ČE K NUT A, doma iz bovike okolice (Kiitsch j, star 25 let. Leta 1893. odšel je neznano kam na Ogrsko z drvarji, od kterega časa nisem več o njem slišal. Kedor kaj o njem poizve, naj naznani njegovemu bratu: Thomas Cernuta, Bridger, Carbon Co., Montana. " I5dec Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., V kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske viržinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nasobrnevsak rojakvbližinigle-d§ pošiljanj a denarjev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserje v New Yorku, lahko vsakemu cen in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Dalapicola in Fr. Keržišnik, Rock 8prings, Wyo. Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali s'abo sli si se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdl«, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v nsesi h takoj preneha- Popisi tvojo !-,lezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi str va, da je vse, kar je v zadnjib dveh urah doživela, le gola domišljija---- ni6 nego saDje,----brez pomena. V neki stranski ulici za-povedala je izvoddeku vstaviti triurno izstopi in zavije krog vogala ; tam najame druz&ga izvoščeka, kte rernu p.v£ svoj naslov. Ema ni bil.j v<)6 v etauu o kojej stvari mi eliti. Kje je sedaj Zvonimir? vpra-Sa sama s-be. N«hote je zatisnola 061, videia je Zvonimira na nosil- nici In/ati v mrtvaškem vozu..... sed^ia je kraj njega ter se ž njim peljala----Voz jame se zibati, bala se je, da se ne prevrne, kakor ta krat — nehote je nekaj izustila. Voz se vstavi, Ema Be prestraši, bila je pr^d svojo hišo, hitro izstopi ter hiti po polusvotlem koridoru, tiho, tiho, da je tudi vratar ni m gei si šati, po stopnicah navzgor, poluhko odpre vrata, da nih&e ne fcuje.... predsoba,----koneftno jt v svojej sobi — vse se jej je posrečilo I Vžgala je plin, slekla obleko ter je skrila v omari, do jutra se izvestno posuši, a jutri oBnažila jo bode sama. Na to umila si je roke in obraz ter oblekla nočno obleko. V predsobi je zazvonilo. Ema ču-je hišinjo, ki odpira vrata, glas svojega moža, čula je, da je dejal lico kraj peči. Vedela je, da mora biti sedaj krepostna kajti drugače je vse zgubljeno. Hitela je v gostinj-sko eobo ter vstopila v istem trenotku, kot njen soprog. „Ah, tudi ti si žp duma," nagovorijo soprog. ,,Naravno," odvrne Ema, ,,že dolgo." ,»Gotovo te ni nihče opazil, ko bi prišla domov Ist Ema se je nehote nasmehnila. Vedela je, da se smeje in to jej je mučno. Soprog poljubi je načelo. Njen mali mnko sedel je kraj mize, čakal je dIgo, in konečno zz- i 1. Knjigo noloži! je na krožnik, ter na njej mirno sloni. Ema vsede Le i raj JJjUg*, nj^j nasproti njej; soprog; jedva pregledal je večerni časopis, na kar ga ploži na stol tei reče: .,V»i 60 še ostali pri seji ter se dalje poBvetuj«jo.*1 „0 čemu?" vpraša Ema. Pripovedoval je o seji mnogo in natančno, ena potlusala je nav;-de*jo in pritrjevala. Toda slišala ui ničesar kar je on govorii, bilo jej je pri srcu, kakoi da je edva všia smrtni nevarnosti .... čutila ni drugo, nego: rešent sem, doma sem. Med tem, ko jf mož dulje pripovedoval, primakni la se je biižju svojemu otroku, vzame ga v naročje ter pritisne nagrudi. Ne jopisuo je zmučena, ni jej mog če zaspanost prevladati.. . . zatisnola je očesi. Naenkrat se jej usilijo misli — in o tem še ni mislila, od kar j<-oetavil« cestni jarek. — Ako Zvonimir še živil Ako on----Ah, ne, o tem ni dvomiti.... one oči____ usta — in.... niti dihljeja preko njegovih usten j — . Mogoče samo navidezna smrt. Poznani so jej slučaji, v kterih se i zvedenci motijo, — a ona ni niti zvedenec----Zvonimir živ... . sam na državni cesti ▼ nočni temi. . . . klič^njoimenom, sove Emo, morda misli, da je i ona ranjena.... pripoveduje zdravnikom : ,,tu je bila neka ženska — morda se bori v bližini s smrtjo." In.... in.