iPiMfcatu« piažan* » gatorim.	Posamezna	številka	Din	1*-—.
ŠTEV. 49.	V	UH	BIJ	A	NI.	sreda,	29.	februarja	1928.	t.PTO	V.
Izhaja Ta&k dan opoldne, izvsemM nedelje in praznike.
Hesečna naročnina: V Ljubljani to po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—.
Keo^lscn političen lisi
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 28. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Univerzitetno vprašanje še vedno ni rešeno.
NEVERJETNO POJMOVANJE PROSVETNEGA MINISTRA GROLA.
2to ec NSS.
Včerajšnje »Jutro« je objavilo proglas načelstva NSS, v katerem izjavljata gospoda Rudolf Juvan in Fran Rupnik, da se je narodna socijalistična stranka J zlila v samostojno demokratsko stranko, j
V	tej neslavni osmrtnici NSS skuša na- j čelstvo NSS tudi svoj korak nekako ute- j meljiti, toda ta poskus se je popolnoma ponesrečil in je bil tudi čisto odveč.
Dejansko je bilo namreč NSS že itak davno konec in vsa javnost je že dolgo računala z NSS ie kot s sestavnim delom SDS. Zato bi čisto zadostovalo, če bi gospodje samo na kratko izjavili, da so tudi formalno likvidirali že dolgo ne več obstoječo posebno stranko. Na ta način bi bil njih korak tudi v gotovem oziru ■simpatičen, ker bi naredil konec dvojni igri, da nekdo nastopa pred javnostjo kot član posebne nar. soc. stranke, ko pa dejansko dela samo politiko, ki jo zahteva sam. dem. stranka.
Gospoda od bivše NSS pa je očevidno vajena še iz prejšnjih lepših časov, da mnogo govori in da sebe predstavlja kot neko politično posebnost. Zato si tudi niso mogli kaj, da ne bi svojega koraka tudi »utemeljili«. Tako pa se je moralo neizogibno zgoditi, da je osmrtnica NSS vezana tudi z njeno blamažo.
Kaj pa je vendar bila NSS in zakaj je včasih toliko ropotala po slovenskih političnih livadah! Ali ne samo iz odpora ■proti gospodom, od SDS? Ali mar ni bil boj proti SDS, oziroma JDS, vsa vsebina esdeesarskega političnega rogovilenja? Sedaj pa pridejo voditelji te stranke in pravijo, da se zlijejo v isto SDS, »ker so imele od politične razkosanosti dobiček le osebe, ki niso pravilno pojmovale dolžnosti modeme države«. Ali hočejo avtorji neslavne osmrtnice NSS reči a tem, da so ustanovili NSS dobičkarji, ali mislijo, da je osmrtnica popolna, če odarijo še sebe?
Ce so hoteli storiti to, potem so mogli povedati to mnogo bolj enostavno in brez napihnjenih fraz. Rekli bi čisto pri-prosto: Naša volja za boj je izčrpana, stranke nismo znali ne voditi In ne organizirati, političnim nalogam nismo dorasli in zato smo likvidirali, ker kaj bi po nepotrebnem brcali v zrak.
Do te enostavne in možate priprosto-sti se pa gospodje niso mogli povzpeti, temveč so storili mnogo težjo stvar, da hočejo utemeljiti, zakaj so pozabili na ves svoj boj, na svoj nastanek in svoja načela ter postati — esdeesarji. Čisto praznim nadam pa se gospodje udajajo, če mislijo, da jo to sploh mogoče utemeljiti s kakšnim idejnimi argumenti. Ce imajo gospodje danes štiri iste šlagerje ko SDS, namreč demokracijo, narodnost, naprednost in socialno pravičnost, potem to že dolgo ne zadostuje, ker štiri take š'agerje ima danes tudi že najbolj analfabotšku stranka in jih je imela NSS tudi že torej, ko je nastala. Zakaj niso kar ostali v SDS, ki ima late šlagerje?
Ali v tem je vsa stvar, da je hotela imeti NSS ob svojem nastanku tudi nekaj svoje politike, da so njeni pristaši hoteli tudi poštene metode v politiki, da so stremeli za nekaj boljšim in popolnejšim.
Danes pa je to stremljenje izginilo in ostali so samo štirje prazni šlagerji, ki pa so dejansko reducirajo v samo enega, v zastareli boj med klerikal-stvom in liberalstvom.
To so nn kratko povedano idejni vzroki — da naredimo ta poklon — likvidacije NSS, kje pa so r aterielni vzroki, o tem pa raie ne govorilo, ker je staro pravilo, da sd-*govori o mrtvih le dobro.
Beograd, 29. februarja. Včeraj popol- j dne se je Šalih Balič povrnil v Beograd, i potem ko je dalje časa bival v Zagrebu. Posetil je m inistra prosvete G rola glede na predlog o ukinitvi fakultet v Zagrebu. Balič je razložil ministru svoje stališče v tej stvari in rekel, da je o tem razpravljal z več uglednimi osebami v Zagrebu, pa bi se moglo to umeti tako, da se vlada bori s posebno tendenco proti pridobitvam hrvatskega naroda.
Balič je izjavil, da razmotriva minister Grol s popolno obzirnostjo in veliko uvidevnostjo to delikatno vprašanje. Minister je dejal, da brez vsakršne pristranosti razmotriva to vprašanje in da še
o	njem ni definitivno odločil. Balič je izrazil ministru željo prosvetnih krogov v Zagrebu, da bi minister prosvete prišel v Zagreb in si osebno ogledal tamoš-nje razmere in institucije. Grol se je izjavil voljnim, da zadovolji vse potrebe in je obljubil, da bo posetil Zagreb. Na koncu je rekel: Pa zakaj se ravno Grola boje? Menda le nimajo razloga, da bi se me bali in bi o meni dvomili?
Beograd, 29. februarja. Komisija za redukcijo fakultet ni imela včeraj dopoldne seje, ker je profesor Belobrk izde-laval argumentacije. Obenem je bil dopoldne predsednik komisije Popovič zaposlen z izdelavo končne redakcije argumentacij na podlagi podanih referatov poedinih članov komisije.
Komisija se je sestala včeraj ob 5. popoldne in razpravljala o glavnih načelih projekta novega vseučiliškega zakona, zlasti o onih členih tega zakona, ki so v ozki zvezi s številom fakultet, potem o
P;ed današnjo
Beograd, 29. februarja. Zanimanje vse politične javnosti je bilo včeraj posvečeno z ene strani vprašanju revizije ustave, ki je v zvezi z stališčem radikalnega centra in z druge strani današnji seji narodne skupščine, ki se sestane po enem mesecu. Pričakuje se, da bo na njej došlo do ostrega spopada med opozicijo in novo vlado.
Današnja seja skupščine bo ma izmed najzanimivejših. Vlada in opozicija se bosta udarili na terenu, ki je zelo ugoden za opozicijo, a zelo nevaren za vla-
AVDIBNCE.
Beograd, 29. februarja. Včeraj popoldne ob 6. je bil naš poslanik v Tirani Jeftič sprejet od Šumenkoviča na refe- t rat. Ob 5. in pol je bil sprejet pri kralju naš poslanik v Sofiji Nešič. V avdienci je bil sinoči tudi minister socialne politike Ceda Radovič.
Beograd, 29. februarja. Sinoči je sprejel kralj v daljšo avdienco predsednika
NSS je torej konec in dvomimo, da bi po vseh dogodkih v zadnjem letu le en volivec pojokal za njo tudi najmanjšo solzo. Od splošne oslabelosti je morala umreti, ker jo je morala zapečeta kon- j solidacija naših političnih razmer spraviti v grob. Kakor se že reče: prah si in , v prah esdeesarski se povrneš.
Želeti bi bilo samo še, da bi tudi vse j ostale »napredne« stranke, ki nimajo več volje za boj sledile zgledu NSS in brez frazerske osmrtnice prešle tja, kamor jih kliče liberalno srce in bi tako čim preje prišli v zlate stare čase, ko se bo vsa slovenska politična modrost nehala v liberalstvu in klerikalstvu.
V	resnici, slovenska politika si lahko nekaj domišljuje!
izločitvi veterinarske fakultete iz zagrebškega vseučilišča in končno o onih členih, ki so v zvezi z nadzorstvom nad seminarji, instituti in laboratoriji. To je člen 33 projekta.
Po mnenju komisije bi se morali vsi ugovori proti načrtu novega univerzitetnega zakona predložiti na končno mišljenje pred Udruženje profesorjev vseučilišča v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ali vsaj pred njihov univerzitetni svet, ker komisija ne smatra, da je kompetentna izvesti končno redakcijo tega projekta.
O včerajšnji seji komisije o univerzah, ki ji je prisostvoval tudi minister Grol, so'se doznali nekateri detajli. Minister ! Grol se je postavil na stališče, da je ! treba ukiniti t medicinsko, 1 teološko in 1 tehniško fakulteto. Kot motivacijo za ukinitev teološke fakultete je minister na/ajai, da je Zagreb prav blizu Ljubljane in nista zato potrebni dve fakulteti. Nato je odgovoril neki član komisije ministru: Pa niti Zagreb niti Beograd nista tako daleč narazen in se zato kar lahko cela univerza ukine, in sicer ali v Zagrebu ali v Beogradu, posebno ker imamo danes aeroplane.
Po tem izraženem stališču ministra Grola je začela vsa komisija dokazovati ministru, da tako ne gre. Razvila ee je o tem vprašanju dolga debata, ki so se je udeležili vsi člani komisije. Glede na ukinitev teh fakultet je rekel neki član komisije, da se nadeja, da bo moral priti minister, ko točno prouči in prečita vse referate, do istega mnenja, da kate-
sejo skupfčine.
