GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S J*, umi.dlpiinigmdb. gsm 041 633 987
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743
(3 s'nnobil
,ko	Prw/oi noU'ai lorsQna
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
roli«!	iMIMil
Socialni oskrbovalec na domu Program začne 16.11. 2009	Ca>) UI/DSKA UMIVTKA KOfIR i/mvfhitA roroLur catoolstria 05/ 612 80 00 info@lu-koper.si
Če ni čarovnic pa je vsaj strah
Od vedno so bile čarovnice. Tudi v Izoli, čeprav zgodovinski viri ne povedo, ali so jih tudi zažigali na grmadah ali pa namakali v sode z vrelim voskom. In če so bile včasih, zakaj jih ne bi bilo tudi danes? In če že verjamete, da so tudi danes, ali bi si jih upali našteti vsaj nekaj?
(Mef) Moški del sveta se je te dni smejal domislici, da je noč čarovnic isto kot dan žena, le da [e ponoči. Nekaj pa je gotovo res. Ce se ženske na koga spravijo ni treba čarovnic. Tudi nad izolsko občinsko upravo so se spravile ženske in čarovnic pravzaprav ne rabimo, čeprav je učinek isti. Strah je prisoten.
Bojijo se nekateri vodje uradov, saj ne vedo ali bodo uspeli speljati vsaj najosnovnejše projekte, ki so si jih zastavili. Eden ne ve, če se bo lahko pravočasno prijavil na razpis za evropska sredstva ali se bo zaradi
nesprejemanja rebalansa proračuna vse skupaj zrušilo. Pa bi ga lahko kdo potolažil, da ima strah velike oči. v resnici pa ga ni, saj sprejem rebalansa sploh ni neko obvezno finančno ravnanje, pač pa predvsem politično ekonomski dokument. Zdaj se bodo ekonomisti in politiki zgrozili, ampak vsi vemo, da je na občinski ravni tako. Kaj mislite, koliko občinskih proračunov je bilo v zadnjih letih uresničenih na 20 odstotkov natančno. Verjetno nobeden. Saj vendar ne živimo v planskem gospodarstvu ampak v kapi-
talizmu, kjer vsak lahko zapravi le toliko kot ima in nič več. Razen če se zakreditira, kar pa danes ni posebej modro početje.
Proračun je pravzaprav dokumet s katerim se aktualna oblast zavaruje ko se odloča o tem, komu bo kaj dala in komu ne. Svojim da zato, ker je to pač zapisano v proračunu. Drugim pa ne da zato, ker ni zapisano v proračunu. V položaju, ko je izolska občina v devetih mesecih namesto 18 dobila vsega 9 milijonov eurov je jasno, da nima komu kaj dati, niti komu kaj vzeti.
Znanka Franka
Ne se hecat z mano Mef jaz nisem kar, tam neka znanka, mene Izola pozna in vsi vejo, da sem Franka.
Tukaj delam, tu živim, kdor me draži ta gor plača, nobenega se ne bojim še najmanj kakšnega z Mandrača. In če me boš še malo dražil ti bom pokvarila kampanjo in bom namesto tebe jaz kandidirala - za županjo.
Teden starejših občanov
Bil je razgiban in poln različnih dogodkov, vmes pa je bilo tudi veliko adrenalinskih športov, kot je, napri-mer. Človek ne jezi se.
NOVO
Ambulanta za male živali Lara
Trgovska ulica 4. 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300
Kastracija in sterilizacija mačk
10% POPUST
@ BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA:	8.00 -12.00
komunala NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU - tel.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882
(24 ur) tel.: 041/ 650 375
MANORAC2
------------------------------ Druga stran
Komemoracije ob dnevu spomina
Zveza združenj borcev je ob dnevu spomina na mrtve pripravila komemoracije ob spomenikih padlim borcem in drugim žrtvam vojn.
Najprej je bila krajša slovesnost ob spomeniku v Kortah, v četrtek 29. oktobra ob spomeniku padlim borcem v Jagodju - Dobravi. Svečanega dogodka, ki so ga s svojim petjem obogatili člani izolskega moškega pevskega zbora, se je udeležilo lepo število krajanov. Nekaj misli so prisotnim namenili Stanislav Jenko in Elio Sfiligoj, ter predsednik krajevne borčevske organizacije Jože Sanabor. Predsednik krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava Maks Filipčič pa je pozdravil vse prisotne, in povedal, da so za to slovesnost prvič uporabili novo ozvočenje, ki ga je krajevna skupnost kupila ravno za podobne prireditve. Slovesnost so popestrile še učenke OŠ Livade in OŠ Dante Alighieri s krajšim recitalom. Dogodek pa so sklenili, kot so ga tudi začeli, z Moškim pevskim zborom in z obvezno Vstala Primorska. Slovesnost je bila naslednji dan tudi na Trgu padlih, kjer so nastopale članice Ženskega pevskega zbora Sinji galeb, učenci izolskih osnovnih šol ter članici društva ZZB.
‘IV '
■ ’di t J

PRIMORSKI PRAVNI CENTER
CENTRO LEGALE DEL LITORALE
Brezplačni pravni nasvet
□ pravno svetovanje
■	pregled listin in pravnih dokumentov
■	izdelava pravnih mnenj
■	sestavljanje vlog, pogodb in drugih listin
■	pregled pogodb
M potrošniško svetovanje
■	alternativno reševanje sporov
Kontakt:
Primorski pravni center Gortanov trg 15,6000 Koper
GSM: 040 900 399 www.ppcenter.si info@ppcenter.si
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Ze res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni bo za Mandrač napisal o tem, kakšno je življenje tam v primerjavi z življenjem tukaj. Pisal bo o njihovem pa o našem županu, o njihovih in naših komunalnih in drugih težavah in podobno. Pazljivo branje vam želimo
Opera Metropolitana
pi$e: Zoran Odič
ŽIVLJENJE IN PREŽIVLJANJE
Izola ima Ljubljansko ulico. Začne se (ali konča) pri tržnici, konča se (ali začne) pri nekdanjem Kralju, pa Kraljici, pa Elvici. Dobro doš-li v bife pri Kralju. Imena se menjajo, bife ostaja. Vis a vis (čez cesto) Darjo in javna pipa. O tem delu Ljubljanske ulice, o pipi in bifeju, ni treba veliko besed, ker vse to Izolani bolj ali manj poznajo. Zakaj bi vendar ponavljati stvari, ki jih vsi poznajo? Pač, ulica kot ulica, le da v njej prebiva, stanuje in dela toliko umetnikov, da je enakopravna Pigalu, ali Monmartru. Če bi Pariz imel morje bi bil menda Izola, le da pariški umetniki verjetno niso tako revni, kot Izolski, ki so vse bližje sociali in vse dlje od ustvarjalne svobode.
Ljubljana nima Izolske ulice, čeprav ima podobno - Židovsko, v kateri tudi prebivajo in delajo slikarji, knjigarnarji, antikvarjati, pisatelji in prepisovalci. Pa jim ne gre tako slabo, kot tem iz izolske Ljubljanske ulice. Na ljubljanski Židovski ulici ne živijo Židje ampak Ljubljančani, tako kot na izolski Ljubljanski ulici ni Ljubljančanov, razen poleti. Spoznamo jih po hladilni torbi s sendviči, na vsaki roki visi otrok, zadaj pa lomasti sitna soproga z brisačami, ležalniki in jezikom, ki neprestano nekaj melje. Pa se ustavijo pri Milanu ali Marjanu, gledajo slike in grafike in, ko slišijo, da je stanejo od pet do sedem evrov, začnejo sitnariti, da je to drago in, da se v Ljubljani dobi ceneje. Ker tam živim lahko zatrdim, da lažejo. Ampak, to ni bistvo trega zapisa.
Življenje v mestu, v Izoli, ali Ljubljani, je na ulici. Ulice so krvni obtok in pljuča mesta. Srce mesta pa je meščan. In tako smo prišli do problema, kavlja ali catcha, po domače. Ali je mesto v funkciji meščana, ali je meščan v funkciji mestne (občinske) oblasti? To je enako vprašanju ali je država v funkciji državljana ali je državljan samo objekt na katerem se izživljajo tisti, ki smo jih izvolili, da skupno zadovoljujemo skupne in posamezne potrebe in interese? Še stari, pametni Lukacs je pisal o »idili«, ki zapre posameznika v utesnjen svet in družbo, razdeljeno v zaprte kroge, in se nagiba k temu, da ga izoblikuje v Burgerja, buržuja, ne pa v meščana in državljana - citoyena.
In ko gledam odvržene plastenke po ulicah in, ljudi, ki gredo mirno mimo drugih ljudi, ki rabijo pomoč, ugotavljam, da živimo v nekem, nam iz tretje generacije vse bolj nerazumljivem času. Pred časom sem gledal policaja pred parlamentom, ki je stal in mirno gledal invalida na vozičku kako se muči, da bi prestavil voziček in sebe čez robnik. Pa sem pomagal, in ga potem nadrl, policaja, ne invalida, on pa je hotel poklicati interventno enoto, ker nisem hotel pokazati osebnega dokumenta. V nekem davnem času, ko ni bilo toliko policajev in mestnih redarjev, so bile ulice čiste, ker smo sami hoteli živeti v urejenem okolišu. Danes, ko imamo vse kar ne rabimo, najmanj pa tega kar rabimo, smo nezadovoljni, ker ne vemo, da smo postali buržujčki, a izgubljamo svobodo. Naša mesta pa se spreminjajo v spomenike oblasti, ki se hvali, kaj so vse naredili za ... koga?
Nekaj je treba Ljubljani priznati: aktualna mestna oblast je, v treh letih odkar je na oblasti, za mesto, pa tudi za meščane naredila več, kot oblasti v prejšnjih petih mandatih. Urejene so peš cone, obnavljajo se fasade starih meščanskih stavb, Ljubljanica je oživela in postaja podobna Seni, zmanjšuje se število prepovedi. Vse manj je znakov, ki nekaj prepovedujejo in vse več je opozorilnih napisov, kot na primer: »nimate prednosti«, namesto: “Stop” ali kaj podobnega. Toda, večina ne razume lepo izrečenega opozorila in dokazuje, da potrebujejo prepovedi. In vseeno mislijo, da so meščani. In za povrh še pljuvajo po oblasti, ki skuša, na tak način, braniti svobodo posameznika pred totalitarističnim izenačevanjem.
Z.Odič
Seja OS
Po devetih mesecih suše je rebalans proračuna neizogiben
Neprofitni blok je razbremenjen plačevanja 20 letnega lizinga za ceno zemljišča na katerem bo lizingodajalec (Gorica Leasing) lahko zgradil še par objektov z neprofitnimi stanovanji. Če bo občinski svet sprejel aneks s to vsebino bodo stanovanja novembra že nared za vselitev.
S D ZAVRAČA REBALANS
Izolski občinski svetniki bodo danes obravnavali in sprejemali kar nekaj pomembnih odločitev. Med njimi je gotovo najpomembnejša tista, ki jo predlaga aneks k soin-vestitorski pogodbi za gradnjo neprofitnega bloka v Livadah.
Svetniki bodo v sprejem dobili predlog aneksa k soinvestitorski pogodbi, ki naj bi rešil zaplete z gradnjo in prevzemom ter plačilom neprofitnega bloka v Livadah. Kot je znano je občini Izola grozilo, da bo naslednjih 20 let plačevala po 45 tisoč eu-rov mesečnega finančnega lizinga za obstoječi blok, kar je dvakrat večja vsota od iztržka iz naslova najemnin. Če občina ne bi imela finančnih težav bi seveda še šlo, tako pa nima niti za druge redne obveznosti in je bila pač prisiljena iskati rešitev, ki bi bila zanjo finančno ugodna, čeprav strateško neprimerna. Prodaja zemlje, posebej še brez razpisa, je za neko lokalno skupnost vedno zahtevna in odgovorna naloga.
Toda pogajalci so v dogovorih z Gorica Leasingom (isti lizingodajalec kot za praktično vse poslovne li-zinge v izolski občini) so končno prišli do dogovora po katerem bodo gradnjo obstoječega bloka in garaže bv veliki meri poplačali s prodajo zemljišč v soseščini obstoječega bloka, kjer bi isti lizingodajalec, kot investitor, lahko zgradil dodatne stolpiče, ki pa bi morali imeti neprofitna stanovanja in ne stanovanja za trg.
Aneks je poravnava Aneks je pravzaprav izvensodna poravnava z namenom razrešiti oziroma zaključiti obstoječe spore med njima, ki se nanašajo na obračun dodatnih (spremenjenih), nepredvidenih in več (presežnih) del ter preprečiti nadaljnje spore v tej zvezi.