— kaj potem? Redar atvo bode je zasledovalo... . kočjaž se vrne iz „Fran Jo&ipovega predmestja" s ljudmi.... pripoveduje ----ženska je bila tukaj, ko sem iskal pomoči — a Zvonimir sluti. On bode vedel---- saj jo pozna, vedel bodo, da je utekla, ab, kako se bode tegotil, imenoval bode njeno ime, izvršil oaveto. Kajti on je zgubljen.... čemu ga je baš v zadnji uri življenja ostavila, gotovo bode rekel: Bila je gospa Ema, moja ljubljenka----neumna, bojazljiva kajti, — je li gospoda zdravniki, vi bi gotovo ne povprašali uiti zahtevali njenega imena, ako bi vas zaprosil za javno tajnost. Postili bi je v miru, a jaz tudi, naravno — samo, da je tukaj ostala toliko časa, da Bte pri^ 1 i vi. Ali kjer je bila toli zlobna, evo imenujem vam njeno ime, kedoje .... ona je. . . . Ah ! „Kaj ti je? ' obgovori je profesor reBno ter vstane. ,,Kaj.... kako?... . Kaj je?" ,,Da, kaj ti je danes?" ,,Nič" — in pritisnola je sink?, trdneje na grudi. Profesor je motri dolgo časa. ,,Emaf ti si že spala in —" „In?" ,,Jela Bi kričati." „____Tako?" „Baš kakor vspauju Si lisanjala?" ,,Jaz ne vem, nič ne vem." V ogledalu nasproti nje videla je obraz — smejal se je, krčevite poteze. ... bil je njen lastni obraz, a vendar se je prestrašila.... videla je, da ne more gibati Bvoje ustne, saj jej je ;-.nano: ta smehljaj ostal bode na njenih licih do konca življenja. Hotela je vpiti. Čutila je na jvojih ramenih dve roki in videla je med enojim obrazom in onim v gledalu, obraz svojega soproga; jpgove oči uprle so se preteč v nje ie. Vedela je, ako ne pre ta ne ta oogled, da je zgubljena. Čutila je, i i more i to prestati, ona zamore storiti kar hoče, — toda v tem tre-iotku, inače je prekasno. Prijela jo za roko svojega soproga, pritis ala ga na svoje prsi in gledala ležno, milo v njegove oči. Čutila je moževe ustne na svojem 4elu in ob tej priliki je mislila: naravno.... sanje. On izvestno ne iode nikomur pravil, ne bode iskal svete, nikakor.... Zvonimir je airtev... gotovo mrtev.. . a mrtvi molčijo. ,,Kaj vendar govoriš?" reče mož. Ema se prestraši. „A, kaj sem »kla?" Mislila je, da je vse pove-iala svojemu možu—. vse kar se :e zgodilo par ur preje, in iznova vpraša: ,,A, kaj sem rekla?" ,,Mrtvi molčijo," ponovi počasno njen soprog. ,,Da----" odvrne'Ema, „da. . ." V očeh svojega soproga čitala je Ema, da mn ne more ničesar pri-triti, in doigo zrla je v njegove oči. ,Nesi malega v spalno sobo," reče, ej mož; „jaz mislim, da mi hočeš tekaj povedati...." ,,Da," odvrne Ema. In vedela je, da mora svojemu nožu v tem trenotku naznaniti vso stino kako ga je dolgo vrsto let 7arala. Nesla je sinka v spalnico in čula Boprogove poglede, pri srcu jilo jej je ložje, bila je mirna, ka-:or da je vse dobro.... O varstvu živali Grofica, je pristopila k društvu za var -tvo živali svojemu slugi): „Ivau, ujemite muho, že celo popoludne ne muči, toda ne storite jej nič ialega, temveč spustite jo s'^ozi ■ kno. — Ivan je vjel muho in od-irl okno, toda še vedno muho tržal. — Grofica: ,,č->mu je ne *,)UBtite?"— Ivan: „Dežuje!" — irofica : ,,Tako, — pa je spustite v »transko sobo, dokler dež ne preneha I" Hitra pomoč. Kuharica: ,Gospa, oprostite, pečenka Be je '.ažgala!"— Krčmarica : „Tako? Recite natakarju naj na namizne listke napiše: pečenka ž. la frau-9aise, potem bodo ljudje mislili, da mora tako biti!" Materin svet. Hči, (ki pričakuje svojega ženina h kosilu, kterega je sama skuhala): „Mama, jaz sem juho preveč osolila, kaj hočem storiti?" — Mati: ,,NiČ ne dč, mi mu bodeme rekli, da Bi bila preveč zaljubljena." *.....:• Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj ei mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po 10 centov. Velika Pratika po 15 centov. V zalogi imam tudi podobice za jaslice in sicer pastirčeke, Jezusovo rojBtvo itd., list po 5 centov, 6 listov za 25 centov. Mali zneski Be mi lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. POGORELO, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in h r a-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s Bpoštovanjem BLAŽ. TURK. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, UI., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 8. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............$18 do 40; cena 3 glasnim ........$25 do 80; cena 4 glasnim.... od $55 do $100; coca 5 glasnim... .od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije „sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Res me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moram:.ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi i njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La., Jakob Skrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. i A. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSEKJU 109 Greenwich St., New York. lEIZsLxes i^x Stocki Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz USlT" Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vasem potovanju v Evropo Be oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanBka postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in b tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja i« pošilja na vse dele sveta denarne nakaznic«, »entice in dolžna pisma. Isposlnje in iiterjnje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik JDo?. Gr. IVJ^lšr IPOIHIIEIK: sedaj nastanjeni zdravnik na So. E. cor. ioth & Walnut- Sts., in N. \V. Central & Park Sts., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tainošnjem ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in y Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne ua gospoda DR. G IVANA POEEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavijanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se rismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. -VSI ONI - kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. L POHEKA ; VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekoni in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lepo zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans. Spoštcyani g. dr. Pohek: — Zahvaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulville, Miss. Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo seVam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. ZgaNIč, Hastings, Pa. Spoštoyani dr. Pohek:—Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keller, Hellena, Mont. Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Tex. Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hyaleien za dobro ozdravljenje. Ben. Henderson, Kansas City. SpoStoyani gosp. zdravnik:—Mnogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. Jurkovič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ I Ne pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na : DR. Cr. IVAN POHEK, Po.t Office Boxes 553 & 363 KANSAS CITY, M0., U. S. PAUL SCHNELLER. Notary Public yCalumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom pri-poroča za oskrbovanje v pravnih poBlih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, 820 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjaka lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars $14 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tadi fine smod-ke od $14 do 340 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe »e uljudno priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York Compapie Generals Transaliantique. Francoska parsbrodna družba. DIREKTKA ČRTA DO HAVRE-PAhiS-ŠVICC IKKSSniiK LJUBLJANA. 1'UŠTNl 1 AKMkl !•< >: ,,La 1 ^orraiiie-*, na dva vijaka................. . 2 000 t"n, Sav*»ie", ,, ,, ,, ................... i2.i*x> ,, „Li 'I'iiuraine", ,, ,, ,, ......_________.... 101x0 ,, 1.'A>quitain ",, ,, ,, ................... 10 '-oo ,, „l.a I'.rstagnf"................................ X'mo 800 > „ So. -o ,, .,l.a C.iiiipagne* ...___ ,, 1 .a Časovne'* ...... 2' 000 konjskih mofi. 25 . >s ta r l4injb (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") t. New Yorka v Antwerpen voz, naravnost ,z pHiLADELpR|E y Ahtwebpe|| prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: „VATEBLA.N33", na dva vijaka, I,,SOUTHWARD", na dva vijaka, 86071011. (^Lj-radi),......12000 ton. | „FPJESLAND",......ton. ,.4EaLAkD na dva vijaka, 12000 ton. j »"fTXSTESl^LAITB", . . . .57361011. KENSINGTON", na dva vijaka, S669 ton. | „N00EDLA£D"......5712 ton. tJri cenah za medkrovje so vpočteto vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čpz Antwerpon je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljnjejo parniki vsako sredo opolndne od pomola t. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov saje obrniti na: International Navigation Company 3 Broadway, NEW Y0EK — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St. SAN FRAN0ISC0. — Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. eee Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mea New Yorkom in Rotterdsjuom preko Boulogne-Sur-Mer. P0T3DAX, pamik z dvojnim vijakom, ROTTERDAM, nam:.k z dvojnim vijakom, 12500 ton. * 8300 ton. STATENDAH, parnik t dvojnim viiakom. Parniki: MAASDAH, SPAARNDA* »n 10500 ton. WEEJKENDAM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. ,... ' •