SAMOFINANSIRANJE 
v komunalnem življenju
Bližnja letna skuipščLna stalne konference mest se bo med drugkn ukvarjala tudi z vprašanjem materialnih osnov mest im samofiinajisiranjeru v komunaluem življenju. PrLpravljeni edaiborat dn razprava na skupščini bosta iiedvomno prispe-vala k nadaljnji osvetlitvi tega zapletenega problema. Sklepe skupžčine bodo hkra'ti z drugiiui niateriali dostavili zveznemu izvršnemu svetu, tia bi lahko služili za na-daljnje diskusije vn delo v zveai i izdelavo perspektivnega plana. V "tem članku podajamo nekaj pogledov na te probleme.
S stekom okoliščin smo podedovali taiko t gospodajskem katkor tudi na komu.nal-nih in drugili področjih družtenega stan-darda sploSno zelo nerazvitii inesta in na- * selja. Vojna rušenja so še bolj poslabšala težko podedovaivo stanje. Polftika in<iu-sirializacije države je pritegnila nnio/.ice prebivalstva iz vasi v mesta in industrij-ske kraje. Koncentracija sredstev. nujnih za naglo iiidustrializacijo, ki smo jo izva-jali v izjemnih okoliščinah, vezanili na obrambo države. nerodovitna letu itd. ni dovoljcvald, da bi vzporedno v skladu z {Cospodarskim razvojeni razvijali tutli me-sta in druga naselja. predvsem stanovanj-skokomunalne in druge osnovc družbe-nega stanJarda, čeprav smo tudi v teh okr>liščiuah dosejcli velike uspehe, na ne-katerili področjih, kakor so prosveta, kul-Jnra,   zdravstTo   itd.
Intenzivnejše iz.koriščanje dosežene stopnje naših proizvod.nili zmog-ljivosti je pojojf-no z na<laljnjim dviffom strokovnili kvalifikaeij delavcev, z izpopoljevajijem ragrajevalnega sistema, z i/boljševanjem tleloviu- orpaiiizacije in z drugimi ukrepi na področju proizvodnje, toda tudi z dvi-gom ravni individualne in ko-lektivne po-trošnje. To je predvsem nujno v mestih in iktdiistTijskih krajih, v katerih vztraja-nje pri nizki komunalni tehuiki (pri sla-bih slanovanjskih, prometniii, oskrboval-nih. uslužnostnih razmerali) onemogoča prehod na višje oblike {fospodarjenja. ne clovoljuje, da se na področju gospodar-stva pojavljajo dejans.ki stroški delovne sile, kar izkrivlja cene in rentabilnost po-slov podjetij, onemogoča pa tudi oceno lejilabilnosti novih investicij. Sedauji niz-ki osebni dohodek oneniogoea ustvaritev zedostTifg;a raz^pona po kvalifikaciji in nčinku. kar je imjen pogoj za krepitev inaterialne zainteresiranosti in večjo de-lovao storilnost. Nizki osebni dohodki na-vajajo komune. da zbirajo sredstva za vse oblike družtene potrošnje večinoma neposredno iz gospodarstva. To pa ne sa-ino ne otcžkoča noniialncpa razvoja ko-munaliiili skladov, tetnveč vpliva nega-tivno tndi na samostojnost gosfKKiarskih podjetij in na sam gospodarski razvoj. Kazen tega vse t-o v večjem ali manjšem obsegu vpliva tudi na sainostojnost orga-nov družbenega upravljanja, ljudskili <k1-
Sreten BJELIČIĆ
botov in tudi ua zainteresiranost držav-Ijanov — posaimeziukov za naprcdek in razvoj družibenih odnosov aa svobodnik socialističnih osnovah."
Opravljene analize opozariajo na nuj-nost postopnih sprememb tako v obsegu sredstev, ki jili iavestiraiuo v koaiunaLao dejavnost, kakor tudi v druge al^like splošne potrošnje v jnestih, posebno pa v si&terau fiiiaJisiranja komun in teh dcjav-nosti. Razmnljivo je, dk je <xlyisen teinpo povečanja sredstev za te dejavnosti od uaših splošroili možnosti, jasao pa je, da jih nioramo povečevati taiko zaradi inten-zivnejšega izkoriščanja razpoložljivihpro-izvodnifa zjnogljivosti in pospeševanja na-predka sploh kakor tudi zaradi ustvaritve stabilnejše in stalnejše osnove za razvoj družbenega upravljauja in komunalnega sistenia v celoti. Prav tako nioramo spic-miujati sistem finansiranja tako v smislu iska-nja ustreznih rešitev za virc dohod-kov komunaloih skupiiosti kakor tudi v uvajanju ckonomskih odnosov v graditev iu eksploatacijo skladov komunalnega in clružbenega standarda.
Predlogi, ki so jili doslej dali v raz-pravljanje, izhajajo iz tega. da jc bi-stveni pogoj za člni popolnejše izkorišča-nje raznih možnosti za hitrejše in ekono-mičnejše reševanje stanova.njsko komu-nalnili problemov in družbeiiega standar-da v celoti, da se odpravijo admini-stra-tivni odnosi in da se najdejo rešitve, ki bodo v največji meri sproščale iniciativo samih državljanov na o&novi svobodnej-Sega delovanja gospodarskih zakonov tudi na  tem  podi-očju.
Po vsem sodeč bomo pri tem morali izhajati iz dveli načel. Prvič, da bodo imele stanovanjsko komunalne. prosvetne in druge zgradbe ia službe družbenesa standarda sigurne in zadostne dohodke, da bodo moffle finanfno samostojno ob-stajati, v kar vključiijeuio tiidi odplačila 7U po&ojila, ki bi jih najele za svojo gra-ditev. Drugi^, da ]x>mo morali breme fi-nansiranja zgradb in služb, o katerih je (jovorn. čim popolneje vezati na osebne dohodke   državljanov.   Razumljivo  je.  da
(Nadaljevanje na drugi strani)
(Nadaljevanje S prve strand)
je treba  docela različno proučiti v.praša-
nje    praproste    in    vprašaiije    razširjene
reprodukcije.
Glede na različno naravo skladov in služb družbenega standajda kakor tudi na pomeiubne raalike med posamezniini kraji in posameznikui niesti upoiaba siste-ma samofinansirajija ne inore biti popol-noma enolična. Nasprotno, treba je omo-gočiti, da bo neka kornuna uporubila tiste oblike tega sistema, ki ji po njenih kon-kietnih razmeraJi za določeno slu/.bo naj-bolj ustrezajo, kakor tudi, da bo ta si-stem uvajala v življenje z naglico, ki bo zanjo  najprimernejšn.