Občina in lizingodajalec z aneksom ugotavljata, da Gorica Leasing d.o.o. ni lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen večstanovanjski objekt, ki je predmet pogodbe, pač pa je lastnik zemljišča Občina Izola, tako da so predmet leasinga le objekti, ki so zgrajeni na tem zemljišču. Pogodbeni stranki tudi ugotavljata, da se je Gorica Leasing zavezala, da bo cena izgradnje 1 kvadratnega metra stanovanjske površine znašala brez davka na dodano vrednost 668,00 EUR. Obe stranki tudi ugotavljata, da se je s pogodbo dogovorjena cena za kvadratni me-
ter stanovaanjske površine tekom gradnje povečala tako, da Občina Izola priznava naslednja povečanja cene (vse brez davka na dodano vrednostbrez DDV):
Priznane podražitve
Iz naslova izgradnje nove energetske postaje, katere skupna vrednost je znašala 67.374,50 EUR priznava delež energetske postaje to je 18.715,14 EUR oziroma 5,18 EUR za 1 m2 stanovanjske površine in se za to vrednost poveča nabavna cena nepremičnine (stanovanj). Iz naslova stroškov zaustavitve del, ki so znašali 224.419,28 EUR se kot strošek povečane nabavne vrednosti stanovanj po Soinvestitorski pogodbi priznava polovica tega zneska, to je 112.209,64 EUR oziroma 31,05 EUR za 1 m2 stanovanjske površine in se za to vrednost poveča nabavna cena nepremičnine (stanovanj). Iz naslova daljšega časovnega obsega gradnje (več kot eno leto), se nabavna vrednost stanovanj (668,00 EUR na m2) poveča za valorizacijo in znaša 29,40 EUR na 1 m2 stanovanjske površine. Iz naslova vrednosti plačila prispevka za vodovodni priključek v znesku 30.327,15 EUR oziroma 8,37 EUR za 1 m2 stanovanjske površine. Iz naslova vrednosti naknadno vgrajenih senčil v skladu z gradbeno pogodbo, zaradi izboljšav na zahtevo Občine Izola, za skupen znesek višini 52.000,00 EUR oziroma 14,39 EUR za 1 m2 stanovanjske površine. Pogodbeni stranki se tako dogovorita, da znaša nova nabavna vrednost stanovanj 756,39 EUR za 1 m2 stanovanjske površine.
Nepriznane podražitve
V zvezi z ostalimi stroški, ki so nastali v zvezi z oziroma za potrebe predmetne gradnje, stranki ugotovita, da je Gorica Leasing imela v tej
zvezi še izdatke iz naslova izdelave projektne dokumentacije (PGD, PZI, PID in POV...) raznih vpisov in pristojbin, v višini 378.024,48 EUR. Iz naslova varovanja, ki ga je soinvestitor Gorica Leasing plačevala do dne podpisa tega Aneksa v višini skupaj 42.073,21 EUR. Iz naslova stroškov izgradnje kletnih stanovanj v višini 120.078,48 EUR ter stroškov zaustavitve del in izvršitve inšpekcijske odločbe v višini 111.606,10 EUR, kar skupaj znaša 231.684,58 EUR.
Stranki se dogovorita, da navedeni zneski oz. stroški niso predmet urejanja tega Aneksa, saj med
strankama ni soglasja glede pravnega temelja njihovega nastanka.
Nadaljevanje gradnje pa se zdi, po aneksu sodeč, vendarle premalo natančno dogovorjeno.
Privezi bodo počakali
Župan občine Izola, dr. Tomislav Klokočovnik, je z dnevnega reda umaknil predlog Odloka o varnosti in redu v območju občinskega pristanišča, takoimenovanem odloku o privezih, saj Ministrstvo za okolje in prostor še ni poslalo svojega soglasja k omenjenemu Odloku. Delamaris si je premislil Zgodlo se je to, kar so vsi poznavalci povedali že na začetku. Delamarisa ne zanima gradnja tovarne v sedanjem obsegu na območju, ki je prav zaradi te firme poimenovano kot Območje prehrambene industrije. Župana so obvestili, da bi tukaj postavili le del proizvodnje, drugi del pa preselili drugam.
Direktor bo počakal Občinski svetniki ne bodo odločali o direktorju Centra za kulturo, šport in prireditve ampak pospešili reorganizacijo Zavoda ter šele nato imenovali direktorja. Bodo pa imenovali Komisijo za priveze.
Socialni demokrati bomo na jutrišnji seji predlagali, da se zavrneta tako rebalans proračuna za leto 2009 kot tudi sprememba proračuna za leto 2010. Ze pri sprejemu proračuna za leto 2009 smo Socialni demokrati predlagali umik proračuna za 2010, ker je bilo preveč neznank. Zdaj pa občinsko vodstvo minimalno niža proračun za 2009, za približno enak znesek pa viša proračun za 2010. Valdi Morato je poudaril, da je bila realizacija proračuna v prvih devetih mesecih letošnjega leta približno 9 milijonov. »Sprašujem se, kako bo občinsko vodstvo v preostalih treh mesecih realiziralo razliko med 9 in 24 milijoni, kot jih predvideva rebalans,« je še dodal Morato. Socialni demokrati smo že pri sprejemu proračuna za leto 2009 predlagali, naj se proračuna ne napihuje. Smiselno in potrebno bi bilo, da pri rebalansu pristanemo na približni vsoti 15 milijonov evrov, ki jih je občina zmožna realizirati. Vse ostalo je golo napihovanje proračuna, ki občinskemu vodstvo omogoča večje zadolževanje. V svetniški skupini smo zaskrbljeni zaradi prevelikega zadolževanja Občine (predvideno je tudi v proračunu za leto 2010) in se sprašujemo, kdo bo saniral občinske finance, če bo šlo tako naprej. Zadolževati bi se morali za velike projekte, pomembne za občino, ne pa za projekte, ki v tem času niso nujno potrebni (npr. tlakovanje promenade na Sončnem nabrežju).
Prav tako bomo na jutrišnji seji občinskega sveta Socialni demokrati predlagali umik 6. točke dnevnega reda, ki predvideva sklenitev aneksa k soinvestitorski pogodbi med Gorica Leasingom in Občino Izola. Po tem aneksu bi Gorica Leasing Občini predal v lastništvo neprofitni blok v Livadah, v zameno pa bi dobil zemljišča, na katerih je bila mišljena gradnja še dodatnih 120 neprofitnih stanovanj. »Zanima nas, zakaj župan spreminja dobro zastavljen koncept gradnje neprofitnih stanovanj za Izolane,« je dejal Aleksej Skok. Poleg tega pa je tudi vprašanje ali je tak aneks pravno vzdržen - ali lahko Občina brez javnega razpisa prenese Gorica Leasingu 7.500 m zemljišč. Gre za zadnja zemljišča, na katerih lahko Občina izvaja strnjeno gradnjo za neprofitna stanovanja, potem več te možnosti ne bo imela, prosilcev za tovrstna stanovanja pa je še vsaj 350. Glede na dejstvo, da so vse politične stranke pred volitvami obljubljale stanovanja za občane, nas zanima, kako bodo opravičili tako velike spremembe v videnju prioritet. Se obljub res prav nikoli ne držijo?
Govorili so še o predvideni prodaji 3.500 m2 zemljišč na območju CMI Jug-živilska, čeprav je občinski svet sprejel sklep, da bo Občina na teh zemljiščih, podeljevala izključno stavbno pravico, zanima pa jih tudi, kaj se dogaja z OPPN za cesto Jago-dje-Šared, saj bi druga obravnava odloka na občinskem svetu morala biti že julija.
xHAnrDR/%C 4	Četrtek, 5, november 2009, št. 832
-------------------------------------------- Italijanski skupnosti
Dve skupnosti, dva pristopa
Da ima naše mesto zgodovino, to vemo. Konec koncev, 2. oktobra smo obeležili 590. obletnico ustanovitve prve javne šole v našem mestu, torej leta, ko je bila ustanovljena prva univerza v Evropi, v Rostocku, nekaj let preden je umrl angleški kralj Henrik V., in še preden je bil v Firencah vložen prvi patent za nek izum v zgodovini. Ja, izolani so hodili v šolo še preden se je Krištof Kolumb spotaknil v Ameriko. A to že vse vemo. Kot tudi vemo, da se pisana zgodovina našega mesta vleče še nekaj let, ali stoletji nazaj.
Ta uvod pa ima dvojni pomen. Najprej ta, da predstavimo projekt, ki sega še dlje v zgodovino našega mesta, in ki ga pripravlja Skupnost Italijanov Dante Alighieri, potem pa zato, ker je prva tudi povod, da je do tega pogovora sploh prišlo.
Članom Skupnosti Italijanov Dante Alighieri namreč ni bilo všeč, da jim je druga Italijanska skupnost v Izoli, Pasquale Be-senghi degli Ughi, “speljala” projekt organizacije proslave za 590. obletnico šole, potem ko so sami organizirali deset let prej prvo tovrstno obletnico, pri kateri so tudi porabili nič koliko časa pri raziskovanju obskurnih arhivskih dokumentov. Ker pač v petnajstem stoletju še ni bilo interneta.
Predsednica Italijanske skupnosti Dante Alighieri Amina Dudine nam je predstavila priprave na praznovanje dveh drugih obletnic vezanih na zgodovino naše občine. Gre za projekt ob 730. obletnici vdanosti Izole Beneški republiki in 630. obletnici Legende o Svetem Mavru.
Projekt je kar obsežen, saj bo, predvidoma, potekal tekom celega leta 2010, pomembnejše posamezne prireditve pa so fotografski natečaj v februarju, pa razstava čipk v marcu, na kateri bodo kot goste povabili tudi izdelovalce čipk tako iz Idrije, kot tudi iz Burana. Posebnost tega dogodka pa bo vsekakor razkritje zgodovinskih dejstev o zgodovini izolske čipke, ki sega v petnajsto stoletje.
V aprilu bo na sporedu predstava v starem izolskem dialektu in predavanje priznanega tržaškega profesorja Fulvia Salimbenija, medtem ko bo maja, če bodo le zbrali sredstva, koncert folklorne skupine ljudskih pesmi El Canfin iz okolice Vicenze. Do konca leta bo nato organizirana med drugim še ena predstava pesmi in proze, kot tudi fotografska razstava.
Govora je vsekakor o obsežnem programu, težkem tako finančno, kot tudi logistično. Predsednica Amina Dudine nam je nato zaupala, da se italijanska skupnost Dante Alighieri vsako leto znova trudi, s skromnimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, organizirati že tradicionalni, predvsem kulturni program, s poudarkom na izolski filodra-matični tradicij.
Skupnost šteje kakšnih 230 članov, aktivni pa so od leta 1999. Za konec pa je še dodala, da vse, kar si želijo je, da bi lahko delovali v miru, saj si nikakor ne želijo konflikta z nikomer, posebej pa se je hotela zahvaliti Italijanski Uniji in Tržaški ljudski univerzi, saj sredstva, ki jih dobijo z njihove strani, predstavljajo lep del letnega proračuna, ki pa je že tako okleščen na minimum, a v času krize je pač to tisto, s katerim lahko razpolagajo, je še dodala.
Italijanski skupnosti sta dve
Amina Dudine, predsednica Skupnosti Italijanov Dante Alighieri, ni želela ponavljati razlogov za obstoj dveh skupnosti Italijanov v naši občini. Že res, da obe delujeta v sklopu Samoupravne interesne skupnosti Italijanske narodnosti, vendar med njima ni prave “kemije”. Oboji pravijo, da gre za razlike v pristopu, včasih pa se zazdi, da gre tudi za ideološke razprtije med dvema poloma manjšine, kar ne bi bilo nič nenavadnega. Kakorkoli že, zdaj imamo italijansko skupnost (Dante Alighieri), ki se na vse pretege trudi za ohranjanje italijanske in povsem lokalne izolske kulture in izročila in svoje napore uokvirja predvsem med predstavnike narodnosti, ter drugo skupnost (Pasquale Besenghi degli Ughi), ki pa je usmerjena navzven in prireditve vedno bolj namenja vsem Izolanom in
Izolankam, neglede na njihovo narodnostno pripadnost. O tem pričajo številni dogodki v Man-ziolijevi palači, ki se jih udeležujejo vsi tisti prebivalci mesta, ki jih zanima zgodovina Izole. Manziolijeva palača je tako celo prevzela primat prireditev Kulturnemu domu, to pa včasih tudi za ceno narodnostne identitete, saj ob nekaterih prireditvah ostane prisotnost narodnosti le v pozdravnih besedah.
Na prvi pogled imata obe usmeritvi svoje prednosti in svoje slabosti. Zapiranje vase ne koristi tako skupnosti, kot tudi ostalim, ki od te skupnosti tako nimajo mnogo, pretirano odpiranje pa ima lahko obraten učinek, torej ta, da skupnost počasi izgublja svojo identiteto, in postane le navadno, pa čeprav zelo aktivno in več kot dobrodošlo kulturno društvo. Mišljenji sta si torej diametralno nasprotni, in zatorej težko kompatibilni, bi bilo pa vsekakor zanimivo videti, kako bi se zadeva odvila, če bi ti ideologiji malo premešali. Lahko bi bila popolna zmaga, ali pa popoln poraz.
Zaključna misel
Seveda je izraz “speljati”, ki sem ga uporabil na začetku tega zapisa nekoliko močan, a po daljšem premisleku, se mi je zdel tudi najbolj primeren. Zato pa odgovornost za ta verbalni “napad” sprejmem nase, saj vsekakor ne bi rad, da bi postal ta zapis še en razlog več, da se skupnosti še bolj oddaljita. Manjšina se tako imenuje, ker je pripadnikov določene narodnosti manj, kot druge. Z vso dobro voljo zato ne vidim smotrnosti po še dodatni fragmentaciji populacije, sicer bomo lahko nekega dne ugotovili, da imamo v Izoli manjšino v manjšini, katerakoli to pač bo.
Aljoša Mislej
STE PRIPRAVLJENI NA ZIMO?
STORITVE in PRODAJA PNEVMATIK ZA VSE TIPE VOZIL NOVOST - ZAMENJAVA RFT PNEVMATIK
( RFT - prazno vozne pnevmatike)
Ob vsakem nakupu pnevmatik, prejmete tudi PRAKTIČNO DARILO.