1	do. Središče današnje diskusije bo raz-! prava o »glavnjači«. V tej stvari so poslanci vložili nujen predlog, v katerem zahtevajo anketo 7 članov, ki naj bi proučila stanje v upravi mesta Beograda in bi v roku enega meseca o tem poročala narodni skupščini. Diskusija bo zelo živahna, ker so govorniki opozicije zbrali nov dokazalni material o glavnjači. Opozicija bo z novimi momenti osvetlila od prej znane slučaje terorja. Baje bo objavila neko posebno senzacionalno odkritje o zlorabah, ki se vrše v glavnjači.
vlade Veljo Vukičeviča. Namen te avdience je bil vsakodnevni referat o tekočih poslih.
kralj podpisal zakonski NAČRT O POMOČI gladujocim.
Beograd, 29. februarja. Kralj je podpiral včeraj popoldne ukaz ministra socialne politike,‘e katerim se nujni zakonski predlog o pomoči gladujočim predloži narodni skupščini v reševanje in uzakonitev. Predlog je bil takoj popoldne poslan narodni skupščini in bo danes dopoldne predložen plenumu narodne skupščine.
diplomatski odnošaji med nem CIJO IN estonsko bodo prekinjeni.
Varšava, 29. februarja. Kakor javljajo listi iz Estonske, je pričakovati v najkrajšem času prekinitev diplomat, od-nošajev med Estonsko in Nemčijo zaradi konflikta o priliki proslave desetletnice estonske rdpublike, ko je bila na proslavi napadena Nemčija zaradi svojega dela za časa okupacije Estonske. Nemški poslanik je dobil nalog, da ne sodeluje na tej proslavi.
Meja proti Bolgarski bo ^opet odprta. ]
Beograd, ‘29. februarja. Včeraj sta bila
francoski in bolgarski poslanik na našem dvoru pri dr. Marinkoviču. Posebno važen je poset bolgarskega poslanika Va-karevskega. Vakarevski se je prišel poslovit od Marinkoviča, a istočasno se je v imenu svoje vlade zanimal za otvoritev naše meje napram Bolgarski, ker se je čulo, da bo naša vlada v kratkem odnehala od teh energičnih ukrepov proti Bolgariji in da bo otvorila mejo oziroma dovolila bolgarskim državljanom, da prihajajo v našo državo.
Ko so novinarji po posetu vprašali Vu-karevskega o tej stvari, je ta odgovoril: »Ne morem o tem nič povedati. Nisem še dobil obvestil.«
SESTANEK MALE ANTANTE V ŽENE-
VI	SE NEGOTOV.
Beograd, 29. februarja. Dr. Voja Marinkovič naj bi v petek odpotoval v inozemstvo. Kakor so se razširile vesti, naj bi Marinkovič odpotoval v Ženevo, kjer naj bi se sešel s predstavniki Male au-tante. Na tem sestanku bi bilo treba pretresti vsa aktualna vprašanja, ki in-teresirajo države Male antante, med ostalim tudi monoštrsko afero.
Kakor pa se doznava, je izjavil Marinkovič svojim najožjim prijateljem, da dvomi, da bi sedaj vobče prišlo do sestanka ministrov Male antante. Kar se tiče njegovega bivanja v Ženevi pozitivno piti ne ve, ali se bo sploh zglasil v Ženevi. Potemtakem vsa ta vprašanja, v kolikor so se dosedaj razpravljala, sploh še niso, kakor se zdi, niti določena.
JU GOSLOV ANSKO-IT ALI JANŠKA POGAJANJA BODO V KRATKEM OBNOVLJENA.
Rim, 29. februarja. Včerajšnji listi prinašajo vest iz Beograda, da bo jugoslovanski poslanik v Rimu Rakič še ta teden odpotoval v Rim z novimi instruk-cijami za nadaljevanje direktnih pogajanj med italijansko in jugoslovansko vlado. Smatra se, da so to zadnja pogajanja med Rodrerom in Marinkovičem, ki so znatno razbistrila situacijo.
MUSSOLINI SE UMIKA.
Rim, 29. februarja. »Giornale dTtaliac je prinesla včeraj polslužbeno poročilo, v katerem je rečeno, da bo izjava Mussolinija v zbornici odvisna od tega, ali bo dala Avstrija stvarne garancije, da ho prenehala protiitalijanska kampanja in da nemške nacionalistične organizacije ne bodo več vplivale na Nemce v Italiji. Ako se bo avstrijska vlada odzvala tej zahtevi Italije, je verjetno, da bo vee ta incident takoj likvidiran, in sicer tako, da bo takoj ustavljena vsaka nadaljna diskusija in polemika. V tem slučaju bi Mussolini opustil namero, da govori o tej stvari v zbornici.
PETAIN GRB V POKOJ.
Pariz, 29. februarja. »Echo de Pariš« javlja, da bo vlada zahtevala, da se pred razpustom zbornice izglasujejo vsi zakoni o novem vojaškem statutu. Govori se, da bo maršal Petain odložil mesto generalisima in ga bo nadomestil Guil-laumet.
DUNAJSKI ŠAHOVSKI TURNIR.
Dunaj, 29. februarja. V 3. kolu internacionalnega šahovskega turnirja je potolkel Tartakower Bentoma, Liechtenstein Wolfa, Bocker Glassa, medtem ko sta se partiji Spieln ann : Thory in Ta-Uacs : K mocli končali remis. Dokončana je bila partija Griinfeld : Reti.
rega so prišli tudi člani komisije.
Strau 2.
■ <*	i'«K/iui«MniwanK
>NARODNI DNEVNIK«, 29. februarja 1928.
KMa<BBB>WMwawK\MM»iMr.w>w i' iw mi >n 1111 mtcthih 1 «i— inf^aatamvsv -.	.
Štev. 49.
■ M^3»flPwmw»i«^x»oew^»iinfBweiB3!wr^v>^%^*m«B^.iN^vv-a>u>«r.#*i**NMjWj\eaM^'aKvwv*tswMaMi*LM<afr-
fltfstriia — lilija
Mala Avstrija je dala zopet povod velikanskemu razburjanju v Italiji in živemu zanimanju po vsem svetu, ki .je a svojimi simpatijami na — njeni strani. Zato je jeza v Italiji toliko večja, zato razkačenost v vsem italijanskem časopisju in kar temu še sledi .. .
Avstrijski parlament je namreč posvetil vso sejo" minulega četrtka nemški manjšini na južnem Tirolskem. To je bila seja, ka-koršne že dolgo ni bilo, kajti vse stranke so bile edine v najostrejšem odporu proti italijanskim grozodejstvom nad nemško manjšino. Govorili so zastopniki vseh strank, predsednik zbornice sam je na koncu gin-Ijrvo konstatiral, da je to uila veličastna in dostojna manifestacija za zatirane brate, a kancelar dr. .Seipel je govoril kakor •— mož, ki se zaveda svoje odgovornosti, pa tudi dolžnosti napram martiriju enega dela svojega naroda.
Ni za nas potrebno, da objavljamo govore, ki bi lahko služili za vzor bodečih govorov v naši skupščini, saj je pesem povsem ista, ki jo pri nas prepevamo vsak dan o laških nasitetvih nad našim narodom. Na južnem Tirolskem je, zdi se, še za nekaj stopenj hujše, ako je to sploh megoče. Zato sc ne bomo spuščali v podrobnosti o tej znameniti debati, kajti mutatis mutandis je vse tako, kakor bi morali govoriti v naši skupščini. Vendar moramo naglasiti nekaj konstatacij in misli, ki so živa ilustracija razmer.
Krščanfkes-ociialni ’ ipo-slanec iz Tirolske pater dr. Kolb je bil sam dve leti profesor na južnem Tirolskem in pozna tamošnje razmere temeljito. Zato je imel njegov govor velikanski uspeh.
Ne vmešavamo «e, je dejal, v notranje razmere sosednje države, toda mi imamo pravico, da tukaj govorimo o tem, ali se mirovne pogodbe povsed izvršujejo kakor jih moramo izvrševati mi. Naš parlament je moral ratificirati tiste pogodbe, a storil je to šele potem, k-o so bile dane cd strani Italije Taznotere obljube, resna zagotovila, ki se pa ne izpolnujejo. In to smemo tu na ves glas povedati.
Pa na naši strani je tudi pravo soseda. Razmere na južnem Tirolskem silno vplivajo na severni del, kjer živi mnogo sorod
skih potreb. Le tako Italija sledi tradicijam starih Rimljanov«.
V prestolnem govoru je izrekel kralj:
- Italiji na novo priključena ozemlja nas poslavljajo pred rešitev novih nalog. Naša -tradicionalna svobodoljubnost nam bo kazala pot, ki nam nudi rešitev ob največjem spoštovanju krajevnih avtonomnih naprav.«
Enako so govorili Colonno, Giolitti, Bono-ni. — Toda ravno nasprotno temu smo doživeli. Italija hoče biti nacijonalna država, ki ie milijon Nemcev in Slovanov nič ne moti, kakor da pravno za njo ne obstoje. — Sa-landra je že leta 1923 izjavil v parlamentu, da je vprašanje manjšin njeno notranje vprašanje, ki nikomur drugemu nič mar ni.
— »Alpenzeitung« — nemški fašistdški list je dejala: Italija nima nikakih dolžnosti
napram neobstoječim manjšinam, vprašanja varstva manjšin v Italiji ni.
Tako govori Italija, ki pa skrbno pazi na svoje manjšine v drugih deželah, n. pr. v Tunisu... in v Dalmaciji, pravimo mi.
