A. S.: Kratice nieterskim meram in utežim.
55
se je pomešala z nekimi glagolskimi črkami. — Ako si predstavljamo v duhu na jedni strani staro glagolico; pismo z večine latinsko, na drugi pa staro cirilico, pismo povse grško, zde se nam nekako opravičene besede častitljivega črnorizca Hrabra, ki pravi: „Kn>stlvbše že se (se. Slovene), rimi>skymi i gri>čbskymi pismenv naždaaha se pisati slovenLska rečb bezT> ustrojenija" (t. j. Ko so se pa pokrstili Slo veni, trudili so se pisati slovenski jezik z rimskimi in grškimi pismeni brez sestava [nesistematiški]. 3. Spomenik, kateri bi bil pisan s staro glagolico ali cirilico, ni se nam ohranil nobeden; ampak najstarejši naši spomeniki, naj si bodo pisani z glagolico ali cirilico, kažejo nam že tako pismo, o katerem Geitler trdi, da sta obe pismi v nekem določenem kraji in času trčili vkupe in medsebojno nase vplivali: da imamo zatorej v glagolici, recimo Assemani-jevega kodeksa: pocirilovano glagolico, v cirilici, recimo Supraselskega kodeksa, pa poglagoljeno cirilico. Kakor Greitler misli, torej ni samo glago-lica vplivala na cirilico, ampak tudi ta na ono: do sedaj so kritičnejšl učenjaki, kakor Safafik, Miklošič le prvo trdili.                    K. Strekelj.
(Konec prihodnjič.)

-=C3C§)e=-
Kratice meterskim meram in utežim.
Da se zaznamenovanju meterskih mer in utežij doseže vsestranski potrebna jednoličnost, sporazumela sta se po predlogu normalne merosodne komisije naš trgovinski in naučni minister o posebnih kraticah. Vsled tega je ukazal naučni minister z visokim ukazom dne 26. marcija 1.1. štev. 5485, da se morajo odslej pri pouku na vseh srednjih in ljudskih šolah rabiti kratice, kakor jih podajemo v sledeči tablici.
I. Dolgost ne mere.
Kilometer.....     km
meter......     m
decimeter.....     dm
centimeter.....     cm'
milimeter.....     mm
II. Ploskovne mere.
Kvadratni  kilometer „         meter
decimeter centimeter    . milimeter
5)
hektar ar   .
km*
m2
dm2
cm2
mm2
ha
a
III. Telesne mere. Kubični kilometer    .
„       meter   .... „       decimeter   . „       centimeter milimeter   .
m3
dmz cm3 mm'6
IV. Votle mere.
Hektoliter.....     hI
liter......     I
deciliter.....     dl
centiliter.....     cl
56
Slovenski glasnik.
t
kg dkg
dg cg mg
V. Uteži.
Tona       ....
meterski cent
kilogram
dekagram
decigram
centi gram
miligram
Opomnje.  1. Kraticam služi v pisavi in tisku latinska kurzivna
pisava.
2.   Za kraticami se ne stavi nobena pika.
3.   Kratice se stavijo za števili v isti vrsti; pri številih z decimalnimi ulomki za zadnjo decimalko.
Opozarjamo na ta ministerski ukaz vse slovenske pisatelje, časopise in tiskarne ter jih prosimo vselej posluževati se teh kratic, da se doseže potrebna in šolam ukazana doslednost in jednoličnost.    A.  S.
Slovenski glasnik.
Slovenska književnost. Družba Sv. Mohorja je za leto 1883. dala na svetlo te knjige: 1. Cecilija. Cerkvena pesmarica.    Uredil A. Forster, I. del, 8, 204 str.
—  2. Slovenski Pravnih. Spisal dr. Ivan Tavčar, I. zvezek, 8, 160 str. — 3. Zgodovina svete katoliške cerkve za slovensko ljudstvo. Spisal dr. Ivan Kri zanič. I. zvezek, 8, 208 str. — 4. Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa. Popisal Janez Volčič, II. zvezek, 4, 145—304 str.
—  5. Slovenske Vecemice za poduk in kratek čas, 37. zvezek, 8, 111 str. — 6. Koledar za prestopno leto 1884., 8, 176 + 64 str. Iz družbinega oglasnika posnemamo te zanimive statistične črtice: Družba je imela 1883. leta 28.390 članov, tedaj 3916 več, nego 1. 1882. Vseh dohodkov je bilo 32.050 gold. 97 kr. in ravno toliko stroškov. Matici je letos prirastlo 375 gld v gotovini in vsa matična glavnica znaša zdaj 16,666 gold. 79 kr v gotovini in 200 gold. v obligacijah. Glavnica je obrestinosno in zakonito naložena v družbini hiši in tiskarni. Ob vsebini druž-binih knjig je „Ljubljanski Zvon" že poročal (n. pr. o „Cecilij i" v svojem 11. zvezku lanskega leta), o ,,Pravniku" poroča danes in o drugih knjigah bode izpregovoril o priliki. Kar se tiče oblike in vezanja knjig, povedal je naš list svojo misel že lani. Veseli nas, da naše nazore o tej važni stvari po polnem odobruje in z novimi razlogi jako krepko podpira tudi vrli mariborski „P o p o t n i k" (št. 21,1. 1883.) Naj bi odbor poslušal pametne svete! Konečno še prijazno prošnjo. Knjige so se letos vsaj. po Ljubljani prav počasi razpošiljale. Naš urednik jih je prejel še le prve dni meseca decembra. Naj bi se družbin odbor pobrinil za to, da bi vsaj slovenski časopisi knjige točno dobivali. Slovenski časopisi s svojimi priporočili marsikaj koristijo družbi; naj bi to v bodoče v poštev jemala! —
Krajčeve „Narodne biblioteke" sta te dni prišla .na svetlo 6. in 7. zvezek. Prvi obseza V. bukvice „Kranjske Čbelice",  katero nam je tako  trudoljubivo  za tisek