POUE9b, 6310 IZOLA Tel.: 05/61 68 015 www.a-jereb.si

AVTO
CENTE
Prenova vodvoda
'V'

Pod Trmunom se vedno pijejo svojo lastno vodo
Krize z vodooskrbo se od Izolanov najmanj bojijo stanovalci tistih hiš na koncu doline med Košterlagom in Montekalvom, ki so še vedno priključeni na svoj lastni vodovod.
Med raziskovanjem in predstavitvijo naših izolskih vodnjakov, za katere imamo že počasi občutek, da jih ni nikoli konec, smo naleteli na zanimivo zgodbo. Eno tistih, ki nas vsakič znova opomnijo, da kljub napredku, tehnologiji in globalizaciji, smo ljudje še vedno odvisni predvsem od lastne iznajdljivosti.
Na uredništvu smo tako izvedeli, ne le, da imamo v Izoli še vedno nekaj hiš, ki nimajo priključka na javni vodovod, to je že stara zgodba, temveč, da imamo nekaj hiš, ki imajo kar svoj, zasebni, oziroma privatni vodovod. In zanimivo, med prvimi in drugimi je morda vsega sto metrov zračne linije. In tako smo se odpravili na iskanje tega skrivnostnega vodnega vira, z namenom, da kaj o njemu izvemo, in da ga morda tudi ulovimo na fotografijo.
Začeti pa je bilo treba, seveda, pri začetku. Torej, kje to sploh je. Povedali so nam, da je ena od hiš, ki je povezana na ta vodovod tista od družine Pečar, iz konca doline med Košterlagom in Mon-
oziroma “črpališča” pač nismo našli, smo mimogrede le ujeli šibak zvok žuborenja vode. Tako so nastale te fotografije, ki morda niso za National Geographic, so pa bile za fotografa kot varen prihod ribiča v mandrač med razbijanjem tramontane.
Pač, nismo vsi za hribe, sploh, če imamo občutek, da je tudi Trmun lahko hrib.
Aljoša Mislej
tekalvom, na severni strani Trmu-na, pod Šaredom in Malo Sevo. Prijazna gospa Pečarjeva nam je z veseljem povedala marsikaj zanimivega, a je tudi povedala, da bi veliko več o tej zgodbi znal povedati njen, zdaj že pokojni tast.
Ta se je namreč, ob pomoči še ostalih družin iz okolice, to so bili Čokovi, Družinovi in Mikače-vi, pred štiridesetimi leti namenil priskrbeti tekočo vodo hišam v „vali“.

m
Vse so storili sami
‘Brez vsakršne pomoči strojev, samo s konji in vozovi so se odpravili po hriba navzgor in okoli tamkajšnjega izvira v živo skalo zgradili kakšnih sedemdeset hektarjev velik bazen, nato pa vodovodne cevi speljali pod gozdom in njivami, vse do teh štirih hiš. Voda je bila in je še vedno odlična, in kljub temu, da so nas pred časom povezali na Rižanski vodovod, še vedno uporabljamo pretežno to, „našo“ vodo. Rižanskemu vodovodu seveda plačujemo prispevke, ampak navezani pa smo na našo vodo, ki jo seveda uporabljamo tudi za zalivanje.” Voda iz tega „domačega“ izvira je dobra za pitje, saj so ves čas redno opravljali analize le te. Nazadnje so to storili pred dvema letoma. Je pa vzdrževanje kvalitete vode kar zahteven proces, saj je treba cel bazen izprazniti, pa očistiti, za to pa je potrebnih nekaj močnih rok.
Izgubljen v lastni občini
Gospa Pečarjeva nam je še pokazal, kje na hribu je izvir, a je tudi svetovala, da bo vsekakor bolje, če vprašamo sosede, Mikačeve, saj je pot do izvira takoj za njihovo hišo, poleg tega bi znali oni povedati še kaj več o tem čisto pravem izolskem vodovodu. Bi znali, seveda, če bi jih dobili doma, ali pa preko telefona. Ker pa to ni bilo mogoče, smo se sami odpravili na pot, na iskanje, ki bi lahko trajalo deset minut, a nam je vzelo dobro uro uro pol, saj je bila signalizacija na „gozdni“ poti vse prej kot spodobna, kar pa je bilo nekako tudi pričakovati.
A vendarle, potem, ko smo že zagledali Malo Sevo, morje strunjanskega zaliva, nasade oljk in asfaltirano cesto ter se že sprijaznili z dejstvom, da njihovega vodnjaka
Nekaj azbestnih cevi bo ostalo v zemlji
Posledice rebalansa državnega proračuna je že moč čulili na vsakem koraku, posebej pa pri različnih investicijah, kjer se je udeležba države na marsikaterem področju zelo zmanjšala. ludi
Problematika vodooskrbe območja slovenske Istre je znana in vse bolj zapletena. Pomanjkanje javnih sredstev (beri državni proračun) je namreč odmaknilo iskanje dokončne rešitve za zagotovitev samooskrbe obale s pitno vodo, saj je izvir Padež zdaj premaknjen v nek prihodnji čas. To pomeni, da bo moral Rižanski vodovod še naprej kupovati vodo v Istri, na Krasu in celo na Postojnskem.
Toda, to je posebna problematika, ki čaka vse tri občine v naslednjem obdobju, ko bodo, v skladu z novo zakonodajo, občine prevzele v svoje upravljanje osnovna sredstva vodovoda (cevi, črpališča, zbiralnike itd,) kar pomen i, da bodo morale bolj neposredno skrbeti za njihovo redno vzdrževanje.
Občinski svetniki treh občin pa bodo morali te dni sprejemati investicijski program hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema obale s katerim naj bi izboljšali kakovost pitne vode in povečali zanesljivost oskrbe s pitno vodo za 85 tisoč ljudi, izboljšali tlak v vodovodnem sistemu, zmanjšali izgube, ki zdaj znašajo kar 28 odstotkov in zamenjali nekatere stare azbestne cevi.
rjahis'
V Izolski občini to konkretno pomeni investicije v samem mestu Izola ter v Dobravi, na Šaletu, v Jagodju, Livadah, na Maliji, Nožedu, v Kortah in Cetorah, v skupni dolžini nekaj manj kot 5 kilometrov. Skupna vrednost projekta je nekaj več kot 12 milijonov in pol, od tega bo nekaj manj kot 60 odstotkov sredstev iz evropskega kohezijskega sklada, slabih 12 odstotkov krije državni proračun, malo manj kot 30 odstotkov pa vse tri obalne občine. Od skupnega zneska odpade na občino Izola 30 odstotkov oziroma nekaj več kot 930 tisoč Eurov, ki jih bo morala občina odšteti v obdobju od leta 2009 do 2013.
Rižanski vodovod je sicer načrtoval večji obseg del, vendar je moral, zaradi omejitev državnega proračuna, zmanjšati obseg investicij in, ker bodo prednost dali zamenjavi cevi, kjer so največje izgube, bodo nekatere azbestne cevi, ki so jih nameravali zdaj zamenjati, še nekaj časa ostale v zemlji.
Seveda je treba povedati, da so cevi že tako obložene z vodnim kamnom, da po zagotovilih strokovnjakov niso nevarne za zdravje, vsekakor pa jih bodo skušali, tudi zaradi starosti, zamenjati v nadaljevanju te investicije, (ur)
Vse za ribiče
Ali imamo res 32 ribiških bark?
Podatek se zdi nekoliko pretiran, vendar ga je moč izslediti v investicijskem programu razvoja ribiške infrastrukture v Izoli, ki je po skupni čistilni napravi druga največja investicija v naši občini v tem mandatu. Potem ugotovimo, da so vštete tudi manjše batane, ki jih občasno uporabljajo tisti, ki nimajo poklica ribiča a se z ribištvom vendarle ukvarjajo.
Izolsko ribiško pristanišče je v trenutnih razmerah neprimerno in zastarelo.
To vedo ribiči najbolje, saj je moč s prostim očesom videti kako spodkopani so nekateri deli pomola in obalnega zidu, da o neprimernosti bencinske črpalke in pomanjkanju nekaterih nujnih pripomočkov niti ne govorimo.
Tudi zato smo se v občini Izola odločili za kandidiranje na evropski razpis s katerim bomo pridobili sredstva za popravilo ribiške infrastrukture v Izoli. Če bomo s kandidaturo uspešni bomo z obnovo ribiškega pomola zagotovili boljše pogoje za iztovarjanje, skladiščenje in prodajanje ribiških proizvodov.
Naložba predvideva rekonstrukcijo ribiškega (glavnega) pomola, zunanjo ureditev pristanišča in ribiške infrastrukture (oskrba z vodo in elektriko, postavitev kontejnerjev za skladiščenje ribiške opreme, ureditev privezov, ureditev mesta prve
Kako do gradbenega dovoljenja
Tudi v uredništvu se velikokrat srečujemo z vprašanjem, kaj vse je treba pripraviti za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo ali popravilo hiše. Strokovnjaki iz založbe Verlag Dashofer iz Ljubljane so nam posredovali povzetek njihovih navodil iz priročnika s to vsebino. Tako-le so zapisali:
Pred začetkom izvajanja del je potrebno pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, odstranitev objekta in spremembo namembnosti objekta ali dela objekta.
V	zahtevi za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti navedeni podatki o vrsti objekta glede na namen, o parcelni številki in katastrski občini zemljišča, na katerem naj bi se izvajala nameravana gradnja in zemljišč, po katerih bodo potekali priključki na infrastukturo, če se objekt nanjo priključuje. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti priloženo:
1.	najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in
2.	druge listine, če tako določa zakon.
Investitor mora del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti tudi v digitalni obliki. Digitalni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavljata priloga 1 vodilne mape in lokacijski podatki vodilne mape. Investitor mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo.
Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, dozidavo in nadzidavo, je treba navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, zgrajene pred 31. decembrom 1966.
Dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem zemljišču oziroma objektu izvaja gradnjo (pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis v zemljiško knjigo). V kolikor je pravica graditi vpisana v zemljiško knjigo, podatke preveri upravni organ sam.
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je pristojnemu organu omogočeno, da presodi vse okoliščine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja. Njegov namen v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji je pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsak projekt sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati. Za projektante je najbolj enostavno, če točno sledijo določilom pravilnika. S tem bo projekt izdelan skladno z zakonodajo, vseboval bo vse potrebne grafične in tekstualne priloge, z njegovo popolnostjo in skladnostjo pa bo omogočen hiter postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Če namerava investitor graditi na območju, ki se ne ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom ali če investitor zahteva, da vlogo za odmero komunalnega prispevka posreduje občini upravni organ, mora zahtevi za pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti dodaten izvod vodilne mape kot povzetek podatkov o nameravani gradnji. Ta izvod upravni organ za gradbene zadeve priloži obvestilu, s katerim občino, na območju katere je nameravana gradnja, pozove k prijavi svoje udeležbe v postopku oziroma vlogi za odmero komunalnega prispevka.
V	7. poglavju priročnika Od projekta do objekta je podrobneje predstavljeno: pridobivanje gradbenega dovoljenja
Vir: priročnik Od projekta do objekta, založba Verlag Dashofer
prodaje rib, ureditev ekološkega otoka, namestitev hladilnice, ledomata in tekočega traka za raztovarjanje, nabava opreme za manipulacijo s tovorom in ureditev skladiščne hale), ter prestavitev točilnih mest za gorivo.
Ocena celotnih stroškov po stalnih in tekočih cenah znaša 3.070.228,38 EUR brez DDV, oziroma 3.684.274,06 EUR z DDV, od tega bo treba letos plačati malo manj kot 130 tisočakov, drugo leto pa še 150 tisočakov za investicijsko, projektno in drugo dokumentacijo, v nadaljevanju pa je večina denarja namenjenega gradbenim stroškom, slaba 2 milijona bosta šla za ureditev glavnega pomola, okrog pol milijona za ureditev pristanišča in ribiške infrastrukture, kakšnih 153 tisočakov pa bo stala prestavitev bencinske črpalke na t.i. carinski pomol.
Zaključek že avgusta
Stroški prikazani v letu 2011 bodo dejansko nastali v letu 2010, saj je
zaključek investicije načrtovan avgusta 2010.
Razlog, da je del plačila načrtovan v 2011 je v tem, da gre za relativno veliko investicijo, zato bo Občina Izola finančno breme razporedila.
Polovico denarja iz Evrope
Financiranje investicije je predvideno iz Evropskega sklada za ribištvo (evropski denar). Evropskega sklada za ribištvo (slovenski denar) in iz sredstev proračuna Občine Izola. Evropskega denarja naj bi bilo za 2 milijona tolarjev, slovenskega dela evropskih sredstev za 400 tisočakov medtem ko bo občina Izola morala do konca leta 2011 plačati 1.284.274 Eurov deleža k tej investiciji. Polovico tega zneska (624.045,68 EUR) znaša plačilo DDV-ja.
Kaj pa kmetje?
Na komisiji za kmetijstvo in ribištvo so investicijski program podprli, ob tem pa opozorili na to, da je občina, v primerjavi z ribištvom, ki ga je komaj še za vzorec, povsem zanemarila pomoči kmetijstvu, ki je že danes, po turizmu, druga najperspektivnejša gospodarska panoga v občini, ki je, za razliko od ribištva, tudi v velikem razvoju. V kmetijstvu se uveljavljajo mladi, šolani kadri, kvaliteta pridelkov in proitvodov se povečuje, vinarji in oljkarji že prodirajo v Evropo, občina pa se je, zaradi pomanjkanja denarja, celo odrekla nekaterim že sprejetim investicijam v kmetijstvo.