Na to je sledila dolga vrsta prestresljivili dejstev, kako Italija izpolnjuje svoje obljube in obveze. Vse, kakor pri nas. V zbornici so se odigravali ginlji-vi prizori, —_ da tekle so resnične solze po obrazih častitljivih starih možakov, galerije pa so stiskale pesti in klele in jokale... Sam dr. Seipel si je brisal oči. Pisec teh vrstic — tudi. Zakaj, zakaj H
I)r. Kolb je končal s prizorom v seji dunajskega parlamenta 6. septembra 1919, ko je jemal slovo takratni zastopnik podjarmljenih Tirolcev dr. Reutt-Nicelussi. V tisti seji so govorili kancelar dr. Reuner, predsednik Hauser, Dingboier, Leuthner, ki so vsi izražali globoko žalost nad izgubo toli- j kega števila nemškega naroda. Dr. Reutt-Nicolussi se je poslovil z besedami:
»Prijemam Vas za besedo. In ako gremo zdaj v temno bodočnost, nam bo edina to-iažba, da imamo rojakov in bratov, ki nas v uri težav in bridkosti ne pozabijo, da nam bodo pomagali v pričetem težkem boju...« Dr. Kolb konča z besedami Nicolussija: Prijemam Vas za besedo!«
Ko so še govorili povsem v enakem tonu zastopniki ostalih strank, je spregovoril kancelar dr. Seipel. Dejal je uvod-oma: V em Eunanjepotkiškem vprašanju Avstrija
sti ne omenjamo. Odločno je obsodil zatiranje nemške manjšine v Italiji in jasno povedal, da o prijateljstvu med Avstrijo in Italijo ne more biti govo-ra vse dotlej, dokler bodo Nemci v Italiji zatirani. — In ta klic dr. Seipla odmeva danes po vsem svetu tako krepko, da so v Italiji vsi nervozni in da brcajo kakor pobesneli. — Ali bi jih ne mogli o prvi priliki posnemati?
— X. J. -
33
ciitične vesti,
= Korošec in demokratska stranka. Zemljo radničke beo-grajske -Novosti« -pišejo: V javnosti in v političnih krogih je bila z odobravanjem sprejeta izjava g. A. Korošca, v kateri je navedel glavne linije svojega programa, da uvede red in zakonitost. Vodstvo demokratske stranke popolnoma zaupa g. Korošcu it! pričakuje, da se bo g. Korošec kot notranji minister potrudil, da se popravi težko -stanje zlasti v južni Srbiji. Zato tudi demokrati ne bodo zahtevali mesto drž. podtajnika v notranjem ministrstvu, dokler se ne pokaže, da ni dr. Korošec uspel v svoji misiji nepnistranega razsodnika.
= Zakaj je bil Davidovič proti Radičevem predlogu. V beograjskih »Novostih« navaja Davidovič razloge, da je pristal na drugo Vukičevičevo vlado. Predvsem vsled tega, ker je bik) vsled gladu in proračuna krizo hitro končati. Vseeno se je naredil -po nemogočem Radičevem predlogu še ekrat poskus s koncentracijo, id pa se je -ponesrečil. Ni pa mogel Davidovič pripustiti, da se vojska vlači v politiko, ker jo preveč ljubi. Pa tudi zaradi zunanje politike je bilo treba -imeti čim prej najboljšo vlado, ki je bila mogoča. Ko so radikali izjavili, da hočejo, da je Vu-kičevič šef vlade, je Davidovič postopal tako, kakor je predlagal Radič, ko je dejal: Če ga h-oče stranka, ga hočem tudi jaz!
— Tirolski Nemci ne odnehajo. Velenem-ški tirolski poslanik StuiLner je izjavil zastopniku agenture »Herzog«, da je prejel ■mnogo brzojavk tudi od Angležev in Skandinavcev, ki se zanimajo za razmere v južni Tirolski. Tirolsko • vprašanje je zato danes postalo že svetovno vprašanje in zanj se zanimajo javno mnenje v vseh kulturnih dr-j žavak. Tirolci bedo ostali hladni in mirni i pres. jevalci dogodkov, ker ne verujejo, da j bi prišlo do količkaj rasnih konfliktov med Avstrijo in Italijo. Prepričani pa so, da bo njih stvar zmagala. Akcija Tirolcev ni ire-
— Radič upa na centrumaš©. Specialiteta Radičeve politike je, da vedno na koga upa in da 9e vedno ponaša na tujo pomoč. Ko je še farbal ljudi a svojo mirotvorno in čudo-tvorno republiko, je govoril svojim vernikom, da mu bodo poamla-gi do zmage Angleži. Ko je ta smešna nada splavala po vodi, je pričel upati na pomoč Rusije in celo poromal v Moskvo. Pa tudi ta nada Se ni uresničila in Moskva je pomagala Radiču samo toliko, da je postal nepozabni junak iz rupe. Nato je Radič kapituliraj in pričel upati na pomoč seljafcov iz vse Jugoslavije.
Pa tudi ta up je šel po vodi in nato je -pri čel računati Radič p vrsti na pomoč vseh strank v Jugoslaviji. Ali od te pcmoči ni ostalo nič drugega, ko riskanlna podpora Pribičeviča, ki ga ima sedaj Radič na hrbtu.
Pri zadnji krizi je pa Radič zlasti upal na Davidoviča in pašičevce. Toda up na Davi-doviča se je izkazal ravno tako napačen, ko up na pašičevce in eden ko drugi so bistveno pripomogli, da mora Radič še naprej rohneti v opoziciji. K-ljub vsem tem slabim izkušnjam se pa Radič ne mere odreči svoji Specialiteti in še naprej računa na pomoč drugih. To pot veljajo Radičeve na-rie centrumašem. Tu so se nakrat po Radičevem milostnem mnenju znašli vsi pošteni,
! pametni in inteligentni radikali. In čeprav - sta med temi centrumafii tudi Boža Maksi- : den-tistična. Zato pa tudi od n e ne bodo ni-
in Nikola Uzun-cvič, ki jih je Radič j kdar odnehali in bodo zapečeta delo izvedli c-potovano grdo napadal in vsled njiju tudi j do konca.
movic
se
siva igra
Pa tudi naravno človečansko pravo nam daje tako pravice. Pa tudi pravo sile in potrebe nas opravičuje.' — Ako vidim, da se na tleh nvojoga soseda moj brat bori s smrtjo, ker mu je postavljen než na grlo, tedaj mu skočim na pomoč in ne bom pazil na to, da pri tem sosedov plot ne bo poškodovan.
Južni Tirol ni samo italijanska zadeva, marveč tudi naša, tudi splošno svetovna.
9. točka NVilsonovih zahtev bi se bila na Tirolskem prav lepo dala izpolniti, kajti nikier niso narodnostne meje tako vidne,
-kakor tam. Toda nemški narod se je bil potolažil tudi s tem, ker so mu bila dana zagotovila, da ne bodo trpeli nikake škode v svojem narodnem kutlurnem življenju. Mi smo svečana zagotovila Italijanov smatrali resno. Italija je prevzela dolžnost, da bo z drugorodci pravično in liberalno postopala.
To je jasno rečeno v znani rmantelnote« na avstrijski protest, in ta nota je za nas del mirovne pogodbe.
Tittcni je dejal v italijanskem parlamentu: »Italija kako.r vse velesile nimajo nikake zakonite dolžnosti za varstvo narodnih manjšin. Toda po svojih liberalnih tradicijah ima za to veliko moralično obvezo. Druge narodnosti naj torej vedo, da je daleč cd nas misel raznarodovanja ali zatiranja, — da bodo r.jihov ježih njih kultura in njih naprave spoštovane, da naj imajo njihovi upravni uradniki vse pravice naše liberalne in demokratske zakonodaje.«
Poročevalec v isti zadevi v parlamentu Luzzatti pa je dejal:	včastna	dolžnost za
vlado in parlament je, da pustimo Nemcem, ki smo jih dobili edino radi bolje obrambe
naše meje, vse njihove avtonomne naprave	_	_
in da se bodo mogli čutiti proste in neovi- \ ni kancelar sosednje Avstrije in torej po-rarne v izvrševanju svojih kulturnih in ver- 1 vedal Italiji dovolj bridkih resnic. Podrobno-
nikov in svojcev, katerim ni vsejedno, kako i ne ni-ore molčati, dasi to na drugi strani že-godi onim v južnem Tirolu. Pravo	sosed-	iii0 ali zahtevajo. Kajti tu gre za — srčne
a igra tudi v pravu narodov svojo	vlogo.	zadeve... Nikdar nismo zamudili objavljati,
da je ožje prijateljsko sosedstvo med nami ia Italijo nemogoče, dokler ni zadovo.jivo rešeno vprašanje nemških manjši n v Italiji... Mirovne pogodbe so pomnožile šlevilo manjšinskih vprašanj in svet je spoznal, da so ta isto tako nevarna za svetovni mir kakor velika gospodarska vprašanja. Krivična j bi bila zahteva, naj' mi v obče priznavamo tako važnost man sinskih vprašanj, pri tem pa naj se obnašamo tako, kakor da ravno v Italiji ni nemškega manjšinskega vprašanja. Nobena	država se ne more	od drugih	tako
omejiti,	da	bi ravno za njo	ne veljala	poli-
tična načela, ki. drugod duhove razburjajo.
Ko je razložil svoje stališče, zakaj ne smatra za dobro, da bi klicali na pomoč Zvezo norodov, zakliče: Teda italijanska vlada naj bi že enkrat spoznala, da je vse nekaj drugega, ako naredimo diplomatske korake, ki bi se mogli občutiti za vmešavan'e, ali ako se oglašamo s tožbami in z bolečinami. Ne moremo priznavati, da je zapisano pravo tudi zadnje pravo, ki si ga kaka država sama daje, mi verujemo v višje pravice in tudi verujemo, da nad internacijonalnim pravom stoji intercacijonalna morala... Ne morem zahtevati, da bi se v bodoče ne ponav-’jale tožbe o usodi Nemcev v Italiji, kajti žal ne smem upati, da v bodoče ne bo več povoda	za	pritožbe, — pa	tudi radi	tega,
•ker stojim	na čelu vlade svobodnega	ljud-
stva, ki ima, zlasti pa njegovi zastopniki, pra-vico svobodnega izraževanja. Zelo jia se čudim občutljivosti, ki jo od časa do časa opažamo na italijanski strani, — saj kdor se čuti močnega, se ne boji vsake besede, ki pade proti njemu.