Kmetje podpirajo vlaganja v ribištvo, vendar dajo vedeti: Tudi mi smo tukaj in vse pomembnejši smo.
D.M.
OD PROJEKTA DO OBJEKTA
Strokovni priročnik za:
•	projektiranje,
•	gradnjo,
•	nadzor in
•	vzdrževanje objektov
s*''"'!
* ;?.*
Na priloženem CD-ROM-u
^ zakoni, pravilniki, uredbe gradbena pogodba podizvajalska pogodba i/ pogodba o izvajanju investicijskih del prodajna pogodba, ...
Več informacij na: www.dashofer.si
in 080 80 92
ftflANDKKAČ 7
Četrtek, 5. november 2009, št. 832
-------------------------------------------------------------Teden starejših občanov
Tedna je bilo prehitro konec
Teden starejših občanov je mimo. Za organizatorje ravno pravi čas, za udeležence in tiste, ki so mu le sledili, pa skoraj prehitro. Stanovalci Doma upokojencev so bolj zadovoljni kot tisti, ki živijo doma.
Potem ko so nekateri starejši občani potarnali, da je Teden starejših občanov preveč vezan na Dom upokojencev so organizatorji še dodatno zavihali rokave, da ne bi bilo tako.
Res so se do konca tedna zvrstili dogodki, ki so bili mamenjeni vsem občanom, seveda posebej tistim iz starejše generacije, ki so lahko ugotavljali, da v našem mestu, vsaj njihovi generaciji, ni dolgčas. V organizacijo sta se namreč vključili obe društvi upokojencev, svoje je dodal Rdeči križ in neizogibni Hotel Delfin, kjer je potekalo tudi kulturno srečanje treh generacij.
In čeprav je teden potekal tudi v obdobju razreševanja zapleta v zvezi z
zavarovalnico Vzajemna, kjer upokojenci igrajo pomembno vlogo, na Tednu ni bilo moč zaslediti nobenega ideološkega ali strankarskega naboja.
Ljudi, ki so pustili leta in moči v nekdanjih tovarniških velikanih pač boli dogajanje v naši družbi, negle-de na to, kdo jo vodi in kdo je v opoziciji. Želijo si poštenega plačila za opravljeno delo v svojem delovnem obdobju in ustrezne pogoje življenja v naši občini.
Čeprav tega ni bilo uradno slišati pa nismo preslišali razmišljanj o tem, da v Izoli potrebujemo dnevni center, kjer bi se starejši občani lahko srečevali in odigralo kakšno igro. Tudi če ni teden starejših občanov.
AM
70 letniki iz Jagodja so praznovali
Tudi Društvo upokojencev Jagodje-Do-brava je v počastitev tedna starejših občanov pripravilo svoj program. Najprej smo za naše člane, ki so oziroma bodo letos dopolnili 70 let pripravili v soboto sprejem v restavraciji hotela Riviera. Imeli smo kar 18 slavljenk in slavljencev, žal pa se vsi niso mogli udeležiti slovesnosti.
V ponedeljek smo organizirali turnir v taroku.Udeležilo se ga je 17 igralcev. Med najboljimi igralci so bili tudi naši člani društva, saj so od prvih štiriuvrščenih, kar tri mesta ostala v našem društvu.
Poleg tega organiziramo v petek, 6. novembra s pričetkom ob 8.30 uri še turnir v balinanju, na katerega smo povabili 12 ekip. Turnir bomo izpeljali na balinišču v Arrigoniju, v primeru slabega vremena pa na balinišču 4. julija v Semedeli. Prireditve v počastitev starjših občanov pa bomo zaključili v decembru, ko bomo vse krajane starejše od 80 let obiskali in v sodelovanju s Krajevno skunostjo Jagodje-Dobrava tudi skromno obdarili.
Upokojenke in upokojence naše občine vabimo, da dan preživijo drugače in se nam v petek pridružijo na balinišču v Arrigoniju. Nadja G.
Človek, ne jezi se!
Teden starejših občanov je minil tudi v znamenju družabnih iger in na meddomskem srečanju so se pomerili v briškoli, šahu in seveda tudi v znani igri, kjer se nihče ne bi smel jeziti. In menda se nihče res ni jezil, zato naj tudi rezultati ostanejo prijetna skrivnost.
Tarok je igra vseh generacij
Društvo upokojencev Jagodje- Dobrava je v okviru tedna starejših občanov organiziralo odprti turnir v taroku, ki so se ga udeležili krajani Izole in Pirana.
Turnir je potekal dne 26. okrobra 2009 v klubskih prostorih tarok sekcije v hotelu Delfin v Izoli. Prvih 5 tekmovalcev je za nagrado prejelo igralne karte - Tarok. Zmagovalec turnirja je bil Srečko Godec, drugo mesto je zasedla Marija Bolje, tretje Debeljak Boris, četrto Ivica Grdič in peto mesto Cveto Ličen, vsi iz Izole.
Poleg tega je v organizaciji tega društva potekal tudi odprti turnir v balinanju.
Tarok sekcija deluje v okviru Društva upokojencev Izola, ki pa ima do nje mačehovski odnos in gre zahvala za obstoj sekcije samim članom sekcije, saj s svojim delom, uspešnim udeleževanju na državnih prvenstvih (na lastne stroške) širi svoje članstvo. Prav tako velja omeniti, da je bila ekipa Izole na Športnih igrah upokojencev Južne Primorske, ki so potekale junija 2009 v Portorožu, druga, Boris Debeljak pa se je uvrstil med vsemi igralci na 3. mesto.
In če ste morda spregledali novičko ob obisku nekdanjega predsednika Billa Clintona v Sloveniji o njegovem ponočevanju v hotelu v Ljubljani vam jo z veseljem posredujemo - z družbo je do poznih nočnih ur igral tarok. Naj povabimo vse, ki se želite igre naučiti ali jo že poznate - pridružite se nam ob naših rednih srečanjih vsak ponedeljek ob 16.30 v hotelu Delfin. Dobrodošli.	NovkaJ.
Novo: SKIN DOCTORS
Negovalna kozmetika s farmacevtsko komponento. Profesionalna in učinkovita linija zapolnjuje vrzel med tradicionalno kozmetiko in plastičnimi operacijami.
Učinek je primerljiv s profesionalno nego pri dermatologu.
-	Eyetruck: Rešite se zabuhlih podočnjakov brez operacije.
-	Gamma Hydroxy: Alternativa laserskemu pilingu
-	Zit Zapper: Izsuši mozolje, jih globinsko očisti in pomiri kožo.
-	Perfect Pout: Serum za povečanje ustnic
-	Plump 3: Proti starostnim gubam brez umetnega kolagena
In še mnogo drugih izdelkov: proti počenim kapilaram na obrazu, sončnim pegam in temnim lisam na obrazu, neželeni poraščenosti, strijam, vraščenim dlakam...
Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00
_____________________sreda: 8.30 -15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 - 12.00 '

Martinov tek gre v drugo smer
Nogomet
Liga MNZ Koper člani
9. krog, 31.10. 2009 Rezultati:
Jadran PMahnič:MNK Izola 1:7 (0:2) Korte Avtoplus:Plama Pur 6:1 (4:0)
ŽelezničanLuka Koper B (izstopil) EPIC Postojna:Gažon 2:0 (1:0)
Ilirska Bistrica:Košana 5:1 (2:1) Cerknica:Tabor Sežana 0:2 (0:1) Portorož Piran:Rakek 12:2 (5:1)
Jadran PMahnič:MNK Izola 1:7 (0:2)
Korte AvtopIus:Plama Pur 6:1 (4:0)
Strelci: 1:0 - Štampfer Miroslav (9’, llm), 2:0 - Breč Boštjan (21’), 3:0
-	Bašanovič Elvis (34’), 4:0 - Baša-novič Elvis (41’), 5:0 - Meš Dragan (51’), 6:0 - Bašanovič Elvis (69’), 6:1
-	Baša Martin (83’)
Korte Avtoplus: Sirotič Elvis (Boš-kin Tadej 46’), Čamdžič Admir, Ča-tič Alen (Pucer Aleš 46’), Valdevit Luca, Deigiusto Valter, Breč Boštjan (Zelinčevič Dušan 46’), Dobrin Mitja (Meš Dragan 46’), Štampfer Miroslav (Rihter Andrej 64’), Davidovič David, Brne Borut, Bašanovič Elvis Piama Pur: Butinar Klavdij, Božič Deni, Baša Martin, Tomažič Blaž, Franjkovič Benjamin, Šlosar Robert, Silič Alen (Križman Nejc 76’), Poklar David, God Simon, Jagodnik Mitja, Andrejašič Branko (Dubrav-čič Danijel 46’)
Pari naslednjega kroga Luka Koper B : Korte Avtoplus (glede na to, da je Koper B izstopil iz tekmovanja srečanje odpade)
Izola: nedelja, 08. 11. 2009 ob 14.00 MNK Izola : Železničar
9. krog. 31.10.2009 MNK Izola Tabor Sežana Portorož Piran Ilirska Bistrica Korte Avtoplus EPIC Postojna Jadran PMahnlč Galon Košana Luka Koper B Cerknica Piama Pur Rakek Železničar Draoonla
MNZ Koper člani 2009/2010
33:4 23:10 39'10 26:13 27:13 16:9 18:29 20:18 11:14 7:17 10:16 9:21 10:40 8:20 3:28
7 • 6 • 5 •
2. SML-zahod
Roltek Termit : MNK Izola 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 - Lulič Razim (43’)
MNK Izola: Čatič Dinko, Juriševič Anton, Džajič Sean, Ivančič Luka, Božič Andrej, Indjič Robert, Lulič Razim (Kajtazovič Aldin 84’), Gu-njač Alen, Zemljak Matej, Radolovič Tim, Koščak Nandino (Burkič Mahir 72’)
2. SKL-zahod
Roltek Termit : MNK Izola 0:0 (0:0) MNK Izola: Koprivec Alen, Kljajič Dejan, Šebalj Mitja, Jakopič Jaka, Vatovec Rok, Čeh Gregor, Lipovac Emanuel, Čvokič Stevan (Maletič Željko 58’), Simčič Matija, Stojanovič Nikola, Maver Luka (Čatič Sean 65’)
Mladinci so trenutno sedmi, kadeti tretji, na skupni lestvici pa Izolani zasedajo šesto mesto in so v zgornji polovici uvrščenih ekip.
Liga MNZ Koper U-14
Ankaran HrvatinkMNK Izola 9:0 (3:0)
Izolani so visoko izgubili s prvou-vrščeno ekipo iz bodoče občine in so čvrsto zasidrani na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice z vsega eno zmago in petimi porazi.
Liga MNZ Koper U-12
Ankaran KopenMNK Izola 2:1, 0:1, 5:0, 1:2
Mladi Izolani so vodilno moštvo prvenstva do 12 let, druga izolska ekipa, moštvo Avtoplusa iz Kort pa je na zadnjem mestu.
Liga MNZ Koper U-10 (Obala)
Luka Koper CKorte Avtoplus 1:2 (1:1) Izola A:Ankaran Hrvatini 9:0 (6:0) Izola BHadran Dekani B 6:0 (4:0)
Na lestvici je Izola A tretja, Izola B šesta in Korte desete.
Rokomet
Mlajši dečki RD Istrabenz plini začeli z zmago!
Mladi izolski rokometaši so v prvem krogu državnega prvenstva gostovali v Novi Gorici. Z dobro igro v obrambi in hitrimi protinapadi so varovanci trenerja Branka Franoviča že na začetku tekme povedli in prednost zadržali do konca. Zmago z 18:14 so za Izolo priigrali: Kevin Božič, Noel Vasiljkovič, Beno Jagurdžija, Miha Podobnik, Patrick Čolič, Matjaž Cer-gol, Matevž Kovačič, Filip Madžare-vič, Vid Glavič, Erik Tisnikar in Tej Jenko.
Rokometno sobotno dopoldne v dvorani na Kraški
V soboto, 07.11.2009, bodo v domači dvorani nastopile kar tri mlajše selekcije RD Istrabenz plini Izola. Ob 10.00 igrajo najprej mlajši dečki s hrpeljskim Jadranom, ob 11.30 starejši dečki s koprskim Cimosom ter ob 13.00 kadeti prav tako z vrstniki iz Kopra. Vabljeni k ogledu!
POGLEDAŠ STRANI
piše: Žarko Kovačič
Tokrat nič lokalnih rokometnih novic. V ospredju je bila moška rokometna reprezentanca. Novo vodstvo, predvsem pa veliko odsotnih. Turnir v Avstriji je bil rezultatsko neuspešen. Selektor vse pripisuje aklimatizaciji med njim in igralci. Čeprav naj bi bili rezultati v drugem planu, je poraz proti Avstriji pokazal, da nekaterih stvari naši igralci le ne morejo kar tako pozabiti. Ostaja še veliko časa do EP, predvsem pa bo potrebno sanirati poškodbe. Skandinavska turneja v decembru naj bi dala končni spisek sodelujočih.