V takem in enakem tonu je govoril zv,ez-
| že povzročil valdno krizo, so vendar ti se- j s daj vzor državnikov če, bedo seveda poma- ! j pati Radiču. Ni treba naglašati, da se bo Ra- j j dič s tem svojim uoom tako temeljito ure j zal, ko z vsemi prejšnjimi, ker pač centroma I si niso tnko vrtoglavi politiki, ko T>~J * f ki kače iz ekstrema v ekstrem in ki dosled-j no blagoslavlja danes to, kar je včeraj prekinjal in ki ima vsakega pol leta drugo po-i litiko. Za take šviga-švaga politike je pač edino sredstvo, da ostanejo še nekaj časa v očiščevalnem stanju opozicije. Z Radičevimi upi ni zato zaenkrat nič in zlasti ne, dokler mu delajo družbo esdeesarji, ki niso samo v vicah opozicije, temveč čisto brez vsakega upanja, da bi še kdaj ugledali vladni paradiž.
— Pred zasedanjem skupščine. Demagogi se že oglašajo. Danes se sestane skupščina, da reši proračun' in pa nujni zakon o prehrani krajev, kjer trpi prebivalstvo skoraj lako-to. Jasno je, da mora skupščina rešiti proračun in da je čas vsled nepotrebne zadnje vladne krize tako pičlo odmerjen, da nima skupščina prav nobenega časa za razne govorniške produkcije. Tepena »seijaška-demokraciia«, ki se včasih tudi rada baha s svojim patriotizmom, pa tega seveda noče uvideti in napoveduje že obstrukcijo in celo eksodus. Predvsem pa bo seveda generalska •seljačka demokracija skušala izkoristiti proračunsko debato v demagogične svrhe. Tako n. pr. že napovedujejo esdeesarski listi nujen predlog generalske seljačke demokracije zaradi glavnjače. Da je ta predlog le ■ crdinarna demagogija, je jasno, kajti skupščina nima sedaj časa, da bi reševala razne strankarske nujne predloge, ker je snrejem proračuna mnogo bolj nujen in neodložljiv. To ve tudi generalska saljačka demokracija zelo dobro, ravno zato pa vlaga tudi svoj predlog. Generalska seljačka demokracija namreč hoče, da bi bil n:en predlog odklonjen, da bi mogla potem kričati o režimu. Če bi pa bil njen predlog sprejet, potem bi pa kričali, glejte, mi smo odpravili glavnja-čo. Ker niso vsi jugoslovanski volivci analfabeti, pa kalkulacija generalske seljačke demokracije ne bo uspela, temveč se bo ta demagogija izjalovila, ko cela vrsta drugih, ki jih je zasnovala generalska seljačka demokracija.
— Avstrijslce-italijanski konflikt. Da za-j krijejo mpnoštrsko afero, so fašisti umetno j skonstruirali in nato razpihali konflikt z i Avstrijo. Dosegli pa so le-to, da kulturna i evropska javnost še bolj vidi italijansko so-Rad:c, j \.rjvk0 v menoširski aferi in da je svet tudi jjonovno slišal o nezaslišanem nasilju Italije nad svojimi manjšinami. Deficit je torej za Italijo popoler. in da ne bi vročekrvni in v utopiji živeči fašisti o njem dvomili, je njujorška borza takoj malo potisnila _ kurz italijanskih papirjev navzdol. Ker so simpatije vsega kulturnega sveta na strani Avstrije, se ni bati, da bi rodil avstrijsko-ilalijan-ski konflikt kake resne posledice. Edino to bo njevev efekt, da so fašistovske metode še bolj razgaljene in tega efekta ne bodo Italijani zabrisali, pa naj Mussolini govori še tako visokodoneče in grozeče besede. — Interesantno pa je, da so Madjari čisto tiho in da si ne upajo zagovarjati Italijanov, ker se pač zavedajo, da bi vsak napad na Av-strijo'.r&<iil zelo slab odmev v Nemčiji, ki bo imela pri urejevan m nvenoštrske afere od-i ločilno besedo. — Zanimivo je tudi to, da I pišejo nekateri angleški listi, da bodo Rali-; jani s svojim postopanjem nagnali Avstrijo v — Malo antanto.
POLITIKA BREZ PREPRIČANJA.
Ni še leto dni, ko so esdeesarski generali j dokazovali svojim volivcem, kako silno bi kot naprednjaki in Jugoslovani grešili, če bi volili Radiča in bili za njegove ideje. •
V pondeRek pa so oni isti esdeesarski voditelji delali štafažo Radiču.
Rdečica sramu 'je zato oblivala esdeesarje v ‘pcmdeljek, ko so se spomnili, kako so pred dvema leti na komando svojih voditeljev demonstrirali proti istemu Radiču, kateremu so morali sedaj na komando istih voditeljev ploskati.
In taki politiki in taki komandiram volivci bi še hoteli nekaj odločati v slovenski politiki! A ne samo to, celo borci za demokracijo, naj bi bili taki ljudje, ki menjajo evoje prepričanje — na komando skrahlranih politikovi
Mora pač tudi naprednjakarska gospoda imeti svoje teličke.
Ivan Hribar:
44
MOJI SPOMINL
Od 1853. do 1910. leta.
Dr. Tavčar, ki mi je po izidu prvih dveh številk prišel ponudit svoje sotrudništvo, je leto nato pre-vsel tudi solastništvo. Za urednika naprosil sem A n -tonaTrstenjaka. Leta 1884. izšla je prva številka
Anton Trstenjak.
»Slovana«, ki je doživel štiri letnike. Bil je to prvi poizkus slovenskega iustrovanega lista in še danes moram reči, da me — listajočega po letnikih »Slovana« —
obhaja nekako zadovoljstvo. Saj je list precej dobro izpolnjeval nalogo, katero sem mu bil postavil. Nekatere v njem priobčene slike so bile prav lepe. Zlasti v zadnjih treh letnikih, v katerih je lastništvo s precejšnjimi stroški poskrbelo za mnogo izvirnih slovenskih slik. — Ko sva z dr. Tavčarjem preneha'a izdajati »Slovana«, poravnati sva morala 1300 goldinarjev nedostatka.
25./I. 1912.
13. Biskup Josip Juraj StrossmajT.
Leta 1884. naznanil je banki »Slaviji« v Prago njen zagrebški generalni zastop, da se je upraviteljstvo škofijskega veleposestva v Djakovu odločilo zavarovati vsa poslopja in premičnine proti požaru in da razpisuje natečaj za zavarovanje. Generalno ravnateljstvo prosilo je mene, da se peljem v Djakovo, si ogledam ri-zika, stavim ponudbe, obenem pa tudi priporočim banko »Slavijo« biskupu Strossmayrju. Peljal sem se torej tjekaj teč sem poprosil pri biskupu za avdijenco. Bi-skup me je jako prijazno sprejel, ker je moje ime že i/. časniških poročil poznal. Povpraševal me je po razmerah na Slovenskem, zlasti po nekaterih voditeljih slovenskega naroda ter mi je konečno, ko sva na poslovni del pogovora prešla, obljubil, da zavarovanje objektov njegovega veleposestva ne dobi nikdo drugi, nogo banka »Slavija«. To se je tudi zgodilo in sicer kljubu vsem intrigam in, v veliko nevoljo takratnega upravitelja, ki se je nekemu svojemu sorodniku na lju-j bo zavzemal za »Ogersko-francozko« zavarovalnico.
Takoj prvo leto zavarovanja zgorel je djakovskemu vlastelinstuv velik stog ovsa, za kateri je banka »Sla-vija« plačati mora’a preko 80CO gld. odškodnine. Proti koncu marca 1886. bil je tamkaj zopet velik požar. Pogorel je namreč oni del konjskih hlevov, v katerem so bili na smrkavosti oboleli konji. Tudi štirje bolhi konji so v tem delu hleva zgoreli. Vse okolnosti so že leta 1884 kazale, da je moral biti stog ovsa ^zažgan, sedaj pa sem naravnost dobil prepričanje in tudi nekoliko dokazov, da je zopet zažgano bilo. Upravitelj vla-stelinstva je bil duhovnik. Le-ta se je znal biskupu Strossmayrju s svojo priliznjenostjo silno prikupiti. Dokazoval mu je namreč, da ga mora vsak upravitelj, ki ima rodbino, goljufati, češ, da ga rodbina mnogo stane in vedel mu je stvar naslikati tako, da je res odpovedal služ.bo oženjenemu upravitelju z rodbino ter poveril upravo svojega veleposestva njemu. Novi upravitelj znal je ta svoj položaj izkoriščati jako dobro. Duhovniki iz bližine biskupove pripovedovali so mi, kako je pri licitacijah gozdov znal napeljevati stvari tako, da so njegovi sorodniki na škodo vlastelinstva tlačili ogromne dobičke v žepe. Neznansko so se čudili, da mož kljubu svoji nespretnosti in nesposobnosti vendarle pri biskupu velja vse in je njegova beseda v vsaki zadevi odločilna. Duhoven, ki je bil biskupov ljubljenec, mi je še posebej pravil, kako se nad upraviteljem zgraža on in vsa duhovščina zaradi neke de’i1ratne afere, v kateri se je njegov značaj pokazal v vsej odvratnosti.
(Dalje prihodnjič.)
Stev. 49.
vii3nikieeyv»aeii*<wa#w* A^rA^iW,-^*^*«.’»35artisvjwu»vyovAfcfci
Stran 3.
H£eMtn&2 *yi» «M«*«. •■ !'
Bnevns vesti.
-	Cenjenim naročnikom sporočamo, da mo v svrho poravnavo tekoče naročnin'! da ■aaSnji Številki priložili položnice. One cenjene naročnike, ki so za vnaprej plačali, .prosimo, da bi oddali položnice svojim zuan-«eftt in prijateljem, da se na nas list na-roiic.
—	Napredovanje uradnikov v resoru finančnega ministrstva. V finančnem mimstr- j nimi.
Desetletnica ustanovitve češkoslovaške re- j pubiiK« se proslavi s ciklusom predavanj i o političnih, kulturnih in ekonomskih v.pra- j šanjij češkoslovaške republike.
— V Sarajevu odpravijo natakarice. Po- i litijska direkcija v Sarajevu odpravi s 1. i marcem v vsen lokalih II. in III. vrste žen- j Siio postrežbo. Odlok se motivira s socijai- j
zdravstvenimi in moralnimi oziri;
«tvu je podpisan daljši ukaz o napredovanji: uradnikov finančne stroke.
— Letošnji procesorski kongres se vrši na Sušaku. Priprave so že v teku.
— Sumarski kongres. Kot smo poročali, se vrši dne 4. in 5. marca v Beogradu kongres Jugoslovanskega šumarskega udruže-nja. Minister za šume in rudnike je dovolil -v' .-m članom udruženja, ki se bodo kongresa udeležili za čas od 29. t. m. do 7. marca dopust.
— Januatski izpiti na učiteljiščih. Prosvetni minister je uvedel analogno s pravili o maturi na drugih srednjih šolah tudi
predvsem prihaja v poštev dejstvo, da jerr ije ženska 'postrežba po lokaiia zaslužek iz- j •učenim natakarjem, katerih je radi tega j mnogo brez kruha. — Odlok ni vreden po- j snemanja. Motivacija je smešna. Specialno 1 kar se tiče izučenih natakarjev, hi dejali, ' da naj se lotijo dečki rajši za moške oolj I primernega in težjega posla ...
— »Uradni list« št. 19 z dne 25. t. on. ob- j javlja pravilnik o desinfekiorski službi. j
— Amerikanske oblasti iščejo radi iapla- [ čevanja zavarovalnine bivšega amerikanske-ga vojaka Bezmina Mi kov eri alias Georga Koech.. Ko se je vpisal v amerikansko voj
stilno sodbo v procesu zoper Krantza, ne da bi bil državni pravdnik pritožbo vložil, je postala sodba pravom«fena.
— Kata>treiaien požar v italijanskem kinu. iz Milana poročajo: V vasi Morigu ob Piavi j * izbruhnil te dni v kinu požar, ki je zahteval številne človeške žrtve. Kolikor je doslej ugotovljeno, je poginilo okoli 40 oseb, vsaj toiiko pa jih je bilo težko poškodovanih. Ogenj je nastal med večerno predstavo. Kino je bil nabito pobi.
— Ljubljansko narodno gledališče v letu ?92S. Pod tem naslovom izide pred Veliko
s nočjo v upravi »Razgleda« knjiga, ki bo
fca učiteljišča .januarske	izpite.	Te	izpite	bo-	i	sko	je navedel, da njegova	mati Ivlary Roech
do	polagali	dijaki,	ki	propadejo	v	septem-	i	živi	v Beogradu. Navedeni	je star okoli 48
•bru v enem ali dveh predmetih. ‘ i let in ima na levem očesu majhno braizgo-
—	Sevi	učni načrti v vojski. Ministrstvo	‘	tino. Naprošajo se vsi, ki bi mogli dati kak-	j
vojske in	mornarice je izdalo nove učne	j	šne podatke o .identiteti in bivališču nave-	j
načrte za	konjenioo, pehoto, bataljone ne-	•	denega, naj to prijavijo sklicujoč na štev.	j
borcev in	čete prolesionistov. Načrti stopijo	,	48'27,27 izseljeniškemu komisarijatu v Za-	j
:	'	■	|	grebu, Kamenica ulica 15.
—	Graabena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na I. oleruio licitacijo za dobavo in montiranje električnega dvigala v poslopju ministrstva za poljedelstvo	in vode, in šume in	rude, ki se vrši
dne	27. marca 1928 ob 11.	uri v računskem
oddelku Ministrstva za gradhe v Beogradu. Natančnejši pogoji o tej licitaciji so razvidni	•
|	iz oglasa, ki je nabit na uradni deski grad-	j
j	bene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg	j
i štev. 1, I. nadstr.	i
1	— lis prosvetnega ministrstva. Za načel- j
nika proračunskega odseka prosvetnega mi- ; j nisirstva je imenovan Pavel Flere, i — Nov upravnik sarajevskega gledališča. S Mesto Branislava Nušiča, ki je izstopil iz	j
državne shižbe, je imenovan za upravnika	j
vsebovala poleg prvovrstnih scenskih slik in pcrtrejev vsega dramskega, opernega in baletnega osobja tudi ooene, življenjepisna poročila in giedališko-iehnične razprave. Knjiga bo tiskana na 96 straneh najfinejšega ilustracijskega papirja ter bo stala trdo vezana Din 40.—. Kdor naroči knjigo takoj, dobi ob izidu knjigo za subskribcijsko ceno Din 30.—. Knjiga je prva te vrste in je radi svoje bogate opreme in vsebine itajlepše darilo in vnet posredovalec med občinstvom in igralci. — Naroča se v upravi --Razgleda' . Ljubljana, Selenburgova ul. 7, II. nadstr., in velja do 31. marca 1928 subskribcijska cena Din 30.-—.
Ljubljana.
»e letos v veljavo.
— Baja sa pomorsko avijacijo v Divuljah. V Divuljah pri Trogiru se gradi baza za •našo pomorsko avijacijo. Sedaj je dovoljen 2a dogradbo novega hangarja kredit 1 milij. 495.CC0 dinarjev.
— Pobiranje oblastnih davščin. Ljubljanski oblastni odbor razglaša: Ker so nekateri listi priobčili vest, da se smejo oblastne davščine pobirati šele od 4. marca t. 1. dalje, to je 15 dni po objavi oblastnega proračuna v uradnem glasilu, smatra oblastni odbor za potrebno, da objavi sledeče pojasnilo: Oblastno uredbo glede oblastnega pr-cračuna za Mo 1928 je potrdil minister za finance. S ■potrditvijo je dobila ta oblastna uredba v imislu čl. 76. zakona o oblastni in srezki
amoupravi zakonito moč. V členu 4. uredbe
je navedeno, katere davščine se bodo pobi- j arajevskega gledališča dosedanji upravnik J
ral« za kritje izdatkov oblastnega proračuna v celem letu 1928, to je od dne 1. januarja do dne 31. decembra. Te davščine je sklenila oblastna skupščina s posebnimi uredbami, v katerih je natančno navedeno, da se tozadevna davščina prične pobirati z dne 1. januarjem 192S. Zakoni in uredbe imajo namreč retroaktivno veljavo, če ije to v njih iz-.rečno navedeno. Ker bi pa bilo pobiranje nekaterih davščin od 1. januarja dalje otež-ikočeno, odnosno celo neizvedljivo (n. pr. davščina na nočni obisk), je oblastni odbor z uradnim komunikejem dne 1. februarja obvestil javnost, katere davščine se bodo pobrale tudi za mesec januar, katere pa šele od 1. februarja dalje.
gledališča v Splitu d:'. Mirko Korala ja.
—	Voditelj} Ircev 0’Brien umri. Iz Londo- j na poročajo: Znani irski nacionalist OBrien, j ki je igral v homerule-gibanj ti od leta 1880 ! si a Ije veliko vlogo, je nenadoana umrl.
: Kavarne brez kave in gostilne brei pija-if v Parizu. Francoska protialkoholna liga j je izdala apel, v katerem poživlja podjetne ijudi, da naj dvorijo na pariških bulvarjih j in na prometnejših pariških ulicah sploh | .■kavarne') im »gostilne«, v katerih ne bo \ d;;biti niti jedi niti pijače. Francoski anti- j alkoholiki so prepričani, da bodo zaslužili j imejitelji takih lokalov lep denar. To pa j utemeljujejo takele: Večina gostov gotovih ;• j lokalov prihaja v lokale zato, da se odpočije. !
—	Prijave motornih voail. Ljubljanski ali pa v svrho kakega' privat. ali trgovske- j
oblastni odbor razglaša: Za prijavo motornih vozil radi odmere oblastne takse je izdal oblastni odbor posebne tiskovine, ki se ■iobijo pri davčnih uradih proti odškodnini 1 Din. Lastniki motornih vozil se opozarjajo, da takoj prijavijo svoja vozila pristojnemu davčnemu uradu ter plačajo takso za prvo četrtletje 1928, ki zapade v plačilo dne 1. marca 1928 glasom člena 2. pravilnika, ki izide te dni v oblastnem uradnem listu. Prijaviti se morajo vsa motorna vozila, ki so registrirana v ljubljanski oblasti.
— Število aktivnih državnih uslužbencev v Sloveniji. Vsega skupaj je v Sloveniji ■>3.315 aktivnih državnih uslužbencev. Od
•a razgovora, ali pa zato, da absolvirajo svojo korespondenco itd.; kavo ali kozarec piva j naroče takorekoč proti svoji volji, brez po- i trebe, zgolj iz formalnih vzrokov. Lastnik no- ) vevrstnega lokala naj določi in pobira od \ gostov vstopnino, ekvivalent svojega dose- \ danjega zaslužki', pri poedinein gostu, ali pa j posebne pristojbine za vporabo lokala, miz,’; stolov, telefona, pisalnega stroja itd. Taki j lokali bi bili za trgovske kroge prava do- ; brota, obenem pa bi služili pokreiu zoper j alkohol mnogo bolje nego vsi letaki in vsa j predavanja...