V torek je bila skupščina RZS. Kaj bistveno pomembnega ni bilo sprejeto. Še največ so »zaslužili« Velenjčani in njihov trener, kateremu so odpisali kazen in lahko vodi ekipo tudi v domačem prvenstvu. Izžrebani so bili tudi pari za tekme pokala. Koprski Cimos bo gostoval v Novem mestu in tako lahko tudi tokrat računajo na visoko uvrstitev.
Ekipa Krima je tudi v drugem kolu evropske lige zmagala. V soboto so doma premagale ekipo Aalborga.
Veliko boljše so odigrale prvi del tekme, vendar so ob tem imele tudi izredno razpoloženo vratarko Grubišičevo s 23 obrambami. V nedeljo pa v Ljubljano prihaja Hypo z Dunaja. Vlogo favorita prepuščajo gostjam. Ekipa Hypo je v soboto po zaslugi »velikega« Prokopa ukradla točko francoskemu Metzu. Gospod Prokop je v zadnji minuti tekme vstopil v igrišče in preprečil protinapad gostij za zmago. Gospod je v preteklosti imel kar nekaj podobnih vložkov in EHF ga je začasno oddaljila od rokometnih igrišč.
Veliko težje in slabše gre ekipi Olimpije. Tudi ob vseh obljubah vodilnih ni videti »luči«. Kljub vsemu bo ekipa odigrala domače prvenstvo, v pokalu EHF pa jim po domačem porazu proti Bayerju ne kaže najboljše. Dvomim, da bodo sposobne presenetiti v Nemčiji in nadaljevati v tekmovanju, kjer so nekoč slavile.
Sobotno 6. kolo v ženski ligi prinaša drugi primorski derbi. Na Škofijah bodo gostovale Pirančan-ke. Kljub dosedanji »zadržanosti« Pirančank so tokrat favoritinje. Izolanke bodo gostovale v Zagorju, kjer pa bo bolj malo možnosti za zmago. Obljubljajo pa, da bodo skušale tudi zmagati. Nadaljujejo tudi rokometaši in Izolani potujejo v Gorišnico. Iz uprave MRK so me popravili, da igralci po tekmi ne večerjajo doma, temveč imajo skupno večerjo. Za napako se opravičujem.
A MTCP-tehnicni pregledi v izoli
JLj V JLA/ J L J L ^ AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 00
Kickboxing
Izolana ostala brez uvrstitve na SP
V	času med 20. in 25.10.2009 je v Beljaku (A) potekalo člansko Svetovno prvenstvo v kickboxingu, v disciplinah light contact, low-kick in K 1 Rules. Med predstavniki, reprezentanti Slovenije, sta nastopila tudi člana KBV KiT Dušan Lamut in Raniš Ssmajlovič.
Prvi nastop je v disciplini light contact, v kategoriji do 63 kg imel Dušan Lamut, ki pa je že v samem začetku naletel na favorita, ruskega tekmovalca Mihaila Gerasimova. Z omejenim se je letos že srečal na Svetovnem pokalu v Riminiju, kjer je Rus zmagal. Po srčni borbi, je vseeno moral tudi tokrat priznati premoč Rusa. Vseeno je po oceni poznavalcev tega športa, Lamutov nastop bil ocenjen kot zelo uspešen.
Drugi izolski predstavnik Raniš Smajlovič, je v kategoriji do 94 kg, dobil za nasprotnika Avstrijca Patricka Gerdentischa. Po premoči Avstrijca v prvih dveh rundah je skušal Smajlovič vse nadoknaditi v zadnji rundi, vendar se mu to ni izšlo, tako da je v naslednji krog z rezultatom 2 proti 1 napredoval nasprotnik.
Oba še čaka nastop na drugem delu SP, v disciplini semi contact, ki bo potekalo v bližnjem Lignanu Sabbi-adoro (I), med 24. in 29. novembrom.
Dober nastop na Italia Open.
Preteki vikend, se je ekipa KBV KiT udeležila znanega odprtega mednarodnega kickboxing turnirja ITALIA OPEN 09. To tekmovanje je tokrat privabilo kar 815 tekmovalcev iz 15 držav.
V	najmlajši kategoriji v semi contac-tu je nastopil Sebastjan Lazar, ki mu je žreb naklonil izkušenejšega tekmovalca, Italijana Mioneja. Končni rezultat 4 proti 1 za nasprotnika, tako se žal Lazar ne uvrsti naprej v naslednje kolo.
V	isti disciplini je Jaka Hudales, v kategoriji kadetov do 63 kg, z dve-
ma zmagama in sicer v prvem kolu z Italijanom Torrijem 7:0, Basaro iz Hrvaške 3:1 prišel do finala. Tu se je srečal s svojim starim znancem Tilnom Zajcem iz Izlak. To je bilo srečanje prvih dveh uvrščenih z zadnjega Evropskega prvenstva. Tokrat je zmagal Jaka Hudales in se tako okitil z naslovom najboljšega v tej kategoriji. Svojo prisotnost na tem turnirju je omenjeni izkoristil še za nastop v kategoriji do 69 kg, kjer pa je moral v polfinalu priznati premoč Grka Kaimatgzogla, tako da mu je pripadlo še 3. mesto.
V disciplini light contact, do 63 kg je Andrej Škergat, v nastopu proti italijanskemu tekmovalcu Ghilottiju slavil z rezultatom 2:1. V polfinalu se je srečal z El Husseinom Hame-dom, ki je po sodniški odločitvi zmagal z 1:2, tako da je Škergat zasedel tretje mesto.
Izolani smo imeli v igri še izkušenega Dušana Lamuta, ki je tokrat pokazal, da poraz na SP ni pustil posledic. V članski kategoriji, v light contactu do 63 kg se je Lamut s suverenimi zmagami nad svojimi nasprotniki uvrstil v finale. Tu je dobesedno zmlel svojega nasprotnika Italijana arabskega rodu El H. Ha-meda. Trditev, da se lahko uvršča med najboljše borce v tej kategoriji resnična, je tudi priznanje italijanskega organizatorja, ki mu je podelil praktično nagrado in pokal za najboljšega borca v light contactu omenjenega mednarodnega turnirja. Izolsko - Izlaška ekipa v kateri so nastopili Dušan Lamut, Andrej Škergat in Nusrim Bajrektarevič, je skušala poseči po medalji še v ekipnih borbah, v semi contactu. Dober nastop predvsem obeh Izolanov je pripomogel, da so v prvem kolu premagali ekipo Grimstada iz Norveške. V naslednjem kolu pa so se srečali z ekipo Top ten Italia iz Napolija. Italijani so bili boljši nasprotnik in se uvrstili naprej v četrtfinale.
Počitka ni, saj Izolane že ta vikend čaka nastop v Zagorju, na odprtem prvenstvu Slovenije.
Jadranje
S Hrvaškim državnim prvenstvom so jadralci olimpijskih razredov sklenili tekmovalno sezono v severnem Jadranu. Na regatnem polju pred Opatijo so se odlično znašli naši mladinci, s prvim nastopom v razredu finn pa je lahko zadovoljen tudi Vasilij Žbogar, ki je osvojil srebrno medaljo.
Kot se je izkazalo ta konec tedna, so krompirjeve počitnice idealen čas za organizacijo državnega prvenstva. V Opatiji se je namreč zbralo 105 jadralcev in jadralk iz sedmih držav, ki so se pomerili v prav tolikih tekmovalnih panogah. Najbolj skromni sta bili floti razreda finn in deskarjev na RX:S s samo petimi tekmovalci, najbolj številčne pa pričakovano jate laserjev in laser radialov.
Slovenija je imela svoje predstavnike v petih kategorijah. Špela Puh nas je prvič zastopala na deski RS:X, kjer je bila peta s tremi petimi mesti in dvema nedokončanima plovoma. Brez vidne uvrstitve je ostala tudi edina naša tekmovalka v razredu
laser radiai Nina Vovk, 21. od skupno 24 jadralk. Naravnost veličasten ga je bil premierni nastop Vasilija Žbogarja v razredu finn, ki je svojega enoseda odlično obvladal tako v šibki tramontani kot tudi po divji burji. Spretnejši od njega je bil le Marin Mišura, a ne prav za dosti, saj je Vasilija prehitel le za dve točki, v dveh od šestih regat pa ga je Vasilij celo premagal.
Odlično se je prvenstvo izteklo tudi za naše dvosede 470. Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič sta se domov vrnila z bronom, prijadranim v skupnem seštevku, ter zlatim odličjem v mladinski konkurenci, medtem ko sta koprčana Andraž Gulič in Žiga Kobal med mladinci zasedla tretje mesto. Praznih rok se nista vrnili niti naši dekleti, Tina Mrak in Teja Černe, absolutno 5. in srebrni v ženski konkurenci.
V razredu laser Slovenci tokrat niso bili v ospredju. Še najvišje je prilezel Nik Pletikos, deveti med 27 krmarji in drugi v mladinski konkurenci. Zmagal je Daniel Mihelič z enakim izkupičkom točk kot drugouvrščeni Milan Vujasinovič.
29. MARTINOV TEK IN POHOD 2009
Bliža se tradicionalni že 29. Martinov tek in pohod. Organizator teka je Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Trasa letošnjega teka je spremenjena in je speljana tik ob morju, tako bo moč skozi celotno tekmovanje občudovati eno najlepših ribiških mestec z več kilometrov dolgim »lungomare« - pešpot ob morju.
Prireditev, ki je športno - rekreativnega značaja bo v nedeljo, 08. novembra 2009 v Izoli od 09.00 - 14.00 ure. Martinov tek je vključen organizacijo tekov Primorskih novic 2009, katerih koordinator je Društvo ljubiteljev teka FILIPIDES iz Šempetra.
Prijave bodo od 09.00 - 10.00 ure za pohodnike in od 09.00 - 10.30 ure za tekače. Start za pohodnike bo ob 10.30 uri in bo voden. Start za tekače bo ob 11.00 uri. Tekači tečejo iz San Simona ob obali proti plaži Svetilnik, skozi izolsko Marino, ob obali parkirišča Lonka, po Sončnem nabrežju, ob obali Velikega trga
( Mandrača ), skozi plažo Svetilnik, na koncu plaže zavijejo desno do cerkve Sv. Mavra, zavijejo levo v ulico Sv. Petra, na koncu ulice zavijejo levo do obale ki vodi nazaj na plažo Svetilnik in se po isti trasi vračajo nazaj v San Simon kjer je ČILJ. Dolžina trase znaša cca. 7.500 m.
Poleg članskega teka in pohoda se bo vzporedno odvijal tek otrok s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje Elvira Vatovec iz Strunjana in iz Varstveno delovnega centra iz Kopra..Trasa bo manjšega obsega cca. 1000 m okrog plaže San Simona.
Prijavljeni se bodo po končanem teku lahko segreli ob toplem čaju, pripravljeni enolončnici in kapljici vina.
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo ob 13.00 uri na plaži v San Simonu. Na teku bo prisotnih 16 starostnih kategorij. Štartnina za pohodnike in tekače znaša 8 . Popust: družinski paket mati 4 , oče 4 SIT, otroci 1 (brez darila). Zaključek prireditve bo ob 14.30 uri Pomembno obvestilo: Vsi udeleženci teka in pohoda na prireditvi sodelujejo na lastno odgovornost. Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe ( in odtujitve) udeležencev ali njihove lastnine.. Mlajši oz. mlajše od 18 let lahko nastopijo pod pogojem, da starši ali trener podpišejo prijavnico in s tem prevzamejo vso odgovornost.
Vodja prireditve: Aleksander Janev Kontaktna št. 041/758 044, e-mail: info@cksp-izola.si
MANDRAČ 10
—-------------------------------- Naša bo osveta---------
Časovni stroj se vrača domov
Mladi izolski ustvarjalci in poustvarjalci so z glasbeno pravljico »Časovni stroj« v dobrem letu dni nastopili po večini primernih dvoran slovenske Istre, ekipa dvajsetih ustvarjalcev te glasbene pravljice pa se bo od domače, izolske publike, poslovila v sredo, 11. novembra ob 17. uri v izolskem kulturnem domu.
Časovni stroj je glasbena pravljica v sedmih časih z večnim smrčanjem iz omare, ki jo je v lanskem šolskem letu naštudirala ustvarjalna skupina Čas Glasbene šole Izola.
Z njo je ekipa mladih glasbenikov šole s svojimi avtorskimi deli in idejami pod vodstvom profesorice Mirjane Gvozdenac nastopala od 24. decembra 2008 do 21. oktobra 2009 po vseh večjih krajih Slovenske Istre. Septembra so pravljico obogatile baletke baletnega oddelka Glasbene šole Koper pod vodstvom Manjane Milostnik. Premiero in prvo reprizo so imeli v lanskem decembru v glasbeni šoli Izola, to jesen pa so nastopili v Portorožu, Hrvatinih, Gračišču, Piranu in Dekanih. V pravljici nas odlična igralka Mia Babič kot Pika Nogavička popelje skozi uvod v faraonski Egipt, nato v trgovino koles, v gozd, v morske globine, v vesolje, v hišo na koncu vasi in domov.
Tekst je nastajal, ko sta se flavtistka Pia Chersicola in mentorica Mirjana Gvozdenac dopisovali po mejlu in pretakali zgodbo v rime.