—	Hud upnik. Trafikant Blagoje Milič v Velikem Bečkereku dolguje uradniku mono-
loga jih odpade na vrhovno državno upravo j polske uprave Dimitriju Sokolova večjo (mesno kontrolo) 6, na ministrstvo za finan- ; vsoto denarja. Sokolov je prišel svojega dolž-<se 2342, na ministrstvo za agrarno reformo * nika opominjat. Ker Milič ni hotel plačati. 27, na ministrstvo za narodno zdravje 1089, : ga je pozval Sokolov, da naj gre z njim v
na ministrstvo prosvete 4932, na notranje ministrstvo 769, na ministrstvo ver 868, na ministrstvo trgovine in industrije 170, na ministrstvo za socialno politiko 38, na ministrstvo kmetijstva in voda 215, na ministrstvo pravde 971, im ministrstvo javnih del £!93, na ministrstvo za šume in rudnike 103. na ministrstvo pošte in telegrafa 2045, na prometno ministrstvo 10.664, na monopolno upravo 1162, na poštno hranilnico 119, na carinarnice pa 202. Od celotneg;a števila državnih uslužbencev v Sloveniji je 1282 urad--tnikov I. kategorije (največ jih spada v resor prosvetnega ministrstva, namreč 354 in v resor ministrstva pravde, namreč 282)
privatno sobo za trafiko. Tam je zahteval upnik od dolžnika še en kralj da naj poravna nemudoma svoj dolg. Ker je ostal Milič trdovraten, ga je udaril Sokolov parkrat prav krepko z bokserjem. Daši je močno krvavel, je imel Milič še toliko moči, da je potisnil hudega upnika skozi vrata na ulico. Predvčerajšnjim se je obravnavala zadeva pred sodiščem. Milič in Sokolov sta se na predlog sodnika poravnala na ta način, da je Sokolov Miliču dolg odpustil kot odškodnino za batine, ki mu jih je bil naložil.
—	Konec sleparske »banke«. Koncem lanskega leta sta ustanovila v Mariboru neki j Osicar Perschka iz Gradca in Alojzij Smole
6124 uradnikov II. kategorije (naiveč v re- ! krediten zavod pod imenom »Varčni kredit«. <K-ru prosvetnega ministrstva,nam reč 4078 in ! Ker sta bila dečka suha kot dve cerkveni v resoru min. pošte in telegr., namreč 648), j miši, sta si pridobivala jnrtrebna sredstva 2108 uradnikov III. kategorije (največ v re- i z živahno propagando po mestu in okolici, soru prometnega ministrstva, namreč 1243), j Imela sta v službi več agentov, ki so imeli 6108 zvaničnikov (največ v resoru promet- 1 posebno srečo pri lahkovernih ženskah in ne>ga ministrstva, namreč 3222 in v resoru j neumnih kmetih. Lopova, ki sta živela v finančnega ministrstva, namreč 1570), 867 i zadnjem času, kot se po mnenju nekaterih služiteljev (največ v resoru ministrstva po- i (bančnim ravnateljem spodobi, silno ele-šte in telegrafa, namreč 120 in v resoru ! gantno in potratno, sta prijavila nedavno ■prosvetnega ministrstva, namreč 106) ter ! sodišču novo kreditno ustanovo pod ime-9761 drugih iz državnih sredstev plačanih ; nom »Balkan-kredit«. To se je zdelo neka-
nastavljencev (največ v resoru prometnega ministrstva, namreč 5435 in pri monopolski upravi, namreč 1120). Kot omenjeno, so v te'' Številkah zapopadeni samo aktivni državni uslužbenci v Sloveniji.
terim vložnikom sumljivo, vsled česar so sc obrnili na policijo. Policija se je jela za gospoda bančna ravnatelja zanimati. Rezultat je bil, da sta bila Perschka in Smole areti-
  	rana. Smoletu	se je posrečilo iz luknje po-
. Srednješolski profesorji	zahtevajo,	ds	begniti, ker je	pa izdana za njim tiralica,
se	j’m	izp'afajo ra-hirc. V	Osijeku so	zbo- j je upati, da bo	sedel kmalu zopet za omre-
rovali	te dni srednješolski	profesorji.	Na	ženim oknom.	Za koliko denarja sta Per-
zb^ri von u ie bila sprejeta resolucija, v ka- i schka in Smole ljudi ogoljufala, še ni znano, teri zahtevajo srednješolski profesorji, da se — Mati zakla'a svojo hčer. V selu Vrča
jim zapadli honorarji za nadure do dne 15. marca izplačajo. Za slučaj, da se to ne bi zgodilo, groze profesorji, da bodo nadure
opustili.
pri Gornjem Vakufu se je odigrala te dni krvava rdbinska tragedija. Zinka Milano-vič je prišla obiskat svojo mater Emino Kadarovič, s katero je živela že par let v
Straže društva *a zaščito živali. Pro- ; sp .ru. Ob priliki pišeta je prišlo med ma-sve*.no ministrstvo ie dovolilo, <ia smejo 1 terjo in hčera zopet do prepira. V jezi je di:aVi gimnazij, učiteljišč in pomorskih aka- • pograbila mati nsž ter ga porinila hčeri v demij organizirati »straže drnš'va za zaSčito , prsi. Hčefka je par ur nato v groznih mukali živ-iii« n\si'i društvene znake ter sodelovati ; umrla.
pri zaščiti živali in ras'lin.	t	—	Opro^tilra	vodba	v	Krantsovcni	procesu
—	V-o lava deectlctrire češVof^ovafke re- p-ovomečra. !z Periina’poročajo: Ker je po-puhllkc. V Srlitn se bo vršila svečana oro- tekel predvčera’šnjim do oolnoči rok za slava desetletnice češkoslovaške republike, pritožbo držuvnega pravdnika zoper opro-
Umrl je včeraj zvečer v Ljubljani veletrgovec in posestnik Ivan Grobelnik. Poko-i-iiik je bil izredno podjeten in zmožen trgovec, ki je imel poslovne zveze po vsej Slo-■v 'aiji ter je dvignil svojo manufakturno tr-gc-vino na Mestnem trgu na niveau največjah Slovenskih tvrdk. Kot privatna oseba je užival pokojnik splošen ugled hi vsestranske simpatije. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 15. vri izpred pokojnikovega doma Knafljeva uiica 13. — Bodi ohranjen pokojniku blag in časten spomin, prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
1— Posle v Mestni hranilnici je prevzel dne 7. t. m. izvoljeni odbor, čigar načelnik je dr. Vinko Gregorič.
1— Predavanje v »Pravniku«. V sredo, dne 29. februarja t. 1. bo predaval na sestanku durštva »Pravnika« g. univ. profesor dr. Aleksander Bulimovič o predmetu: »ProuSa-vanje konjunktur in gospodarska prognoza.« Predavanje se bo tikalo novejših metod p-oučavanja gospodarskih konjunktur s po-;.:očjo matematične statistike, ki podaja pri (Titovih pogojih tudi možnost s precejšnjo verjetnostjo prognoscirati potek posameznih ^ "-snodarskih ipojavov in celotne go&podar-
■ l:e konjunkture. Na koncu svojega nreda-v tnja pokrene g. predavatelj vprašanje o tem, kako bi se dalo organizirati proučevanje konjunktur v Jugoslaviji. Ti aktualr.i problemi bodo najbrž zanimali tbudi širše gospodarske kroge oziroma različne gospo-■i'trske organizacije. Predavanje se bo vršilo
■ b pol šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba štev. 79. K obilni udeležbi vabi
ibor.
Bethoweu: »Fidelio«. To znamenito muzikalno delo, ki se je koncem lanske sezone tvimo dvakrat vprizorilo na našem odru pride danes v sredo zopet v ljubljanski operni repertoar in sicer se vprizori prva pred-
:tva za abonente reda A. Letošnja zasedba je deloma spremenjena, da skoro nova. kor so vse glavne vloge po večini na novo zasedene. Zasedba je sledeča: Ministra Don Fernanda poje g. Betetto, guvernerja državne ječe Don Pizzarra — g.'Holodkov, jetnika Florestana — g. Kovač, njegovo soprogo Leonoro, imenovano Fidelio — ga. Mitrovičeva, Rocoo, ječar je g. Rumpelj, njegova hči Marcelina — ga. Ribičeva, vratarja poje — g. Mohorič, oba jetnika gg. Rus in Janko ter častnika g. Simončič. Opero dirigira ravnatelj g. Polič. Med tretjo in četrto sliko se izvaja velika Bethovvnova overtura opus 72, 'ki je znana pod imenom Leoaiora. Na to predstavo opozarjamo vse glasbo ljubeče občinstvo, ki hoče vživati resnično umetnino, ki je priznana od vsega sveta.
Koncert Jadvige Poženelove. V zadnjem času zapažamo z nekim posebnim priznanjem, da stavijo naši izvajajoči umetniki med svoje koncertne sporede .kaj pogostokrat tudi dela domačih avtorjev. V letošnji sezoni imamo drugi pianistični koncert, ki nam tudi prinaša izvirno slovensko delo, tokrat skladbo Marija Kogoja: Andantino so-stenuto Brez dvoma bodo dali ti zelo pogosti slučaji našim komponistom še neko posebno veselje, da bodo pisali ne samo zbore in samospeve, temveč tudi razna instrumentalna dela in to predvsem zaradi tega, ker so se izvajalci odločili za javna izvajanja. Z ozirom na to pa je tudi dolžnost občinstva, da v obilnem številu poseča koncerte domačih umetnikov, kjer ima priliko sopznati izvirna dela, pa tudi nadarjenost in umetniško potenco naših proizvajajočih umetnikov. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
1— Stavben« gibanje. Železniška uprava prične graditi meseca marca ob Pražakovi ulici, na parceli med Ljubljanskim dvorom in palačo Pokojninskega zavoda štirinadstropno stanovanjsko hišo, v kateri bo 16 komfortnih stanovanj. Stroški so preračunani na 1 in pol milijona dinarjev. Poslopje mora biti pod streho do dne 1. oktobra.
1— Otroška predstava pri i&redno znižanih cenah. Da ustreže gledališka uprava našim malčkom uprizori v soboto, dne 3. marca ob 15. uri v ljubljanski drami po izredno znižanih cenah »Pepelkoc kot otroško predstavo. Cene so iste kot zadnjič pri »Snegulčici-. od 10 Din navzdol za posamezne sedeže. Prednrodaja vstopnic od danes naprej pri dnevni 'blagajni v operi.
1— Sa velikem konrertu, katerega priredi v nc-nedeljek 5. marca ljubljanska Glasbena Matica igra pomnoženi orkester orkestralnega društva Glasbene Matice Schubertovo uverturo za veliki orkester. To delo se izvaja tudi z ozirom na to, da praznuje glasbeni svet v letošnjem letu lCOletnioo velikega komponista Sc1’ uh e rta. KeKioonist Schubert je za nas zanimiv iz tega ozira, da
je leia 1816. bil med 21 kompetenti, ki so konkurirali za razpisano mesto glasbenega učitelja na pravkar otvorjeni šoli FiLiarmo-nične družbe ljubljanske. Tega mesta Schubert takrat ni dobil, najbrže radi tega, ker je bil star 19 let. Na to mesto je bil imenovan s strani vlade neki Sokoli iz Celovca. Sloves Schubertov je danes tako veliik in njegova dela tako pomemona, da se povsod in zelo pogosto izvajajo. Orkester je pomnožen z godbeniki Muzike dravske divizijske oblasti in dirigira g. Emil Adamič. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
OBOKI ZBOR LJUBLJANSKEGA GREMIJA
TRGOVCEV.
V pondeljek se je vršil v beli dvorani hotela »Union« redni le tni cfočni zbor G remija trgovcev za mesto Ljubljana, ki ga je otvoril in vodil načelnik, veleijžec Ivan Gregorc.
Po pozdravu navzočih članov, zastopnikov oblasti in korporacij je podal obširno pred-sedstveno poročilo, v katerem je izvajal v glavnem sledeče:
»Na dan letošnjega občnega zbora preneha triletna funkcijska doba sedanjega gremijal-nega odbora. Na vseh sejah načelstva se je zavzelo stališče napram perečim gospodarskim vprašanjem v zaščito interesov ljubljanskega trgovstva. Doseženi so bili tozadevno znatni uspehi.
V organizataričnem delovanju je načel- tvo posvetilo posebno 'pozornost delovanju posameznih strok, tako glede njihovih zaltev, kakor tudi pritožb. Načelstvo je združilo posamezne stroke v 7 posebnih sekcij, v katerih te uveljavljajo svoje zahteve potom odbora Gremija.
Posebno agilna je sekcija trgovcev-spece-ristov, na katerem sestanku je poročal o davkih veletržec Ivan Jelačin st. Ostale sekcije se sestavljajo po potrebi.
Mnogi člani ne vrše stanovanske dolžnosti v zadostni meri in kljub večkratnim zahtevam ne dajejo svojih mnenj, ki jih Gre-mij neobhodno potrebuje pri svojih predlogih.
Preteklo leto je bilo izrazito leto volitev. Oblastne, skupščinske, občinske in zbornične volitve so si sledile v kratkih presledkih, ■tako, da skoro nismo mogli priti do oddiha. Danes stojimo pred volitvami našega odbora in upam, da se bodo volitve izvršile v duhu stanovske zavednosti in da bo zmagala volja pozitivnega dela v organizaciji.
Z delovanjem oblastnih skupščin gospodarski krogi niso povsem zadovoljni. Kar je finančni minister storil za olajšanje javnih bremen s tem, da je ukinil nekatere trošarine in takse in maksimiral doklade, so to nadomestile oblasti z novimi davčnimi taksami, tako, da ni upanja, da bi se splošna obremenitev bistveno izboljšala.
Pričeto čiščenje v javni upravi se mora čim prej res temeljito izvesti, ker je že nujno potrebno, da pridemo do takega aparata, ki bo kos svoji nalogi.«
Nato se je načelnik havil podrobnejše se z našim izvozom, z oblastnimi davki, z organizacijo trgovstva, z ljubljansko borzo in z zadnjimi volitvami v Zbornico za TOL Končal je z željo, da bi v bodoče zavladal v trgovskih vrstah duh solidarnosti in stanovske zavednosti, kakor tudi skupne borbe za interese našega trgovstva.
Nato je v imenu Zbornice za TOI pozdravil občni zbor zbornični tajnik dr. Ivan Pless, ki ie v svojem govoru očrtal sedanji težki položaj našega trgovstva.
V imenu Zveze trgovskih gremijev je pozdravil zbor podpredsednik J. Kavfič.
Tajniško poročilo, ki ga je sestavil tajnik L. šmue, je bilo tiskano razdeljeno med navzoče zborovalce in je bilo soglasno sprejeto.
Po poročilu preglednikov računov in po odobritvi proračuna za 1. 1928 je bila sprejeta dolga vrsta samostojnih predlogov.
Da se omeji dotok vajencev in vajenk v gremijalno šolo, naj se v bodoče sprejemajo samo oni, ki so dovršili 3 razrede realke ali gimnazije.
Nato je bil soglasno izvoljen sledeli odbor :
Načelnik:	Iv. Gregorc; I. podnačelnik:
Franc Pogačnik; II. podnačelnik: V. Meden; odborniki: Al. Sušnik, K. Bolaffio, A. Verbič, J. Urbančič, I. Železnikar, P. Fabiani, I. Bahovec, J. J. Kavčič, Iv. Pielicli, Fr. Pavlin, A. K. Kregar in V. Brejnik; namestniki:	ing. I. Kobi, R. Mlakar, Aleksander
Knez, Iv. Krek. J. Kette in R. Zorc; odposlanci v Pomočnišk zbor: J. J. Kavčič in A. Verbič; šolski odbor: J. J. Kavčič, Iv. Gre, pore, Peter Šterk, Iv. Železnikar. P. Fabiani in Fr. Pavlin; razsodišče: A. Šarabon, lv. Jelačin st., J. Medved. R. Krisper. I. Samec in C. Menardi; pregledovalca raču-no: Jurij Verovšek in Milan Skaberne.
Beležke.
TA NAIVNOST!
Na svojem ljubljanskem »predavanju« je vrhovni šef generalske seljačke demokracije, g. Stjepan Radič med drugimi neverjet-nostnimi povedal, da so mu v Moskvi zatrdili, da ne bodo nikdar dopustili, da bi Italija vzela še košček slovenske ali hrvalske zemlje
Bože, kako naiven je g. St. Radič, ko misli, da sovjetski generali samo njemu govore čisto resnico!
Toda še večja je naivnost šefa generalske seljačke demokracije, ko je mislil, da so Slovenci v resnici tako neumni, da se ne bi tej Radičevi izjavi na glas smejali.
Fih, gospod Radič, tako otročje priprosta pa vendar ni politika!
TO SO INTELIGENTI!
V	«'ves ti si velike polomije, ki so jo zagrešili s svojim predlogotn generalske vlade, razširjajo swh>j esdeesarski generali med svojimi »in^ligentnimic pristaši vest, da je Radič mislil svoj znani predlog le ironično.
Od dobrih
Carinsko poiradnlikl in ipedicijikl buraan
»GROM«
VINOCET
loveriM vinslmga kisa,	LJuMJan«
mkM
ntiVincill in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa«
iannik p««mrmi. m	ut«, tm.
TdmKno In klgi)anilno najmodarnaja arafana hliarna v Jugoslaviji.
Potrli neizmerne žalosti javljamo, da nas je danes zapustil naš najboljši oče, soprog, tast itd. gospod
Ivan. Grobelnik
veletrgovec in posestnik.
Po dolgem, mučnem trpljenju je zatisnil oči, previden s tolažili sv. vere v 64. letu svojega dt lapolnega življenja.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek 1. marca 1.1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Knafljeva ulica 13.
V Ljubljani, dne 28. febmarja 1928.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Na žalost moramo sporočiti, da smo naleteli na »inleligente«, ko no tej urnebesni neumnosti nasedli! Bože moj, kam je esdeesa-rija zapeljala našo inteligenco!
Značilno pa je tudi to, da si sploh upajo ©sdeesarji na tak način olepSavati svojo polomijo. Samo pomislile, kje na svetu bi bi! če mogoč tak izgovor, da stavi šef velike parlamentarne skupino v usodnem trenutku
—	kralju -predlog, ki je le ironično mišljen! Ali naj začnemo o tem opozarjati merodajne kroge!
Kar na dan z besedo, osdeesarski generali!
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Sreda, 29. februarja: »Nedeljski oddih.« — Red C.
Četrtek, 1. marca: Zaprto.
Petek, 2. marca: »Sestrična iz Varšave.« — Red A.
IZ TAJNIŠTVA MESTNEGA ODBORA NARODNE RADIKALNE STRANKE.
j V petek, dne 2. marca bo seja Mestnega ' odbora v tajniških prostorih ob 20. uri. j Prosimo torne udeležbe.
KNEZ LI€HNOWSKI UMRL.
Na svojem gradu v Kcrimtni v Nemčiji je umrl dne 27. t. m. v 68 letu svoje starosti nekdanji nemški poslanik v Londonu, knez Karl Max Linchnovvski.
Knez Lichnowski izvira iz stare šlezijske plemiške rodbine. Vzgojen je bil kot večina takratnih nemških plemičev, v Potsdamu. Služil je kot oficir v potsdamskem polku gardnih huzarjev, pri kateremu je služil takrat tudi Viljem II. Pozneje je bil koman-
M. Sosčenko:
STARA PODGANA.