Ustvarjalno skupino sestavljajo mladi glasbeniki: Pia Chersicola-flavta, Kim Vižintin - saksofon. Kleja Kovačič in Katja Dadič -violini, Tina Poropat - trobenta (do junija), Kris Dassena-zvonč-ki, Klemen Jug - klavir, bas kitara in Eris Šker-violina. Avtorsko glasbo za pravljico so prispevali: Klemen Jug (12 let), Didi Divja in Veja Volk (8, 10 let), skupina Čas in prirediteljica Mirjana Gvozdenac. V tem času so v pravljici nastopali: Didi Divja Volk, Veja Volk, Klemen Jug,
Eris Šker, Kim Vižintin, Tilen Smoje, Marko Bohinec, Klementina Jurančič, Gaia Sluga in Mihael Solar. Glasbo za projekt sta v študiju »Julija Mija Maja« posnela Mirjana G. in producent Boštjan Andrejc.
Ustvarjalna skupina ima svoj kotiček v glasbeni šoli Izola že tretje leto, vsako leto se prijavljajo novi člani. Prvi glasbeni pravljici »Zver-jasec« je sledila glasbena pravljica »Osliček Arirang« v kateri je sodelovalo okoli 40 učencev.
VDC-jevci so zvesti obiskovalci knjižnice
Z novim šolskim letom v naši Mestni knjižnici Izola nadaljujemo tudi s študijskimi krožki Pravljice za VDC in druge ter krožkom Svet v dlaneh - skozi druge kulture spoznavamo sebe.
Tako nam je 22. 10. afriško državo Gvinejo predstavil pesnik, pisatelj, pravljičar, igralec, režiser, soustanovitelj zavoda Nakir in ustanovitelj Afriške knjižnice v Ljubljani ter novinar na TV Slovenija, Sekumady Conde, po očetu Gvinejec in po materi Slovenec, rojen v Slovenj Gradcu. Nadaljujemo pa tudi naše sodelovanje z Varstveno delovnim centrom Izola, s katerim smo stike navezali pred nekaj leti in jih ves čas skrbno negujemo. Tako knjižničarka skoraj enkrat mesečno v enoti VDC Izola pripoveduje ali bere pravljice, njihovi člani pa obiskujejo knjižnico, si tukaj izposojajo gradivo ali pa, česar smo še bolj veseli, v kotičku ustvarjalnosti razstavljajo svoje izdelke in slike.
Za letos smo uporabnikom VDC pripravili tudi mini in maxi bralno značko. Ob uspešno zaključeni bralni znački vsak udeležen bralec prejme knjižno darilo.
V mesecu novembru smo pripravili razstavo poslikanih majic in pastelnih slik ljubiteljske umetnice Darje Zdolšek iz Pirana, uporabnice VDC Lucija, kar je že njena četrta razstava pri nas. Otvoritev razstave njenih del je bila v sredo, 4. 11., njen posebni gost, ki ga imajo varovanci VDC še posebej radi, pa je bil novinar, kantavtor in glasbenik Drago Mislej Mef. S pravljico je nastopila tudi novinarka in pravljičarka Kristina Menih, ki v vitrini skupaj z Darjo razstavlja svoje s konturami in zlatom porisane trentarske in obmorske kamenčke.
Prejšnji teden pa smo za uporabnike enot VDC iz Kopra, Lucije in Izole pripravili potopisni dopoldan. Marina Hrs nas je ob projekciji slik popeljala na potovanje po Egiptu. Na koncu nas je knjižničarka razveselila z afriško pravljico Lepa kraljeva hči. V prijetnih pogovorih, ki nam omogočajo spoznavanje drug drugega, pa smo se posladkali še s piškotki in popili sok. Varovanci VDC so knjižnico zapustili veseli in z novimi spoznanji, nam pa je ostal prijeten občutek, da lahko nekaj naredimo tudi za uporabnike s posebnimi potrebami.	Špela Pahor
Z glasbeno pravljico »Časovni stroj« se ekipa dvajsetih ustvarjalcev želi posloviti še od domače publike in sicer v sredo, 11. 11. 09 ob 17. uri v izolskem kulturnem domu.
K ogledu vabijo vse mestne in podeželske otroke, njihove starše, mladino in starejše. Videli in slišali boste, kaj mladi zmorejo na glasbenem, baletnem in igralskem področju, kako notranje bogatijo sebe in gledalce!
Pridite, ne bo vam žal, saj v časih, ki jih preživljamo, lahko spoznate tudi inovativno plat našega vsakdana.	M.G. N.M.
Librama na vsako lepo soboto
Librama je pravzaprav dvojezični izraz za sejem rabljenih knjig, ki ga uredništvo Mandrača, sosedje iz Ljubljanske ulice in drugi Izolani pripravljamo v severnem delu Ljubljanske ulice. Začeli smo pred štirinajstimi dnevi, druga sobota je bila posvečena tudi dnevu reformacije oziroma prvi slovenski knjigi. Anica Zupanova je prispevala celo zbirko slovenskih klasikov, Matjaž Erhatič pa nekaj arhivskih del iz medvojnega časa. Bralce je zamenjalo že več kot 120 knjig. Starejši bralci so posegali predvsem po romanih in kot je povedala gospa Madonova je bilo moč najti marsikaj zanimivega. Mlajši pa so odkrili tudi dela iz zbirke Krt in nekatera druga strokovna dela. Tako knjige odhajajo, hkrati pa prihajajo nove in ker je škoda, da bi ostale brez bralcev jih bomo, do nadaljnega, razstavili vsako lepo soboto, vse tja do novega leta. Lepa pomeni, da ne dežuje, ne sneži in ne piha premočna burja. Začenjamo malo po deseti in smo na trgu tja do 14.00 ure.
Če bi tudi vi radi ponudili svoje knjige drugim bralcem nas o tem obvestite na uredništvo Mandrača ali pa preprosto pridite tja.
Seveda moramo opozoriti, da knjige niso naprodaj, prostovoljne prispevke kupcev pa bomo namenili za nakup sončne ure, ki jo naš mali trg tako zelo pogreša.	D.M.
Četrtek, 5. november 2009, št. 832
----------------------------------------------------------- Kulturniški smerokazi
Četrtek, S.november 2009
Kino Odeon
18.00 Komiki (Funny People) Režija: Judd Apatow
20.30 Predfilm: Vsakdan ni vsak dan R.: Martin Turk Nikoli nisva šal v Benetke R.: Blaž Kutin
Petek, O.november 2009
Kulturni dom Izola - ob 20.00
Ettore petroiim CHICCHIGNOLA, komedija
Gostuje gledališče Koper - režija : Boris Cavazza; igrajo : Renato jenček, Mojca Fatur, Ajda Toman, Urša Bradaškja, Gorazd Žilavec, Ajda Smrekar / Žlahtna italijanska komedija.zgodba o prešuštnikih in prešuštvih, Id jo je Cavazza priredil za današnji čas in ji vdahnil svežino.
Palača Manzioli Izola - ob 19.00
PodeZitev priznanja ISOLA D’ISTRIA 2009
Priznanje Isola alstria 2009 bo podeljen LIVIU FELLUGA, izolanu, letnik 1914, začetnik rodovine Felluga, priznana in ugledna družina, ki proizvaja vina iz bližnje Furlanije-Julijske krajine. Večer bosta popestrila z glasbenim programom RENATO CHICCO in NEVIO ZANINOTTO.
Povezovalka večera bo Ondina Matijašič Pucer.
Kino Odeon
18.00 Komiki (Funny People) Režija: Judd Apatow
20.30 Predfilm: Vsakdan ni vsak dan Režija: Martin Turk
Nikoli nisva šal v Benetke Režija: Blaž Kutin__
Sobota, T.november 2009
Mala Lonka - od 18.00 dalje A^A.RTINOAZANJE
Ansambel Heaven band, folklorna skupina Kraški šopek, gostinska ponudba, pokušina vin, pečeni kostanji. Krst mladega vina, obisk Sv. Martina_
Nedelja, S.november 2009
Kulturni dom Izola - ob 17.00 COMPAGNIA DEI GIOVANI DI TRIESTE prdstavlja komedijo
CECCHELIN E DINTORNI
Komična predstavitev Trsta v 30-tih letih znanega tržaškega umetnika.
Raziskovalno delo ALESSIA COLAUTTI / Igralci: Alessio COLAUTTi.Sebastiano CLICE-CH, Silvia PETRINCO, Agostino TOMMASI, Matteo PECORELLA, Allegra TRACANELLI, Rossella VONO.iuliaBASSANESE / Spremljava na klavirju M° Carlo TOMMASI / Režiser Giuliano ZANNIER, Angelo Cecchelin VSTOP PROST
Kino Odeon
18.00 Komiki (Funny People) Režija: Judd Apatow 20.30 Genova Režija: Michael Winterbottom
Ponedeljek, 9.november 2009
Kino Odeon
18.00 Komiki (Funny People Režija: Judd Apatow 20.30 Genova Režija: Michael Winterbottom
Torek, IO.november 2009
Kino Odeon
18.30 Genova Režija: Michael Winterbottom 20.30 »kino v živo - cinema dal vivo« Slovenka Režija: Damjan Kozole
Igrajo: Nina Ivanišin, Peter Musevski, Primož Pirnat, Maruša Kink, Uroš Furst, Andrej Murene, Dejan Spasič, Aljoša Kovačič,Primož Petkovšek, Ivo Godnič, Aleš Valič, Marjuta Slamič Gost večera bo igralec Peter Musevski.
Sreda, II.november 2009
Kulturni dom Izola - ob 17.00 Center za kulturo, šport in prireditve Izola in_Glasbena šola Izola
vabita vso vesoljno prebivalstvo v ČASOVNI STROJ glasbeno pravljico v sedmih časih z večnim smrčanjem iz omare.
Avtorici teksta: Pia Chersicola in Mirjana Gvozdenac / Glavna vloga: Mia Babič kot Pika Nogavička / Ustvarjalna skupina ČAS glasbene šole Izola: Pia Chersicola - flavta, Kim Vižintin - saksofon, Kleja Kovačič in Katja Dadič- violine, Kris Dassena - zvončki, Klemen Jug - klavir, bas kitara in Eris Šker- violina / Avtorska glasba:Skladba Faraon Nemelksar, avtor Klemen Jug; Skladba Vilinska glasba, avtorici: Oidi Divja in Veja Vovk, klavir in violina / Baletni oddelek GŠ Koper mentorice Manjane Milostnik:Vida Ajdnik, Kaja Cergonja, Sara Derin, Soča Kodrič, Aleksandra Molin, Karolina Pahor,Erika Rončevič, Anja Mevlja Salkovič in Nika Toškan. / Producent: Boštjan Andrejc / Od ideje do izvedbe: Mirjana Gvozdenac vaptajeaiM!«:!«
Četrtek, 12.november 2009
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 »Zanimivi Izolani«
Gostja 44. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov bo
Dorina Beržan
prevajalka in pesnica, ki jo Izolani poznamo po njeni pesniški zbirki »Scoi e onde de vita«, s katero je postavila spomenik Izoli, njenim ljudem in njihovemu narečju. Spoznajmo jo skupaj. Pogovor bo vodila novinarka Radia Koper-Capodistria Nataša Benčič, pesniško zbirko pa bo predstavil njen urednik Silvano San.
Manziolijeva palača
Lacrime su legno
razstava slik
Ines Marie Flis
Manziolijeva palača
vabimo vas na ogled razstave
FULVIA GRBAC
DENDROTIPIA
Razstava bo na ogled do 10. novembra 2009.________
galerija INSULA SMREKARJD/A20IZ01A,tel.05/641 5303
Vabimo vas na ogled razstave
JANEZ MATELIČ
PROSTORI MOJIH SANJ 2/3
(LITOGRAFIJE 1983-85)
Razstava bo na ogled do 10. novembra 2009.
■Ki JÉÉi
Vabimo vas na ogled razstave
BARBARA
JURKOVSEK
SLIKE
v Pretorski palači v Kopru.
Razstava bo na ogled do 12. novembra 2009.
Galerija Alga / Kristanovtrgl
Letna predstavitev likovnega društva
Tuba iz Izole »Starec in morje »
Galerija Salsaverde /KUDSalairile■ Kaltumcmiem®)»dninoSàjveLe
MARKO A. KOVAČIČ
’Plastos”
09. oktober-IS. november 2009
Razstava se posveča preiskovanju civilizacije Plastosov edinih preživelih bitij v 23. stoletju.
Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave vabita na razstavo »Bogastvo lagune«. Razstava predstavi laguno Stjuža v Krajinskem parku Strunjan, ki je edina slovenska morska laguna ter dragocen življenjski prostor rastlin in živali na slovenski obali. Obenem prikaže razloge za njeno ohranitev in in možnosti za razvoj trajnostnega turizma v parku. Ime Stjuža izvira iz italijanske besede chiusa (zaprta). Pred približno 200 leti so jo z nasipom ločili od morja, z njim pa jo še danes povezuje pretočni kanal. Razstava je postavljena na mladinskem oddelku, zato je primerna tudi za družine, ki tako lahko dobijo potrebno znanje in s tem motivacijo za njen obisk. Razstava bo na ogled do 15. novembra v času odprtosti knjižnice.
Mestna knjižnica Izola - četrtek, 5.11..2009 - ob 19.00 Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na predavanje z mini delavnico
»Čustvena inteligenca na razumljiv način«.
Si zastavljate vprašanja kot so: Zakaj me ne razumejo? Zakaj imam napačen odnos do soljudi? Zakaj s sodelavci ne najdem skupnega jezika? Zakaj se kregam s partnerji ... pa nanje nikakor ne najdete odgovora? Na predavanju se boste za korak približali prav tem odgovorom. Izvedeli boste tudi kaj čustvena inteligenca je, kako je vpeta v naše osebno življenje in kako vpliva na odnose in uspehe na delovnem mestu. Predavala bo Tatjana Florenin. Vstop je prost.
Bioterapije po metodi Zdenka Domaočiča
od 2. novembra dalje ( mala dvorana) Informacije 040 668 916
-------------------------------------- Ni nam dolgčas -----------
Kako na piano zbezati mlade?
V petek, 16. oktobra so stanovalci Doma upokojencev Izola bili povabljeni v Košano pri Pivki, kjer so obeležili Teden starejšega občana Košana. Ob tej priložnosti so organizatorji povabili domsko pevsko skupino Val morja in Marinaio bend, ki je pripravila pravi celovečerni nastop..
Agnese Babič in druge organizatorje dogodkov v Manziolijevi palači čaka zahtevna naloga: kako na prireditve privabiti več mladih.
Dejstvo je, da ima prireditveni prostor v Manziolijevi palači vedno dovolj obiskovalcev, ko gre za vsebine, ki zanimajo srednjo ali starejšo generacijo, z mladimi pa je že veliko težje. Dokaz je bil tudi četrtkov dogodek, ko so najprej odprli razstavo del mlade slikarke Ines Marie Flis, nato pa pripravili še koncert na katerem je nastopil Matteo E. Basta s svojo skupino. Če je na otvoritev razstave še prišla tudi publika druge generacije, potem je bil nekoliko trše zastavljen koncert namenjen
predvsem mlajšemu občinstvu, ki pa ga je bilo za vzorec. Izolskega namreč. Prišli so prijatelji nastopajočih iz Trsta, prišli so nekateri mladi iz sosednjih občin, Izolanov pa je bilo odločno premalo, da bi lahko rekli, da so Manziolijevo palačo že sprejeli kot možni prireditveni prostor. Za mnoge nikoli niti ne bo, saj jim je bilo bližje prizorišče v pokojnem Shoto klubu, vseeno pa se spodobi priti naokoli, če ne drugače pa vsaj iz radovednosti.
Sicer pa je mlada umetnica Ines Marie Flis razstavila nekaj zanimivih olj na lesu, ki so nastala in bila in-spirirana z verzi pesmi, ki jih izvaja Matteo E. Basta samostojno ali s skupino.
Seveda je povsem normalno, da je tudi album skupine oblikovala prav Ines, sicer pa gre za izdelek, ki je nastajal na obeh straneh meje. Nekaj pesmi z albuma Lacrime su legno je namreč produciral Andrea Piego, naslovna pesem pa je v teh dneh precejšnja uspešnica na radijskih postajah v sosednji pokrajini Furlaniji Julijski krajini. Koncert je pokazal izjemne vokalne sposobnosti solista in zelo dobro uigranost skupine, ki je na trenutke zazvenela kot Dave Mat-hews Band, Mateo solistično pa kot James Taylor ali mlajši Cat Stevens. Skratka, bil je dovolj dober večer, da bi si zaslužil večjo pozornost mladih izolskih obiskovalcev prireditev. Če seveda takšni sploh obstajajo, d.m.
Martinovanje in silvestrovanje
V Centru za kulturo, šport in prireditve se dogajajo velike organizacijske in kadrovske spremembe, neglede na to pa morajo zaposleni pripraviti program za naslednje leto in za zaključek letošnjega. Denarja pa ni niti za vzorec.
Vršilec dolžnosti direktorja Centra je povedal, da je treba delati tako, kot da je vse v najlepšem redu, čeprav je jasno, da denarja ni za brezskrbno organiziranje nobene prireditve. Kljub temu so se odločili za organiziranje Martinovanja na prostem.
In dobesedno na prostem tudi bo,
saj živimo v časih, ko je tudi najem šotora nepremostljiva ovira za shiran izolski proračun.
Sredstvom primeren bo tudi program, kar pa še ne pomeni, da se ne bo nič dogajalo. Zečelo se bo ob 18.00, program pa bo za prav začel ob 20.00. Na sporedu bodo tako animacije, glasbena skupina Heaven Band, peka kostanja, trije izolski vinarji bodo imeli nekaj za pokušino, nekaj pa za prodajo, nastopila bo folklorna skupina Kraški šopek, za tiste najbolj lačne pa bodo pripravljene klobase in zelje, morda pa tudi še bo-biči in sladkarije.
Če bo le vreme dalo, bo torej še veselo. Škoda le, da smo odvisni od vremena.
Kako pa bo decembra še neverno. Pogovori o tem še potekajo, a vse kar se zaenkrat ve je, da denarja ne bo. Niti za vzorec.
VSE BARVE IZOLE ali POZOR, LEŽEČI UMETNIKI
V	sredo smo na Ljubljanski ulici or-ganzirali risanje na ulici, ki se ga je udeležilo veliko otrok, pa tudi mamic in tatijev, ki so porisali kar nekaj metrov papirja.
Umetnine smo seveda shranili, za konec pa smo spekli še kostanje. Ker je bila akcija zelo uspešna, ustavili smo celo motoristični promet po ulici, smo se odločili, da jo ponovimo v četrtek,
5.11., na istem mestu (od bara Sonček proti Caffè alle porte) od 15. ure dalje.
Obiskali pa so nas tudi belgijski predstavniki, ki so v sklopu programa Leonardo da Vinci po Sloveniji obiskovali različne oblike programov za otroke. Nad našim delom so bili zelo navdušeni, saj brezplačnega varstva otrok ter brezplačnih vsakodnevnih dejavnosti pri njih (pa tudi drugje po Sloveniji) ne poznajo.
V	soboto, 7.11. od 10. do 11. ure pa vabimo vse malčke od 1 - 3 let,
seveda skupaj z mamicami ali tatiji, da nas obiščejo na
Medvedkovih ustvarjalnih delavnicah
v stari italijanski šolo. Vhod je z dvorišča (skozi volt “Parenzana").
Društvo prijateljev mladine Izola
V ZRAKU IN NA TLEH
In vendar stvari končajo na smetišču
Ko smo prejšnji teden objavili fotografijo razbitin lesenega modela ultralahkega letala, ki so ga pred leti skoraj do realizacije pripeljali izolski zanesenjaki, smo vedeli, da se bo zgodila reakcija, Ampak, dejstva je treba predstaviti in tudi užaljenost avtorja je na mestu. Modelar, Anton Pavlovčič, ki je izdelal model letala v naravni velikosti je ob fotografiji napisal nekaj čustvenih a treznih misli.
Nič ni bilo narejeno prehitro, res
pa je, da je do težav prišlo zato, ker sem delal na zaupanje. Zaupal sem ljudem in se, skupaj z njimi, lotil izdelave modela za ultralahko letalo. Poneslo me je njihovo navdušenje in naivno sem zaupal njihovim obljubam. Kako se je končalo smo videli na naslovnici Mandrača iz prejšnjega tedna.
Pisalo se je leto 1992, ko sva z ing. Ivačičem začela načrtovati nov model letala. Skupaj sva izrisala načrt, nato sem izdelal model letala v merilu 1:6 in ga junija meseca že preizkusil. Model se je v zraku zelo lepo obnašal (fotografija spodaj) in tako sem se lotil izdelave večjega modela v merilu 1:4 s razponom kril 2,5 metra. Model je bil tako dobro ocenjen, da ga je podjetje Modeli iz Logatca vključilo v svoj program. Potem je ing. Ivančič kupil svoje letalo in najin skupni projekt je obstal.
Takrat je prišel človek, ki se mu je zdelo škoda, da tak projekt zastane in predlagal mi je, da nadaljujemo
z delom. Obljubil mi je zelo obsežno pomoč, ki pa se je kmalu zožila zgolj na uporabo njegove garaže in material potreben za gradnjo modela v realni velikosti. Seveda sem moral najprej izrisati načrt v merilu 1:1 kar je pomenilo 10 metrov velik načrt in letalo je začelo nastajati ob splošnem navdušenju nas, ustvarjalcev in izolske ter slovenske javnosti. Sam sem poznal meje mojih poslovnih zmožnosti, zato sem povedal, da lahko sodelujem le pri izdelavi modela iz lesa, ne morem pa sodelovati pri tisti fazi, ko je treba model izdelati v plastiki. Vseeno me je skušal prepričati, naj s projekti in svojim znanjem skušam dobiti sponzorje za izdelavo ultralahkega letala po lastnih načrtih.
V Kortah so počastili praznik jeseni
Jesen je zelo lep letni čas. Letošnja jesen je pa je še posebno lepa, saj se lepi, sončni dnevi kar vrstijo drug za drugim. Tople dneve smo izkoristili za življenje in delo v naravi.
Tako smo se v mesecu učenci planinskega in likovnega krožka odpravili po šipek. Po prihodu v šolo smo šipek dali na pladnje, da bi se posušil. Iz posušenega šipka nam bo kuharica kuhala čaj.
Glavno praznovanje jeseni smo imeli 21. oktobra 2009. Šolski dan je bil razdeljen na tri dele.
V prvem delu dneva smo izdelovali izdelke iz jesenskih plodov. Učenci prvega in drugega razreda so naredili ježke iz prelepega škrlatnega listja. Učenci tretjega in četrtega razreda pa so naredili plakat o jeseni in še nekaj ježkov. Petošolci smo izdelali jesensko sovo, katere posebnost je ta, da ni iz perja, ampak iz suhega listja in šipka. Vsi izdelki zdaj krasijo naš večnamenski prostor. V drugem delu dneva smo se razdelili v tri skupine in v našem sadovnjaku obrali kivi. Kivi smo lepo zložili v zabojčke in ga dali v shrambo, kjer bo nekaj časa še zorel.
Po trdem delu smo si prislužili še
Tako smo leta 1998 ustanovili aeroklub MISTRAL in ga registrirali na občini in overili pri notarju. Istega leta sem na občini še oddal prošnjo za dodelitev prostora za klub in za modelarje. Odgovor smo dobili šele leta 2002, ko so nam ponudili prostor na podstrešju bivše italijanske osnovne šole. “Sodelavca”, ki je postal tajnik društva, sem nagovarjal naj napiše pozive za vpisovanje novih članov, vendar tega ni in ni hotel storiti, pač pa je prišel z informacijo, da je povabil znanca iz Logatca naj si pride ogledati svoje letalo. Ampak, letalo je bilo predvsem moje. Takšen odnos me je razjezil in prenehal sem, tako z delom kot z vsemi odnosi ter odstopil od vsega in podal izjavo, da izstopam iz društva.
O usodi letala, ki je bilo tik pred tem, da ga izdelamo v plastiki in je že takrat bilo deležno precejšnjega zanimanja ljudi, ki so na tem področju tudi poslovno uspešni, sem v naslednjih letih poslušal le še govorice. Menda so ga iz delavnice selili v nesojeno kantino v Ljubljanski ulici, poleg osla, ki je doživel podobno usodo, nato pa je letalo potovalo na smetišče, kjer so ga nekateri še videli v enem kosu. Zdaj ga ni več. Fotografija v Mandraču je pravzaprav slika odnosa do mojega in našega skupnega dela, do vseh naporov ki smo jih vložili v ta čudoviti projekt, ki bi lahko zaživel v času ko toliko govorimo o pomenu lastnega znanja in inovativnosti, za razliko od nekaterih podobnih izdelkov, ki so plod tujega znanja in za katere plačujemo licenco.
Fotografija na naslovni strani Mandrača nikakor ni posledica prehitrega dela pač pa prehitrega odločanja in bolj kot kdaj se zdaj zavedam izreka: «Zaupaj, a glej komu«.
Anton Pavlovčič Avtor projekta letala in ne razbitin z naslovnice Mandrača.
&
Indijska kuhinja
Kuharski tečaji z degustacijo indijske hrane.
Število udeležencev: 5 -10 Cena: 12 EUR/osebo Pričetek v novembru, ko se zbere dovolj prijav.
info: Barbara, tel 040 385 529 Sasikala, tel 051 266 387
zabavnejši del dneva. Na šolski zelenici smo v prisotnosti gasilcev, zanetili ogenj, prerezali kostanj in ga spekli. Dokler se je kostanj pekel, so nam gasilci pokazali, kako delujejo naprave za gašenje ognja.
Pridružili so se nam tudi otroci iz vrtca. Skupaj smo pojedli kostanj, ki je bil izredno dober. Jesen pa je lepa tudi zato, ker smo imeli jesenske počitnice.
Bettina Skok in Azra Balič. 5. r PŠ Korte
IRNO MESTO
Pevci Moškega pevskega zbora Izola so se vrnili s tridnevnega gostovanja na Madžarskem. Tam so gostovali na povabilo pevcev, ki so jih naši gostili v Izoli lani, pred tem pa so bili Izolani že na Madžarskem. Tokrat so se predstavili na pevski reviji, kjer sta, poleg izolskega in madžarskega nastopila še zbora iz Lendave in Murske sobote. Tudi tokrat je bilo tridnevno druženje pevcev polno zanimivih dogodkov, gostitelji pa so se jim tudi zahvalili s posebnim priznanjem
Kdaj izobesimo zastave
V uredništvo smo dobili vprašanje bralca, ki ga zanima, kdaj oziroma za katere praznike se izobeša zastave. Ob Dnevu reformacije in Dnevu spomina na mrtve je namreč opazil, da nikjer po Izoli, niti «; na poslopju občine, ni izobešenih i državnih zastav pa ga je zanimalo § ali gre za pozabljivost Komunale b ali za kaj drugega.
° Odgovor smo našli kar v zakonodaji, saj Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi določa kdaj oz. na kakšnih objektih je zastava RS stalno izobešena in kdaj ter kje se jo izobeša ob praznikih.
Zastava mora biti izobešena na 8. februar - Prešernov dan oz. slovenski kulturni praznik; 27. april - dan upora proti okupatorju; 1. in 2. maj - praznik dela; 25. junij -dan državnosti; 17. avgust - združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (ni dela prost dan); 15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan); 23. november -dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan) in 26. december - dan samostojnosti in enotnosti.
Kdaj se zastave ne izobeša
Zastave RS se ne izobeša 1. in 2. januarja - novo leto in 1. novembra
-	dan spomina na mrtve.
Zastave RS se prav tako ne izobeša na dela proste dneve, ki so: velikonočna nedelja in ponedeljek; bin-koštna nedelja; 15. avgust - Marijino vnebovzetje; 31. oktober - dan reformacije; 25. december - božič. Zastava RS je lahko izobešena tudi ob različnih pomembnih dogodkih
-	prireditvah, srečanjih, javnih shodih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, ob praznikih lokalnih skupnosti,...
Zastava RS se praviloma izobesi na dan pred praznikom oz. delovni dan pred praznikom in se umakne naslednji dan po prazniku oz. najkasneje prvi delovni dan po prazniku ali po prenehanju razlogov za izobešanje, če ni po predpisih dovoljeno stalno izobešanje.
Skratka, tisti ki skrbijo za izobešanje zastav v občini Izola so ravnali v skladu z zakonom. Res pa je, da je občinska zastava na poslopju Občinske uprave že nekoliko zbledela in bi lahko izobesili novo. (ur)
Ko skupaj zapojejo tri generacije...
V četrtek, 29. oktobra so v hotelu Delfin, v okviru Tedna starejšega občana prepevali najmlajši ter pevci srednje in starejše generacije.
Na nastop so se pripravljali in tudi zapeli pevci skupine Val morja in Marinaio bend iz Doma upokojencev Izola. Ti so pod vodstvom Marjetke Popovski zapeli nekaj svojih najljubših pesmi, katerim so se kasneje pridružili tudi učenci osnovne šole Košana in pevci mešanega pevskega zbora Košana z zborovodkinjo Barbaro Dougan. Glasno in mogočno pa je zadonela pesem, ko so zraven zapeli tudi vsi poslušalci, ki so prišli in počastili pevce z lepimi aplavzi. Poleg hotelskih gostov so bili tudi številni izolski upokojenci, tako tisti, ki so še vedno zelo aktivni v svojih dejavnostih, kakor tisti, ki prireditve zelo redno obiskujejo.
Navdušili so učenci s svojim programom. Nastopil je njihov pevski zborček, kakor solistki na violino in nasmejali so publiko s svojim skečem. Mešani pevski zbor Košana pa je zapel nekaj zelo različnih pesmi iz svojega bogatega repertoarja in se zahvalil Domu upokojencev, da so lahko skupno izpeljali to prijateljsko pevsko izmenjavo, za katero bi si želeli, da se še kdaj ponovi.
Lepo je bilo slišati in videti, kako so se prepletali glasovi in pesmi otrok, mladine in tistih najstarejših, ki še vedno nosijo pesem s seboj. In ko se prepletejo niti različnih starosti in generacij, je spletena kita še bolj dragocena.	DU
V soboto bo (spet) poplavljalo
Štab Civilne zaščite in Občina Izola v sodelovanju z enotami za zaščito in reševanje v občini Izola organizirata reševalno vajo z naslovom “PLIMA 2009”, na kateri bo prikazanih nekaj vrst reševanja ob večjih poplavah tik ob morju. Vaja bo temeljila na izhodišču, da se ob neugodnih vremenskih napovedih predvideva vnovična poplava, kot je bila 1.12.2008.
Namen vaje je preizkusiti štabno vodenje in koordinacijo vseh struktur za zaščito in reševanje v občini Izola ter možnosti skupnega sodelovanja pri hitrem odzivanju in izvajanju zaščitnih ukrepov v primeru napovedane nesreče - poplave. Na vaji se bo izvedla simulacija evakuacije ogroženih oseb s poplavljenih področij in izvedba začasne nastanitve le-teh.
Ob močni vodni ujmi in plimovanju morja bodo gasilci in tehnične enote iz pogodbenih organizacij skušali postaviti protipoplavni nasip na klasičen način (z vrečami peska) ter z novimi sam napihljivimi gel vrečami.
Vajo bomo izvajali v soboto, 7. novembra 2009, med 9. in 17. uro na območjih Velikega trga. Sončnega nabrežja, Ljubljanske ulice in Svetilnika. Tako mirujoči kot tekoči promet bosta ta dan nekoliko motena, vendar popolnih zapor ne bo. Preizkušali bomo tudi alarmiranje s pomočjo siren, zato že sedaj prosimo za strpnost in razumevanje ter morebitno sodelovanje.
O vseh dogajanjih bodo organizatorji obveščali v medijih in preko občinske spletne strani.
Predzadnja
Zgrešila je vozni pas
Ob 19.30 uri se je na izolski obvoznici pripetila prometna nesreča. Nesrečo je povzročila 26-letna Koprčanka, ki je vozila iz Kopra proti Piranu. Na začetku izolske obvoznice je pri preusmeritvi napačno zapeljala čez polno črto na nasprotni pas in čelno trčila v nasproti vozeči os. avtomobil. V vozilu sta bila 45-letni voznik in 40-letna sopotnica doma iz Kopra. Povzročiteljica in sopotnica sta bili hudo telesno poškodovani, voznik pa lahko. Izolska obvoznica je bila do 21.00 ure zaprta, promet pa je potekal skozi Izolo.
Tudi Gilere grejo
Očitno so se lopovi naveličali krasti vedno ene in iste Piaggote pa so malo zamenjali znamke. Namreč, občan je prijavil, da mu je neznani storilec ukradel kolo z motorjem, reg. št. KP Al-974, znamke Gilera Runner črne barve z vzvratnima ogledaloma na obeh ročicah. V kolikor ga kdo opazi naj obvesti Policijsko postajo Izola ali naj to sporoči na številko 113.
Nekdo je obrnil cesto
Izolski policisti so obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilne smeri vožnje. Ker so policisti posumili, da je vozil pod vplivom alkohola, je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti. Rezultat je pokazal 0,89 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Bil je pridržan, zanj sledi še postopek o prekršku.
Žal nič novega
Družinsko nasilje obstaja in tudi prejšnji teden so policiste obvestili o novem primeru družinskega nasilja. Ob prihodu na kraj je bil kršitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja. Zanj bo podana kazenska ovadba, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini.
Invalida je zbil
Ob 12.25 so Center za oveščanje sporočili, da je v Izoli na prehodu za pešce avtomobil zbil invalida na vozičku. Na kraj so takoj odhiteli reševalci in policisti, ki so ugotovili, da je 47-letni državljan Italije na prehodu za pešce spregledal 41-letnega Izolana na invalidskem vozičku in trčil vanj. Invalid je bil v nesreči lažje poškodovan, zoper povzročitelja pa je bil napisal ob-dolžilni predlog, nakar je bil priveden k sodniku.
Nezakoniti vulkanizerji
Očitno prihaja zima in nekateri potrebujejo nove gume. Tako je ponoči neznanec z avtomobila znamke BMW snel vsa štiri kolesa in lastnici povzročil za okoli 1.500 EUR škode. Čudno, za BMW-ja ima, za gume pa ne.
V kompletu z radijem
Morda pa prej omenjeni neznanec pripravlja kakšno akcijo in bo ob gumah ponudil še praktično nagrado. Nekdo je namreč vlomil v osebni avtomobil znamke Fiat Uno. Kot je ugotovila lastnica je izginil avtoradio znamke Sony. Lastnica je oškodovana za 100 EUR.
ALKO LESTVICA: 0,89; 0,45; 0,38 mg/l.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Gojkova skrivalnica
X
\
I
Tudi z vprašanjem prejšnjega tedna niste imeli veliko težav. Andreja Lukač je prva odgovorila, da je na razglednici Ulica svobode in prav je imela. Na veliki fotografiji pa je tokrat Viližanski zaliv s Parencano v prvem planu in Izolo v ozadju. Razglednica je bila poslana leta 1903, na njej pa je videti tudi visoke ciprese s pokopališča.
MALI OGLASI
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole, tel 040 128 199
-	V Izoli ugodno prodamo sončno 3 sobno stanovanje, 60 kv.m., s čudovitim razgledom, zastekljen balkon, kopalnica komplet prenovljena. Tel. 041/345634 ali 040/ 385529
-	Stanovanje v Izoli v centru prodam. Velikost 58 m2, 4.nadstropje, pogled na morje, tel 070 872 901
ODDAMO
-	Oddam v Jagodju trisobno stanovanje (+ dnevna) za daljše obdobje. 031 439 738
-	Oddamo opremljeno stanovanje v Jagodju-Dobrava za dve osebi do 1.6.2010. tel_041 818 675
-	Ljubljana(Šiška) oddam opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. tel 031 389 751
-	STANOVANJE IZOLA-JAGODJE, za 2 osebi, kompletno opremljeno cca. 40m2, pritličje hiše, lasten vhod, soba, kuhinja z jedil., hodnik, kopalnica,centralno ogrevano, internet. Kontakt: Majda 041 644 287
-	V Izoli oddam 2 sobno, opremljeno stanovanje za daljše obdobje, tel 031 858 826 NAJAMEMO
-	Zdravnica nujno vzame v najem sobo ali garsonjero v Izoli od 20. oktobra naprej za dobo 6 mesecev. Kontakt : 041 435 207
Delo
-	Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332
-	Likam na domu. tel 041 939 136-
-	Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316
-	Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ah okolici Tel: 041 234 591
Vozila in ploviu
-	Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728
-	Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881 -Prodam Citroen Bx 1,5 TGE, poreklo Francija, v voznem stanju, neregistriran, letnik 94, 157.000km za 230 EUR. tel 040 638 217
-	Prodam Citroen Kara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. tel 041 653 946 ali 031 583 881
-	Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765
Razno
-	Prodajam pralni stroj Gorenje mod. WA1182S 1.2005, ki je bil v uporabi samo ene starejše osebe le 2 leti -ogled po želji.Zainteresirani naj pokličejo mobi št. 051/640-870.
-	Sedežno garnituro 3+2 raztegljivo prodam, tel 070 872 901
-	2 NOVA jogija, še zapakirana, kupljena po znižani ceni 30 EUR za kos/redna cena 60EUR/ prodam 10% ceneje, tel 041 210 920
-	Prodam sušilni stroj Sidex, skoraj nov za 250 EUR. tel 05/ 641 92 42
-	Kupim še dobro ohranjen štedilnik na drva. tel 041 638 292
-	Nudim pomoč na domu. tel 05/ 639 56 70
-Prodam oljčno olje 041 713 870
-	Nov, originalno zapakiran pomivalni stroj Gorenje GV 63222 prodam za 300 Eur. (Igor 031 342567)
-	Prodam mlin za grozdje, tel 05/641 6316
-	Prodam rabljen mlin za grozdje in plastično kad za kmetijo 300 litrski. Tel 041/828605
NLB Družinski	varčevalni paket §
•j
o
o
fN
Poslovalnica Izola	f
Trg republike 3	!
Tel.: 05 663 06 00	^	<>
"	QQ
Z ;
NLB®
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
f
Končno spet , Tako smo bliže ljudem, peš po mestu...	'	( |juc|je nam bolj zaupajo in
Tokratno zadnjo stran Mandrača namenjamo vsem generacijam našega mesta. Začenjamo s tisto, ki je konec prejšnjega tedna počastila spomin na padle udeležence narodno osvobodilnega boja. Tako-le so pevci zapeli ob spomeniku padlim borcem v Jagodju. Na spodnji fotografiji pa so člani skupine pedagoških delavcev iz Belgije, ki so v sklopu programa Leonardo da Vinci obiskovali slovenske vrtce in druge oblike varstva otrok, ter se zadržali tudi pri umetnikih iz Ljubljanske ulice.
Nadaljevanje tega generacijskega sprehoda namenjamo slavljencem, 70 letnikom iz krajevne skupnosti Jagodje Dobrava, ki so jim ob Tednu starejših občanov pripravili prav poseben sprejem. Na spodnji fotografiji pa so ustvarjalci glasbene pravljice z naslovom Časovni stroj, ki bodo naslednji teden z nastopom v izolskem kulturnem domu opravili še zadnji nastop. Pred dobrim letom so premierno nastopili v Izoli, nato so obiskali skoraj vse kraje v Slovenski Istri in zdaj bodo to svojo turnejo končali doma.
Kar tri generacije
V četrtek, 29. oktobra pa so v hotelu Delfin, v okviru Tedna starejših občanov prepevali najmlajši ter pevci srednje in starejše generacije.
Na nastop so se pripravljali in tudi zapeli pevci skupine Val morja in Marinaio bend iz Doma upokojencev Izola. Ti so pod vodstvom Marjetke Popovski zapeli nekaj svojih naj ljubših pesmi, katerim so se kasneje pridružili tudi učenci osnovne šole Košana in pevci mešanega pevskega zbora Košana z zborovodkinjo Barbaro Dougan. Glasno in mogočno pa je zadonela pesem, ko so zraven zapeli tudi vsi poslušalci, ki so prišli in počastili pevce z lepimi aplavzi.