Subskripcija za aercplon je imela velik uspeh. Neki uradnik, star speci j a list za
zračne zadeve, ki se je že dvakrat vozil z letalom, je prostovoljno obredel vse pisarne j in oddelke in agitiral: »Tovarišic, je dejal, j »nova doba se bliža. Vsak subekripcijski ko- ! mite dobi svoje lastno komunikacijsko zračno sredstvo v obliki letala ... No... io-rej... podpišite k
Uradniki so radi podpisali. Nihče se ni prepiral « specijalistom. Le v eni sama pisarni, v računskem oddelku, je zadel ob trdoglavega človeka. Ta trdoglavec je bil knjigovodja Teterkin. Teterkin «e je ironično smehljal in vprašal specijalista.
-»Letalo? Hm... Kakšno pa bo to letalo? Zakaj bi naj jaz — tebi nič, meni nič — denar zaprarvijal? Bratec, jaz sem stara podgana...* ’
»Oprostite ., se je razburil specijalist. Cisto navadno letalo...«
»Navadno-., se je grenko smehljal Teter-kin. »Mogoče pa ne bo trajno. Morda ga bo i nlb prvem poletu vrgel veter ob tla in potem je moj denar izgubljen.. Zakaj bi tako lahkomiselno razmetaval svoj denar?... Kupil sem svoji ženi šivalni stroj in zapomnite
si, otipal sem vsako kolesce. Kako pa zdaj? Morda se propeler n» bo hotel vrteti? Ha!«
»Oprostite«, se je drl specijalist... »Zgradila ga bo državna tovarna. Tovarna! . .. Tovarna!«
»Tovarna! je ironiziral Teterkin. »Kaj je to? Jaz nisem sicer še nikdar sedel v letalu, -toda jaz sem, bratec moj, stara podgana in se razumem na vse. Marsikatera tovarna bi vzela denar in potem bi ne bilo iz vsega nič... Nikar tako ne mahajte z rokami. Plačal bom. Ni mi žal plačati... Govorim le zaradi pravičnosti. In plačati... prosim. Saj lahko plačam celo za Mihrutina
—	on je na dopustu ... Prosim.«
.Peterkin je vzel svojo listnico iz žepa, plačal za sebe zlat rubelj in 25 kopejk za .Mi-hrutina, [»odpisal svoje ime na subekripcij-ski imenik, prestol denar še enkrat in ga izročil specijalistu.
»Tu imate... Toda le pod enim pogojem, bratec moj. Da -pojdem sam v tovarno. Lastno oko je vendarle zmirom boljše od tujega.
Teterkin je Je dolgo godrnja! nekaj pred se, potem pa je pričel računali. Toda od razburjenja ni mogel delati. In dva meseca od tega dne ni mogel delati. Hodil je kakor senca za specijalistom, prežal nanj na hodniku, se zanimal, kako subskripcija napre-
duje, koliko je zbranega in kje bodo gradili j leUdo.
| Ko je bil denar zbran in letalo naročeno,
1 je šel knjigovodja Teterkin temno se smeb-j Ijaje v tovarno.
t -Kako gre tu, dečki?«, je vprašal delavce.
; i Kako napreduje stvar?«
\	»Kaj hočete tu?«, ga je vprašal inženjer.
|	»Kaj hočem?«, se je čudil Teterkin. »Svoj
i denar sem vrgel za letalo in zdaj me še j vprašuje... Tu grade letalo na subskripci-l jo... Rad bi ga videl.«
] -Tobrkin je dolgo hodil po dvorani oBrog,
! ogledoval rnateriial in stresal z glavo, j »Dečki, vi morate stvar trajno na-pravi-] ti...?!, je dejal delavcem. »Jaz sem stara j podgana, poznam vas. Vi vsi ste lopovi! Po-j tem bo pa stvar tako končala. Propeler se 1 ne bo vrtil... Prosim vas, jaz sem gmotno
Izainteresin.. .c Teteirkin je še enkrat obšel vso tovarno, obljubil, da pride zopet in šol. Odslej je prihajal vsak dan. Večkrat je ujel toliko časa, da je dvakrat skočil pogledat. Prepiral se je , naokrog, zmerjal, zahteval, da morajo zamenjati denar in je v inženjer jev i delavnici pregledoval risbo.
»Cujte«, mu je dejal nekoč inieujer in ae silil k prijaznosti. »Prosim — kako bi vam i povedal... Bomo že naredili, nikar se ne 1 vznemirjajte. Nikar ne prihajajte zaman ...
ali pa bomo prisiljeni odreči naročilo... V! kot zastopiik boste razumeli...«
»Oprostite«, je dejal Teterkin, »jaz vendar nisem zastopnik. Kaj ste si to izmislili. Jašem pošten človek. Svoj denar za letalo sem vrgel v zrak . ..«
»Kaj?« je -kričal inženjer. -Vi niste zastopnik?! Koliko ste -pa podpisali?«
»Koliko? No, en zlat rubelj sem vrgei -Irank
»En rubelj?« se je prestrašil inženjer. >En rubelj?«
Odprl je miznico in vrgel Teterkinu denar. »Tu ga imate . . . nazaj! Vrag naj vas, vzame! Tu ga imate!«
Teterkin je zamignil z rameni.
»Kakor želite. <3e nočete — vas ne potrebujem. Saj nočem z glavo -skozi zid. Naročil bom letaki kje drugje. Sem pač stara podgana.«
Teterkin je preštet denar, ga vtaknil v žep in šel. Potem se je pa vrnil.
»Se za Mihrutina!'
,"-Za Mihrutina?:, je vpil inženjer. Ka Mi-lirutina, stara podgana?!
Teterkin je boječe zaprl vrata in stopil na cesto.
►Donar je izgubljen«, je šepetal! -25 ko-, pejik mi je ta kipov požrl. In to ziaj bi bi! izobražen človek, inženjer!«
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vei v Ljubljani.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo ae plača. 50 par. Za debelo tiskane pa Din L—.
Dober za$lužek
dobi vsakdo (moški im ženske), ki je pošten in hoče delati. Priložiti 2 dinarja. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 desno.
Drv« - Čebin
Wolfova l/II. - Telet. 2066.
Širite ,Narodni Dnevnik*.
KRATKE VESTI.
češkoslovaški novinar Holečck, znan po svojem delovanju za slovansko vzajemnost, je praznoval v pondeljek 75-letnioo rojstva.
Za parlamentarne volitve so postavili francoski fašisti 500 kandidatov.
Pri občinskih volitvah v Braunschvveigu so socialni demokrati zopet precej napredovali in osvojili v-eč mest, med drugimi tudi mesto Braunschweig.
V	nemškem parlamenta je izjavil soc. dom. poslanec Stampfer, da je vsa demokratična Nemčija v konfliktu Avstrije z Italijo na strani Avstrije -in da se čuti z Nemci v Italijo kot ena kulturna celota. In naši so-eialisti? Ti samo deklamirajo o internacionali.
Nemška noei&lno-demokratska stranka je
imela dne 1. januarja 1928 868.581 članov, za 45.062 več ko pred enim letom. Vsi ti so polno vplačali članarino.
Ford pride v Berlin, kjer misli zgraditi tovarno, ki bo potem izvažala avtomobile v Rusijo.
Nov poraz anglo - indijske vlado. Indijski parlament je s 55 )>roti 25 glasovi odklonil •od vlade predlagano ustvaritev posebnega indijskega vojnega brodovja.
—	V	*. UIX V UVIUVIJI/, JV- vntvjria Jidj-
prej v armado, pozneje pa se je umaknil tei napisal brošuro o izbruhu svetovne vojni1. Brošura ni bila namenjena Za javnost, temveč za njegov arhiv. Potom še danes nepojasnjene indiskrecije pa je prišla vsebina brošure, ki je razgalila brez pardo-na napačno politiko nemškega zunanjega urada, v javnost, nakar so jo zavezniki in-očno izkoriščali za svojo vcjno propagando. Vsled tega so jeli zoper Lichnovvskega v Nemčiji nesramno intrigirali, kar ga je napotilo, da se je izselil v Švico. Po vojni je svoje memoarr nadaljeval in šele nedavno je izdal knjigo, kateri opisuje predvsem avstroogrsko politiko pred izbruhom svetovne vojne, politiko, ki ni bila nič manj usodepolna kot politik iv nemških vlastodržcov.
diran v nemški zunanji urad, ter je služb> ■val pri različnih nemških poslaništvih. Posebno naklonjen mu je bil Biitovv. Leta 1912 je bil imenovan knez Lichnowsky za poslanika v Londonu. Kot poslanik je spoznal velike nevarnosti, ki so ogrožale mir med Nemčijo in Anglijo. Uporabil je ves svoj talent in vso svojo energijo, da bi preprečil konflikt. Od velikega števila nemških cesarskih diplomatov se je razlikoval po veliki spretnosti v obravnavanju mednarodnih vprašanj in po svoji odkritosrčni miroljubnosti. Vendar pa je bil vi-s njegov trud za ohranitev miru vsled zaprek iz Berlina, kjer je tiral megaloman Viljem II. deželo s hura-klici v pogubo zaman. Lic h novski je moral doživeti, potem ko se je trudil dve leti v Londonu za ohranitev miru, izbruh svetovne voj-
4
TISKARNA .MERKUR
GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV 23. f8LEFON ŠTEV. 2352.	TELEFON	ŠTEV.	2352.
grlporoča ««i< « Hslunlm *trnkr »raHiibČ* dela
Opera.
■Sreda, 29. februarja: »Fidelio.c — Red A-Cetrtek, 1. marca: »Marta.« — Red C. Petek, 2. marca: Zaprlo.
Sobota, 3. marca: »Ples v maskah.« — Red B.
so najboljši
Šivalni stroji in kolesa
znamke
GRITZKER in ADLER
za dom, obrt in industrijo. * NOVOST! Šivalni siroj kot: Damska pisalna miza. — Samo pri
JOSIP PETELSNCU
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi