gospodarske, obrtniške in narodne. îahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr.,za Četrtleta 90kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrtleta 1 gld. 15 kr. nov.den. Ljubljani v sredo 19. septembra 1866. šxospodarske stvari. setvi in žetvi raznih rastlin. dob Nekaj Ko smo njivo dobro obdělali, treba je, da vsejemo m relo, čvrsto seme, semena Za setev je treba, da vzamemo zd ravo, d o z o- da vzamemo pravo mero da sejemo ob pravém casu. Le tisto seme je dobro in pravo za setev , ktero je popolnoma , zdravo, ne od molov snedeno, čisto in ne prestaro. Vendar so oljnata semena stara za y dozorelo, jekleno nica y y oves setev boljša od mladih. Navadua žita so pri nas: pse- , koruza. Najdalji čas obdrží oves kaljivost, najhitreje jo pa rž zgubi. Da seme ka-Ijivost popolnoma obdrží, treba rz, ječmen Je y da se seme dobro hrani. Da seme dobro kali, treba tudi, da ga pravi čas sejemo Da je gorkota posebno potrebna y da seme hitro kali, to nam kažejo skušnje od gosp. prof. Haberlandta, ki je vse rastline skušal zastran kaljivosti. Pokazalo se je ; da pšenično seme, ako je gorkote za dobre stopinje po Romirjevem gorkomeru, kalí v 6 dneh ; ako je je dobrih v , ^x v „ uucu, «.w j* ^ stopinj, pa že v dveh dneh; rž kali, ako je gorkote stopinj kali v dnéh ako Je Je 12 čez 3 stopinje, v dneh ako dneh * ^ «"OXJ, «iw je je uuuiiu ^ otupuj, * in ako je je 12 stopinj , kali v enem dnevu. dobrih stopinj v y Koruza ne kali ako > stopinj Je Je čez y kalí ako stopinj tudi čez 3 stopinje gorkote; v , kalí v 11 dneh, ako ne kalijo ne koruza, bob, dneh. Pri gorkoti dobrih Je je 12 stopinj in kumare ne. proso, tobak, pa tudi buče Seme moramo dosti glob ok v emljo djati, ker tudi globokost, v ktero se seme položí, je vzrok seme pozneje ali hitrej y da kalí Tudi to priča skušnj gon omenjenega gosp. profesorja. Položil je 100 semen v zemlj lilo zemlj palcev (col) globoko in le 10 jih je ka 5 od druzih 100 pa, ki jih je položil, jih je kalilo 92 palce globoko v Da t koruze ne kalí dobro seme pšenice y rzí y ječmena, ovsa in y priča nam tudi gori omenjeni gospod 9 ki je skušnjo tako napravljal, da je 100 semen razno starega psenicnega semena vzel našel od 100 eno leto starih semen jih je 96 kalilo 100 dve leti starih 84, od 100 tri leta starih Je y y 100 šest let starih od 100 deset let starih eno y rž pa se je obnašala tako od da od od ne 100 eno leto 60 pa y starih semen jih je kalilo vseh 100, od 100 dve leti starih 48; od 100 tri leta starih pa ne eno. Posebno potrebno je tudi to, da seme vedno enako hranimo, ne zdaj na suhem, zdaj na mokrem Dobro je seme od časa do časa preminjat m priporoca se dobivamo. da od bolj mrzlih krajev tako seme Koristno je , seme apneniti ali pepeliti pred setvijo, kajti to storí, da mlada rastlinica hitro dobi živež. Prip se dalj > da J trijol (K pfervitriol) v vodi raztopimo in s to vodo seme poli-jemo in obdelamo; to storí, da seme oprostimo raznih bolezin, postavimo j y Da netj se seje z roko, to je dobro seje z m ©J Da je izvrsten dobiček pa y tudi ako s sejavno mašino sejemo, to je gotovo. Prihrani se pri taki setvi skoraj polovi semena y žito lepše raste y vsa zrna so enakomerno globoko položena in lep » 1 #•# 1 11 A % 1 1 • « in v vrstah po njivi razdelj kterih se bilke v i Ako pogledam s sejavnico jlepšem redu stoj jalo y se veselimo njive ker y y na vse Treba je potem, da rastline na njivi ple vél j oprostimo. Tudi okopavati je treba rastline, in posebno ko ristna se kaže setev z mašino sejavno, kajti mogoče je tudi potem z raznim rastline. djem okopavati in osipati Ako je žito dozorelo, je treba ga požeti, posušiti in omlatiti. Žani nje se s srpi nekteri rabijo nalašc za žetev napravljene kôse. Res je, da gre delo hitrejše od ker dober kosec pokosí en dan toliko, kolikor rok , ACl UUUCl aUDC(j UUBUOX CU Vic požanje deset ženjic; tedaj žito kosé ondi ; kjer so polja zeló velika; zgubi se pa vendar mnogo zrnja pri tudi mrve napravljene. Koristijo pa le ondi take ma- košnji. Tudi imajo mašine, ktere so za žetev žita sine y želah pa nimajo kozolcev; stave ali mandeljce, tako sicer kjer je lepa ravnina. Po žetvi se žito v kozolce spravi; v mnozih de-tM ■ postavijo požeto žito v stave ali uiaiiucijut?, oiv-ci, da tri vrste napravijo, v vsaki vrsti so trije snopi, enega pa prikucnejo cez druge in ta mora streho namestovati, ako bi deževalo. Žito mlatiči m la ti j o s cepi ali pa ga živina mane. ■I . Tako ktera omlati en dan 400 do 500 vaganov in ga tudi izveja in izčisti. Ako tako mašino sopar goni, veljá 4000 gold. Omláceno žito se shrani v žitnico ; na Ogerskem Tudi so razne mašine, ktere žito izvrstno omlatijo. • — - i . • žita mašina y hranijo žito v podzemeljskih jamah in imenujejo tako shrambe silos. Izkopljejo jih v podobi poliške steklenice, in jih dobro osušé. Take shrambe so dobre ognja ovarovane, pa tudi hudobni tatvinski roki ni lahko mogoče stegniti se po ptujem pridelku. ~ ~ Fr. Povše. Solni davek. Spisal dr. Ivan Gršak. ^Il (Konec.) Ako še natanše presodimo solni davek, najdemo, da je treba prevdariti, kako bi bilo mogoče ga odpra- 302 viti Čisto ; o njem so narodna zastopništva v različnih državah že marsiktero spregovorila; posebno je pruski državni zbor pred kacimi 20 leti svoje prepričanj rekel vec več přidělalo kakor poprej. Te številke nas strašé tem , ako pomislimo, da se ljudstvo avstrijske države resei, da se solni davek odpi»vi , ^ju&uai jo pa turn, x. \j oun nuiuujc uiuveK. , Z>l da bi potreba bilo namesto solnega davka vpeljati kak je mislila neka nemška pisatelj přiznal je pa tudi vsako leto pomnoži za vec kakor 235,000 duš Po soli zdibuje človek, živina in zemlj i n drugi davek Da solni davek ne stoji na čisto glj 1 prav ki je sol ime novala pra ^utc* UUUIOQ« jJioaLcijiv^c» , ivi jo oux iiuc uuvaii m 1 j e.a Koliko solz se ne preliva za ta naj podlagi, to sledi že iz občega načela, da se davki potrebnejši del našega živeža! morajo nalagati po merji premozenj ta davek pa zâdene siromaka kakor bogatina po enaki meri, vsak mora enako štibro plačevati; dá, skušnje kažejo, da siromašni človek še več soli potřebuje, kakor da- Natoroznanske stvari. Čudoviti potniki. bogatin. Prosti delavec si rad precej osoli kromp > siravno mu beli Jesen se nam je približala. Modro nebo, ktero preobile soli rajše mašče priliva primanjkuje , bogatin pa namesto leti rado z jasnim očesom gleda na suho zemljo da bi posvoje sol draže prodajala, kakor revnemu, to se ne dá lahko peljati Drugi vzrok, ki govori zoper solni davek pa bogatemu obličje s sivimi oblaki pregrne in kmetovavcu na veselje s pohlevnim dežekom veneco setev pomoči. Dežju za petami mrzle nocí nastopajo, drevju zelena obleka j je ta > da se raba in prodaj soli rumeni, vene in ko mrtvo listje odpada, gozd in livada sin Tako se na Francozkem, posebno ak° jej je cena niža. svoj kinč zgubivata, mrzla zima jame trkati na duri. pa na Angležkem Sredi žalostnih teh spreminjav v krasni naravi bogati pri znižani ceni potroha soli pomnožila za Četrti del. meščanje svoja prebivališča na kmetih zapuščajo ter se vračajo v mesta, ktera so bili zapustili zavoljo poletenske zato mogoče, ker ljudjé začnejo pri nizki ceni To rabiti sol tudi za solé ribe itd. Koliko sol živino, za gnoj ; pri rokodelstvih ? da navado, da na razve- Rimlj Angle solí. pomaga živini, to je precej znano. Stari žgeče vročine ; seljevanje in počitek hodi ali v daljna mesta, ali v hribe gospoda, ktera ima so hasen ali v kopli, se zopet zbira okoli domačega v v ognjisca pravi j , vol za mastnico pa našim kmetom preveliko tovavec ke soli že zdavnej sp_oznali. Da so ljudjé potovali, bila je menda navada od nekdaj ; toda ker je bilo potovanje sklenjeno z marsikterimi te- da krava mora dobiti vsaki dan lotov 10 lotov; da se bo to zdelo *), vendar nobeden kme zavami, nikdar ni bilo splošno. Casi se pa spreminjajo jako in v njih tudi ljudjé. Kjer se jo vdomacil parni konj, ne bode tajil, da slabo krmo in slab oves sol ki člověka v malo urah preseli v daljne tuje dežele, kamor so štirinogati konjici nekdaj potřebovali dní, tednov • 1* • 1 • 1 f 1 111 v*1 bolj Na Francozkem se za živino manj soli porabi > in mesecev t ondi se je ljudém skoro sploh vdomacila kakor na Badenskem, ker je tam sol dražja kakor tù; tudi želja do potovanja, na ktero člověka vrh tega še da se pri sirarijah in mjilarijab (žajfarijah) precej soli tudi vabijo in mikajo mnogovrstna obrtnija in razne porabi, to je vsacemu znano ; razjasnil pa bode drugi se- spreminjajoče se šege. Razloček med nekdaj in stávek o soli pomen ) ker tù ki in gospodarsk z državno-gospodarskega stališča tudi zdaj v tem, da je dandanašnji treba vse drugih pri- prav za potovanje, kakor nekdaj. V časih, ko so pot- pretresujemo Vendar bodo nekteri rekl tiščí jako, ker da ta solni davek ne se v krajcarjih odrajtuje. Tudi ne po niki zdaj peš hodili, zadostovali reči in ste gorjača in mala torbica, v časih parnih kónj — je treba težkih tovorov, stvari, kterim človek kmalu več ne bode vedel blJ ; da solni davek državi vsako leto obilo dohodkov imen. prinaša tako , da bi namesto njega se gotovo morali drugi viri za državne dohodke najti, ako bi sol na nižo ceno deli H| ^^JP^H^H^H^H^^H Vendar tirjajo narodarske postave, da se solná cena bolj in bolj zniža; pri nizki ceni Pri vsem tem pa, da se časi spreminjajo in svet obrtnii in železnicam vkljub, dandanašnji še nahajamo potnikov, ki nikakor nočejo opustiti stare svoje navade, ampak se je še zvesto držé. Pred tisoč in tisoč leti ; predno je kdo mislil na železnice, potovali so ti namreč se več soli potroši, ker je mogoče tudi tistemu potniki vsako leto v daljne dežele čez hrib in čez plan, si je kupiti za svoje gospodarstvo, kteri si je dosihdob nad suho zemljo in slanim morjem, in sicer brez vse zavoljo previsoke cene ni mogel omisliti. Po tej poti prateži, brez krnirjev, brez torbice, še celó brez gorjače pa, da se vec soli porabi, nadomesté se spet tišti od- in brez denarja, ki je dandanašnji po vsem svetu naj- hodki, kterim je bila niža cena kriva. Hvale vredno potrebniša stvar. In vendar se te navade v se danes Je ) da država vsaj živinsko sol po • v ■ nizi ceni prodaja, zvesto držé. Kdo izmed mojih čitateljev ni že videl in Le žalibože, da morajo tudi ljudje rabiti za-se živinsko opazoval potnikov, kteri ne ostajajo in se tuđine okrep- sol f đa -siravno jo država denaturira > to je > ona JeJ čujejo v gostilnicah, ampak pod milim Bogom na zvo- vzame navadne lastnosti barve in okusa z druzimi rečmi, nikih božjih naših hramov? Ktere potnike da menim, postavim z opekovo moko, ogljenim prahom, sajami itd. zdaj že lahko uganeš, dragi čitatelj. To ti niso potniki Vse te stvari pa se dajo sopet odločiti od soli, ako se na suhem in mokrem, krilati potniki v prezrljivem v vodi raztopi ali skuha. Tudi se za živinsko sol jem- zraku— tice selivke so. One še ne poznajo koledarja 1J ej 0 ostanki in slabeja sol pri pridelovanji. naših zvezdogledov, tudi ne opazujejo zrakomera naših Po novejih statističnih dokazih se je přidělalo na naravoslovcev, vendar pa vsako leto ob določenem času Avstrijskem soli: Leta 1861 1863 1864 centov 7,570.946 6,818.040 6,641.624 vrednost gld. 43,796.961 38,630.742 37,494.921 zapuščajo naše severne kraje; mraz, ze so v ko pri nas nastopa ne poznajo zime. Drozgi se prvi podajo na pot; poletenska svoja stanovanja o pravém času zapustivši vso Evropo preletijo in srečno pokrajinah, ki ■»-w-.r ujuii.u^t • j. dospejo V zimska svuja ^louivauaua ua opa.ujStt.CLu, Ta spregled nam zopet kaže, da pridelovanje soli Maltiškem in Afrikanskem primorji. Za drozgi jo popři nas zmirom zastaja. Le živinske solí se je nekaj berejo pribe (ribiči), divje gosi, žrjavi, štorklje (štrki) prebivališča na Španjskem in lastovke. # Je res tuđi preveč: 3 loti dan za srednje živinče so dovelj' Vse tice selivke v čudovitem redu potujejo. Kdo Vred jim neki dajè znamenje ) kedaj se imajo vzdigniti s 303 svojih selišč? Kdo jim neki kaže pot, ki pelje tje, To upravičeno posebstvo mora. prihodnja avstrijska ustava kamor hrepeni njihovo srcé? Kdo je neki zbira in deželam tako utrditi in zavarovati, kot druge meščanske, spravlja v vrsto in deva v red , da potujejo združeni družabne in politiške svoboščine. Utrdba prave ustavne vojski enako? Kedar o belem jesenskem dnevu ali pa svobodě, bode mogočna vez skupnosti med raznimi av- tudi v tihi jesenski noči o mesečnem svitu z visocega strijskimi národnostmi. Zakaj skupaj bomo imeli eno zraka začuješ glasen krik, ozri se kviško, in ugledat vsem drago dobro braniti, varovati in trditi. Jezikov 7 boš črn, z natančnimi črtami omenjen trivogelnik > kteri pravnost v in k v urad in se vedno dalje pomika v zraku. To so ti štorklje ali ob m mi, varovanje svojega lastnega narodnega življenja mopravnihmunicipijah, potem v okrajnih krožnih zborovih in slednj*" po divje gosi. Na nobenem učilišči se niso učile računstva, nikjer in nikdar niso poslušale nauka niti o kotu m oKroznin zDorovin m sieanjic razširjOUčt, niti o trivogelniku, in vendar bolje ko najbolj učeni trdnih in nespremenljivih ustavnih vodilih ustanovlj zemljemerci vedó, da v zrak najlože leté po podobi tri- deželnih z bor o v pristojnost ali kompetencij vogelne zagozde. Tica načelnica ima najteže opravilo, to ustvari pri nas posameznim delom samoupravo in torej bodeš, ako dobro paziš, zapazil, da se v tem poslu samostojnost; pri vsem tem pa bi se najviši postavo a 7 vrsté tako, da pride na čelo druga za drugo. Izmed vseh tic seli vek je najmikavniše gledati lizacij davni oblasti ne smela kratiti potrebna moč Cent v b s o lutiz em Oné, skoro bi rekel, živé kakor puščavnice > držat y ker se m m ? a federacija v navadnem pomenu je štorklje. in ko se spomladi vrnejo v poletna selišča, zbere si vsaka dvojica vas in hišo, kjer jej je gostoljubni kme- moč razkraja v drobce (atome); pa tudi dualizem'v šir-tovavec pripravil gnjezdo. Vsaka vas jih ima le en par, jem smislu razdeva skupnost in državno celoto. Zevse- ena postaja na poti k absolutizmu, ker zastopništva da bi večemu dva. Akoravno so pa štorklje tako razdeljene ma posebne razmere avstrijske ne dopuščaj po vsi deželi, vendar se vse o svojem času na enem vpeljala ktera koli teh državnih oblik v svojí čisti A — « i i t • . » • I 1 • * m m m m m m «m ^ i ■ m «t «v* « se ne- kraji snidejo, kedar je treba odriniti iz severnih krajev. izprosljivi doslednosti Ob reki Renu jih največ živí na Elzaškem in Baden- umeruje parlament skem dvalizmu, ktereg meji m zbirališče na odhod jeseni jim je široko ravno obravnavanje reči zares skupnih poslanci, ki so bili v Aussee-u zbrani, državno Î31\gui ^ ^uiiauouu U« VV4UVV* J J ^ v^ * ^ ' WV/ J ^VUIWIIUI J 1V1 UV Mill Y JLiUOOUV ML JLÁ KJ X COJLJLJ. y UlZiČlVliU polje blizo Strasburga, kakor da bi jim bila strasburška za Avstrijo mogočo obliko. Postavna (temeljna) oblika Tr m m M m # • TT % # V % TI ^ '"Va m . . A mm A _ _ 7 7 stolna cerkev svetilnik in znamenje. Jako mikavno je, kakor tudi njeno zvršilo pak se opazovati je na tem zbirališči. Nekteri resno in nepře- vidno, na vzajemni dog lan ja, kakor je makljivo stojé na dolgih svojih nogah, nekterim se pa (kompromis) u lvu oiujc un uui^iu «variím ov „Tagespošta" temu dostavlja: „Mi se skladamo po kakor da bi jim bilo dolgčas, kajti svoje gibčeno polnoma s temi mislimi, in bi imeli za dokaz polit vidi } aaaui. MW *JL Jilil y «^J"* g«(v/w44V jVVXiAVUAM) KJ tUIlll JLUlOllJLUl ^ J.XX KJ± AJLLX^XJ. £JIA VAV^XVCtZi JJUl in lahko upogljive vratove polagajo na hrbet ter kakor zrelotosti in brez predsodne previdnosti, ako bi za kratek čas brez konca in kraja svojega dolzega vensk kljuna čeljusti tolčejo čeljust ob čeljust in tako velik rajo spoznati dnik da pristopili temu programu y SO ÛJ tudi 7 ker mo jihove národně želj krik delajo. Ako se kviško ozreš v zrak, tù in tam v sprejete. Kratkovidni, surovi antipatii do nemštva in daljini zagledaš črno piko, ktera se počasi premika; ta nemških kulturonoscev mora se konec storiti in pika m čedalje bolj raste v očéh, kmalu se ti približa národni mržnji za vselej slovo dati. Isti polit gospodarski principi naj bodo temelj porazumenj ploh m ko blisk štorklja za štorkljo sede na tla. Mno- kar na vseh avstrijskih narodov, kteri si bodo na svobodném štalu žica je čedalje veča, krik in gibanje močnejše, ™ — —^^^^ ** ^^ en hip vse udarijo s perutami, sfofotajo, se v trivogel- kakor se samo ob sebi razumeva, vzajemni poroki za niku vzdignejo v zrak, in v tej podobi letijo proti jugu. pametno svobodo in sosebno narodno življ u Kdo jim je povedal, da se jih je bila zbrala vsa Tako množica? Kdo UiUV/£ilV>CO è XVUVr J G J Ô kju\j± • uvtv j «-uvituvuj v* um jlmjî j mi f V/ UV/XUOXV1JJL ^/UOICillVVj Y y XJLCAi J VUUlldiil^jaVij C odhod? Kdo je obrnil na južno stran? Kdo jim poka- strijskim narodom pogubna, da vodi v absolutizem m . ^ Vtf ^ 1 #11 /^V t t t w • # -1 m 1 a ^ m štel? Kdo jim dal znamenje na izjávo nemških poslancev Tagespost." Tudi mi radostno pozdravljamo da je tral nuje zemljo, £JL JU mviju , «m^ij VU j « * JAJlx J"LJ" VXV.AV£jJJ..U., J.JJL X OiZtOllJ CIJČt IVUi-U jJC tciliv^lj «• -------- --- ' ^ resnični ustavnosti in pravi svobodi v Avstrii ; zmota je, mu zastopu!- Kdo mora tedaj februarski statut ni večih pravic podělil skup če 1 tup U : * JJLXVJXC* LK^VXdtJ j AA W * M- w v^ 116 previja y da federalizem zastopništvu moč v atome drobí? tako tolmačito jo, kakor da bi pravične zahteve nenem- nv*^, íou^,^.^ ----- ——^ -- — ških narodov hotela kratiti. Poganjanje za utrditev svo- Niti v Ameriki niti v Svici, ki so prave federajistične trditi bode ne bo in ne sme uničevati deželnih posebnosti, države 7 nima skup zastop večih pravic. Ako je ondi 304 sređiška ali centralna vlada dosti jaka m ako ima za- stopništvo dovolj U1UUX, ^aacij iu uvujv ^^ x«i nih načelih ne bi tudi v Avstrii zadostovalo? moči ciuai uuoii. joiAa^ iu. AUICK JW^ÍA OVW V \j UCU zakaj to dvoje po istih federal- meta, slovanska jezik sta v obeh hrvaških gimnazijah prostovoij pred Kar nas Tagespost a čja je v gimnazii zagrebški na teden po 2 uri učil učeni naš slovanski jezikoslovec damo antipatii do nemštva in nemških kulturonoscev ji pošteno pomisliti, da nastavši mržnji sred Nemci in Slovani mi Slovenci nismo ni začetniki ni krivci, am- opominja, da dajmo slovo Fr. Kurelac, na gimnazii varaždinski je učitelj Folprecht učil češki jezik 19. Program mariborske gimnazije y pak tisti, ki nas niso hoteli za ravnopravne spoznati in ki niso prenehali v eno mer pred svetom grditi, za- ničevati in zasmehovati nas. Naj te krivice djansko > kar je bilo, in podamo prestanejo, in drage volje zagrnemo z pozabljenjem bratovsko roko nemškim svojim sosedom in sodržavljanom. Saj vemo, da cilj in konec kršćanske omike ni maščevanje, ampak odpuščenje, ne sovraštvo ampak ljubezen. Zmislimo eden in drugi, kar je pesnik v „krstu pri Savici" tako lepo rekel: Da je ta naslov le prestava nemškega, tega nam skoro ni treba omenjati o gimnazii, ktera nam ne pri-vošči slovenskega sestavka v svojem letnem sporočilu, da-si je tudi večina učencev njenih slovenska že po vodjevem računu. — Vvodni nemški članek: phet Red jejo i n Plat Phaed » geg Sophist u Isokratei naj sodijo in kritiku jaki, kterim je namenjen; o pravopisu sloven 9 da se nam Da smo oceta enega sinovi Ljudjé vsi bratj e, bratje vsi narodi Da ljubiť mor'mo se......a skih priimkov smo že tolikokrat govorili danes že od vec zdi kako besedo ziniti, vendar si ne moremo ; kaj 9 da ne bi priimka „T sche bull' ( d) na Šolske stvari izgled postavili vsem, ki si prizadevajo, pravega slovenskega pravopisa naučiti se. Dolžnost pravega do- veleva, povzdigniti glas zoper mari nam pa îSolska sporočila. 18. Programa gimnazije zagrebške in varaždinske. Ker Slovenci radi gledamo na to, kar delajo Hr- moljubj borsko razvrščenje učencev po národnosti. Ali ni že zadosti razlicnih narodov združenih v avstrijsko državo? emu nam vrivate še enega, in celó novega inizmišlje- Ali ste morda samo celjska in mariborska gim- nega 9 da imate narod, kterega ne drago, da vatje, zato bode čitateljem našim gotovo tudi izvedó nekoliko o njihovih programih gimnazijskih. nazija v takem položaji, pozná vès drugi božji svet. Da pa tudi celjski in ma riborski vodja ništa ene misli o tem novem národu, to Se ve da vsi programi od konca do kraja pisani so v jeziku deželnem, tedaj hrvaškem, in da tù v pi- se vidi iz tega, ker ga vsak po svoje krščujeta celjski našteva učence „nemško-slovenske , ; kajti mariborski ; S savi imen in krajev ne nahajamo tacih norosti kterimi so svetu na smeh in Slovencem sramoto de- pa „slovensko-nemške" Učencev je imela ta gimna zija 338, in sicer nemških 122, (??) slovenskih 193, Laha enega pa 22 slovensko-nemških. Po lajo marsiktera naša šolska oznanila. Hrvati pišejo 3 iuteranov vsi katoličani slovanska lastna imena v sedanjem slovanském pravopisu in nihče ne misli na to, da bi se spakoval s « 7 1 . * t • v • 1______ I so bili zunaj Učni jezik je v vseh pred kako drugo zastarélo pisavo, še manj pa slovenska imena kvari! z nemškutarijo ; nemška imena pa pišejo metih nemški, le slovenščine se Slovenci učé slovenski, • « .A m ». ■ 1 é 1 A « m za te je slovenšcina tudi predp dar se je proste predmet. Ven slovenščine učilo 92 učencev. nemški. Ako bi mogoče bilo, da bi se naši starinci iz-pametovali o pisavi, bilo bi jim svetovati, naj posnemajo pisavo hrvaških in druzih slovanskih šol. Obá gori omenjena programa imata na Čelu v hrvaškem jeziku spisano razpravo 0 predmetu Učila se je pa tuđi češčina, ktere se je vdeležilo ucencev. 0 ljudski šoli na Svajcarskem. ki vasj£>eiii jeziku »pisanu razpiavu v poumotu, on je pri- vsau. uuimij ua. ovajuarsj^euu iuur< merna šolski mladeži: ali po naključbi ali po dogovoru predmetov poduka še naslednje znati: obá obdelujeta Sofokla: Vsak učitelj na Svajcarskem mora vrh detovodskih zagrebški „0 Sofoklovih zna- 1. kmetijstvo in sadjorejo. Djanskega toliko koli- čajih v Antigoni", varaždinski „Sofokl-ovo Elektro". kor je za šole na kmetih zapovedanega ; te oretičnega Nikjer pa tù ni še r prejel pravice samoglasnikove, po- saj najpotrebniše, da more soseski dobre svete dajati; v se veljá ukaz bivšega kr. dvornega kancelara! vsod Učiteljev je štela gimnazija 14 zagrebška 17, varaždinska .Lie, učencev je una imela konec leta 472 (tedaj je za 143 po številu biia slabeja od ljubljanske), ta pa 294 po narodnosti ne številijo tu učencev, ampak po veri . gosti saj toliko, da je v stanu petje šolske mladosti pristojno spremljati; peti. Ni zadosti, da le 9 zná, temuč mora tako učiti po sekiricah (notah) peti izurjen biti, da je v stanu petje in učněm napredku, ker tolika je večina Hrvatov 9 da ) Tako, na priliko izgine pred njo nehrvaška narodnost, je v varaždinski gimnazii bilo preteklo leto Hrvatov H I ■ MH HÉHCeh. 4. orglati in najvažniše od temeljnega basa da 3® 236 Slovencev 44 Magjarov 10, Nemcev 3 in v stanu pri občni službi Božji ljudsko petje spremljati. Učitelj na kmetih ima plačilo v denarjih in velik Polovico vrta porabi za-se, druga polovica pa je vrt. , U1UÏOUUDV tt J XTAagJ ai U V IV , XIOUJU^V U iu VUUI ViU JL UIU VIUU Vita p^iđui Zia-OC , UiUga JJCUUVU Nauki se po vseh 8 razredih vsi razlagajo v hrva- šoli za djanske poskušnje prihranjena. Pozimi učí vo- skem jeziku; nemški jezik je obligaten nauk, za kte- dilstvo tistega, kar se 0 drugih letnih časih djansko rega so v in razredu odločene na teden po 9 v sledecih razredih po učiti ima, ko učitelj svoje učence na vrt pelje, in pričo uri. nažije na Slovenskem še od te osnove Kako deleč so naše gim- njih koplje in zemljo pripravlja, sadno in drugo seme > po kteri se vsaja, in poslednjič seme tudi učencem deli, priporoče-v jeziku deželnem in je nemški jezik le pred- vaje jim, da ga ravno tako na vrte ali njive svojih pisan nauk kakor vsak drug! Vendar je to čisto na- starišev vsadé. Tako se ravná sploh o začetku sadjo- vse uči ravno na Hrvaškem, kjer se v uradih vse delà in piše reje Ko seme požene, pelje učitelj svoje učence spet po hrvaški, in tudj v javnem življenji (gledišču itd.) na vrt, jim rastlinice, ki poganjajo, pokazat; in ko čas obišče zdaj tega, zdaj unega svojih učencev in vlada jezik deželni. Ce tudi dandanes mi Slovenci takošne ima, osnove gimnazijske ne zahtevamo, je pa saj po tem iz- ogleda njih sadišča, da se tako od koristi prvega pod-gledu jasno kot beli dan, da se našim gimnazijam dá uka prepriča. Ravno tako ravná učitelj z učenci pri že zdaj toliko učnega slovenskega jezika da J® presajanji, cepljenji za kožo, cepljenji z nakladom in ravno praven nemškemu, in od te pravice ne bomo s popkom in čiščenji drevčikov in pri reji takih ozim-odjenjali, dokler je ne dobimo. — Francozki in talijanski skih in jarih sadežev, ki se v živež ljudi prideljujejo. 305 3Po tem načinu se navadi mladost^ ogledovati, misliti, prepuščali obogatiti ruski národopisní muzej z oblekami soditi in delati SUlXXtA viuian ^ pO turn Liaviuu. »v » i o^vLíUMiij M f jl U j/v VVUI o\J iaaw VMIV^vj f vuua jih le obdelovanjezemlje lakote varovati more; nakratko, je lahko razumeti, da odbor ne bi zmogel vseh stro po tem načinu seje umetnost in obrtnost med ljudstvom škov za nabavo številnih krajnih oblek; zato je živo tem načinu so Svajcarji spoznali, da svojih krajev. Pa kakor po ceni so take obleke, vendar silno razširila. želeti ; da bi ga rodoljubi podpírali s tem, da bi mu Krajclingiško semenišče je eno najboljših na Svaj- pripošiljali popolne ali cele obleke. Vendar bode odbor le-ta: Mestna semenišča ne mo- hvaležno prejemal vsako oznanilo ali opombo zastran carském, in vzrok je rejo obširne kmetije imeti, in mesto, naj si bo majhno značajnih oblek, njihov natančen opis kolikor hoče ) dá več ali manj priložnosti ~UMV/MJU.U «»ivu, ujiuu* uowuwu , posebno obrise, kterim so pridana imena posameznih obstojnih delov. Pri nabiranji oblek je želeti: Da je obleka v tistem kraji tipična (značajna) in da nima na sebi novot in lišpov, ki niso splošni. pa razmis- Ijenosti, in učenci zapravijo marsikako uro pri posames- nih in pridejo ob navadno vredenost in delavnost. kmetiško), učenci Tukaj je vse po deželsko (po Ijedela o prostih urah veselé, vse je neposiljeno veselo, in vse se dobro ponaša. podukú v petji je kakega orodja treba da se praví glas dá, in drugič se po- } vse Tako prvič v se Je stari na primer, po vec krajih lišp na glavi ostal obleka po životu pa je dobila kroj in obliko ; t da se pevec v tem glasu ki bi se mogla mestna imenovati. Večkrat je nasproti podpirâ in zdržuje. Pri mladosti je to tolikanj več po- da je život še postarší, ali na glavi je samo priprost trebno, ker ni noben člověk v stanu, glas tako čisto m na tanko dati, kakor ga orodje dá; in ker so gosli dotična trak okoli čela. Brez skrbi je to prvi začetek da se noša opusti. Take prikazni je treba naznaniti. majhno, lahko prenesljivo orodje, ki najčistejše gla- Želeti je pa tudi, da se ne pripošiljajo take premenjene sove daj a spremlja. ; se tirja 7 J 1| i $ \J X \J VAJ M y JUftiA A4 V^J vr VIJ A. M • ^ J ^ J^ v» w v» VB»^ ^m ^ ^ w • • J ^ V J^ & V/ » H W «m»J W —» ># da učitelj poduk v petji z gosli obleke, ampak obleke iz tiste dôbe, v kteri so bile V Bernrain-u, majhno uro od Krajclinga, je šola za najbolj splošne in najbolj enake. So kraji, ki nimajo več svoje posebne noše, tako da mladež od nje nič več uboge, v kteri se zapuščeni in taki fantje, ki so ne vé; a pred nekaj leti so imeli ljudjé le ondi še morebiti stařeji še zdaj stariši pomrli, od sedmega leta redé in učé, in to- svojo prav značajno noso, ki jo časa ostanejo, dokler si živeža z delom služiti v skrbno hranijo v škrinji. Takih oblek pridobiti bi bilo liko stanu niso. Neko privatno društvo je kupilo za-njo s posebno zanimivo.^ Dragotine na njej na pr. biseri bi pomočjo Turgavskega kantonskega poglavarstva nekako se dali nadomestiti z nepravimi rečmi istega lica na pr. pohištvo s potřebními kmetijskimi poslopji in z velikim, pravi biseri s steklenimi. obširnim zemljiščem. v To veliko kmetijstvo obdeljujejo sirotici glave Obleka mora biti popolna ali cela od z vsem pripadajočim kinčem, kakor nog do nih oskrbeti. Pozimi, ob nedeljah so uhani, ve- rizice, koralde itd. Tega je zato treba, da se za obleko ki se šoli redé, pod vodstvom in s pomočjo dveh oženje- učiteljev, kterih ženi imate vse gospodinjstvo domá lahko kip ali podobar (Gliedermann) .napravi, ki služi in ob deževnem vremenu potem za zgledalo tistega kraja. Ce se pošljejo samo poleti dobivajo učenci poduk v šolskih predmetih in v deli od obleke, s temi potlej ni mogoče druzega storiti, risanji, sicer pa na polji delajo kjer vsi tudi aaj- ko shraniti jih pod steklo, ali kipa obleči ni mogoče. enake velikosti zakaj ko bi se kip oblekel, da bi bilo manjši, svoji starosti pristojna opravila dobé. Lepa vre- Posamezni deli se morajo tudi jemati od ljudi, ki so denost notranjih in unanjih opravil šole je vse hvale vredna. Zdrave in dobro rejene otroke smo našli na polji pri delu. Trije so neko njivo orali; en sam, toda nekaj obleke od majhnega, nekaj pa od velikega člověka, bila bi to maškara. Potem je želeti, da se obleki přidá obris napravljenega člověka, ker bi sicer ne bilo velik in močan vol je ralo vlekel; dva druga sta gnoj tje nosila. Drugi so bili na drevji in pod drevjem, lahko vselej uganiti, kako se nosi ta ali oni kos obleke kjer so z veseljem sadje tresli in brali, zdravo od po- ter bi odbor, ki ne more vseh noš in oblek poznati bitega odbirali, in potem poslednje v stiskavnico nosili, » y kip lahko napak oblekel. Ako se pa že ne more obris kjer se tolkla ali mošt iz njega delà. ki šoli je zdaj poslati ) treba je, da kakor je bilo rečeno, toliko nose, kaj je spredaj se přidá vsaj natančen popis cele kaj zadej, kako se prevezuje, kje 32 ubogih učencev časa v nji ostanejo, dokler v stan pridejo, si kruha zapenja itď. Posamezni deli obleke naj se zaznamvajo sami služiti. Učenci se dobro ponašajo in posestniki obširniših zemljišč vsako s številkami. leto po tistih poprasujejo, Obleka bodi čisto takošna, kakoršno nosijo tišti ki imajo iz šole stopiti, in jih najraji v službo jem- meščani in kmetje, ki se trdno držé stare šege.^ Ijejo. iz robe naj bo take, kakoršna je sploh v navadi. se vzame praznična 9 ) Tudi Naj navadno okinčana gotova obleka Ozir po slovanském svetu. Etnografična (národopisná) razstava v Moskvi na Ruskem. 1 (Dalje.) Odbor je prepričan, da je treba precej poprijeti se dotičnega kraja, ne da bi se dala kje drugej narediti. Še slabeje bi bilo, ko bi se obleka po kakem obrisu dala narediti, ker bi se lahko od prave noše bistveno razločevala. Samo v sili se smé obleka narediti, ven- . ko dotični dar ljudjé. 4. pri tistem krojaču in iz iste robe nabire národnih oblek. Pa naj se on se tako živo loti krajih ki imajo posebno značajno obleko 1. V XkJLClJiJLJ. , XVX ILUajV «umwujuv naj se ločijo tele glavne vrste: obleka deklet zen 7 ) svoje naloge, vendar vsak lahko razume, da je nikakor vdov in mož. Želeti je, da bi se od vsake vrste dobila ne bo mogel na tanko dopolniti, če ga ne bodo podpi- ena cela obleka. V nekterih krajih se dekleta nosijo ko žene, samo da se razločujejo po kinču na glavi. , če se, zavolj manjih stroškov pošlje samo" ena" ženska obleka in potem dekliški kinč rali prijatelji znanstva in vsi, kterim je mar za národně starine in národno življenje. Med Slovani je v raznih tem primerljeji je dosti ki bi krajih dosti rodoljubov razumnih in premožnih, lahko prevzeli nabiro oblek v svoji okolici, kar je to- od glave. liko lažeje, ker ona ne prizadeva toliko stroškov. Teže je najti pravo značajno obleko, kot pridobiti jo. Odbor enega kraja, zato je želeti Ker imajo kipi biti pravi posnetki prebivalcev da nadja, da se vsaki obleki pn- ' uuicttuj jjiauvsuili ju. uuuur eucga ii,raja, »aiu j« ^cicti , u« *** bodo njegove besede od prebivalcev raznih dala fotografična podoba prebivalcev tistega kraja se slovanskih krajev dobrovoljno sprejete, ter da ne bodo čemur je gledati na to, da se izberó značajni 7 , pri to je, 306 najbolj navadni obrazi tistega kraja. Odbor se obračai lepimi vasrni ) sredi kterih mu beli zvonik priča pobož do vseh slovanskih rodoljubov s prošnjo, da bi izvolil nost ljudstva; v jugu pa vidi belo Ljubljano, ki kakor več ko mogoče fotografij od značajnih oseb, kolikor se fenis iz oživljajočega ognja vstaja iz sive megle, na sedá v veliki podobi, in tudi litografij s popisom noše veru kaže se velikanski Triglav. Ko v cerkev stopi, za-poslati. Barvane (kolorirane) fotografije imajo z ozirom maknjen zre lepo okinčano cerkev, sluša angeljsko petje. * • « « • 1 « . W i 1 ■ • . • • 1 • vs • 1 • -i * • 1 « •• a 1 1 ^ t/ ' na obleko in obraz prednost. Ce so težko dobiti odbor tudi z nebarvanimi litografijami zadovoljen. y Je pozabivši ; da na zemlji > Odboru so došle od nekih poročila, da hočejo te pevke, ki vsako nedeljo pri deveti zdi se v raji maši À1 kdo so tako milo pojo ? Ako stopimo na kor, ugledamo tri zale deve, ena sami sestavo cele skupine enega kraja ob svojih stro- je lepša od druge; prvi pojó orgije, da malo kteremu skih prevzeti, ter prašajo, koliko da stane en kip, in školniku tako, druga s svojim visokim sopranom po Stviu piOVBOLl, 1er UI«0«JV ) ttwwau ua oiauo CU rvi^r , J U oJVUlillrVU. baiVU , UlUgdi O DVUJllll VISUJVLLU » u JJ l C*ll U 111 jJU- ali ne bi odbor dal kipov naročiti. Zatoraj odbor od- peva krasne slovenske pesme, tretja pa jo spremlja. Na govarja, da če radovoljno prevzeti nadzor nad napravo prvi pogled vsak spoznava, da iz dobre volje in iz či kipov, in da bo stajal en kip 35—50 rubljev. Dopisi. Maribor. (Naznanilo iz čitalnice.) nedeljo 23. dne t. m. zvečer ob uri bode v čitalnici naši „be- seda", v ktero se čast. g. elani uljudno vabijo. Odbor. Iz Celja. (Oznanilo iz citalnice.') Dne 23. sep- tembra t. 1. bode se v celjski čitalnici glediščina igra „Dobro jutro" predstavljala, h kteri se vsi čitalničini udje uljudno vabijo. Začetek ob 8. uri zvečer. Odbor Izpod Mihovega grada na Dolenskeni 10. sept. kar sem No- Komaj je preteklo 18 dni vice", žalostnega srca naznanil, da je bila 21. avgusta Vam, ljube strašna nevihta z debelo točo tukajšnje podgorce zadela in jim lep kosec kruha vzela; vendar pa je bila takrat še sem ter tje obvarovana kaka njiva z ajdo, prosom in koruzo; al včeraj nas je pa spet tako strašna nevihta 7 in še veliko hujša toča udarila. O štirih popoldne se je bilo nebo naglo zatemnilo, střele so sem ter tje švi- gale ? lilo je pa s točo vred kakor iz škaía strah bil tak, da še nikoli tacega ne pomnimo Vinivasi 7 V v Koncu in v Grmu podgrajške fare, na Cerovcu, Dolžu itd. štopiške fare je po njivah in vinogradih d o čistega vse pokončano. Toča se še danes vidi in se bo še tudi jutri in pojutranjem videla nakupičena v j arkih 7 kamor jo je strašna povodenj gnala. Oh, Bogu se usmili! Kaj bo? Ljudje hočejo obupati. — Vinavaš-čani so v kratkih letih že trikrat pogoreli in na beraško palico prišli; zdaj jih je pa še nesreća zadela, da ne-bodo nekteri niti zernca ajde, niti kaplje vina dobili. Ljabe v Novice", prosite v imenu teh usmiljenja vrednih siromakov milosrčne dobrotnike milih darov, in če jih kaj dobite jih brž najpotrebnišim razdelim funt m oke kupili. ■ ; pošljiti jih meni, da 7 srce se mi da si bodo jim ne morem pomagati na vratav dobrotljivih ljudí. s milij o vsa) revezi 7 kak pa drugač, kakor da za-nje trkám J. Orešnik, fajmošter. 30. dne t. m. bodo * Sent-Rupertu na Dol. milostljivi škof posvečevali novi oltar. Vsi prijatli do- morodne umetnosti so k slovesnosti priljudno povabljeni po gostoljubnem g. dekanu Volku. Smarna gora 16. sept. P. — Veličanske res so natorne lepotije mile naše domovine. Strmé gleda ptu- jec kakor domačin na cerkvico sredi jezera, v čudovito cerkniško jezero itd. In vendar postonjsko, na bobnečo Savico, na čudapolno še so druge reči ^^ tudi vredne, da jih pomnimo ako ne napolnujejo srca popotniku s strmečim začudenjem, na- sloveče, ki so manj pa vdihnejo ga s čarobnim mirom. Po pravici se sme reči, dajeSmarna gora tak kraj ; zavzet gleda romar na krasne ravnine krog in krog, ne naveliča se ozirati po rumenem polji, tu in tam prestriženem z zelenimi logi 7 Kar prejmejo „Novice", brž bojo poslale; komur je paMihovo (Maihau) bliže, naj blagovoli naravnost poslati podpisanemu gosp. fajmobtru. Vred. stega veselja do petja priromajo vsako nedeljo strmo pot poveličat božjo službo in raz veselje vat srca pobožnih. Hvale vredno je njih početje, hvale vredna njih odgoja! Dragi romar, ako jih hočeš poznati, poglej na postara- nega po končani maši spremlja domu gostoljubni mlinar je iz Vikare, vsem trem oče. moža, ki jih > Iz Kranja 16. sept. (Vesele mestne zadeve. lostni stan ravnopravnosti. Ples c. kr. častnikov. Za-Bét seda ćitalničina. Vesela novica.J Naš mestni odbor je imel te dni sejo, v kteri je sklenil nektere očitnega po-mina vredne stvari. Odločil se je namreč „pod kloštrom" na občinskem pašniku prostor, na kterem se bode naredila drevesnica za nauk sadjerejni šolarčkom naše glavne šole. To bode hvale vredna naprava, ako se le tudi učitelj dobi, ki bode veselje in vednost imel o tem poslu. Drugi hvale vredni sklep v tej seji pa je bii ta, da se bode mesto razsvetljevalo vselej 7 kadar bodo temne noći. Dozdaj so po ulicah svetilnice gorele od sv. Mihela do sv. Jurja sv. Mihela pa od sv. Jurja do nikoli, če tudi je bila temà kakor v peci in človek ni vedil, kako bi stopil, da bi si na vegla-vem tlaku noge ne izvil. Stroški za tega voljo ne bojo ^ k ^^ veči; kadar luna sveti od sv. Mihela do sv. Jurja ne bo treba svetilnic prižigati, in s tem, kar se bode take noči prihranilo petroleja, se bo lahko posvetilo o temnih nočéh do sv. Mihela. Gosp. županu Pircu gré čast in hvala, da to, kar za potrebno spozná, zastopa tudi energično. Res je, da mesto (v jJolge zakopano, iz kterih ga že prejšnji vrli župan g. Sa v nik izkopa- vati začel) mora varčno v vsem ravnati ; in tega vodila se zvesto drži tudi sedanji župan, zraven pa jie od-jenja, da se naredi, kar je silno potrebno. „ Rim se ni sezidal v enem dnevu" naše mesto ne more hipoma poplaćati vsega ; malem poplačevati dolgove, po malem pa tudi lepšati pravi star pregovor; tudi po 7 in „v sredi v zlati mesto, to je prava srednja pot skledi" je tudi staroslověnská prislovica. In tako pride bi se makađa- v kratkem tudi tlak na vrsto ki naj miziral, ker je glavna mestna ulica kakor nalaš za tak tlak, ki ga hvalite tudi vi Ljubljančanje tako kakor Zagrebčanje in drugi svojega. — Ze enkrat sem vam potožil da naša c. kr. okrajna góspóska pošilja pozive in vabila trdim kmetom okolice naše v nemškem jeziku^ če tudi je deželni poglavar v deželnem zboru zagotov-ljal, da se to ne bode vec godilo. Imam cei kup tacih pozivov, ki so natis nj eni v obeh jezicih 7 napisana 9 je le nemška stran, in celó bela vrana je poziv slovenski! Te potožbe pa ne razglašam zato, da bi mislil da bode pri nas kmalu drugače, ampak zato, da bi si. vlado opomnil, naj si saj prihrani stroške sloven- goldinarček, ki se pri- nedeljo teden smo skega tiska, ker dober je vsak hrani ubogi denarnici državni. imeli tù sijajni ples, ki so ga napravili gospodje čast-niki tukajšnih vojakov slovaskega polka baron Nagy-a. Čitalnica je prijaznim gospodom, kterih muziena kapela Naprej zastava slave" 9 nam v veselje večkrat zaigrá „ prepustila svojo dvorano; oni pa so povabili vse ude čitalnice, pa tudi drugo gospodo, ktere sicer ne vidimo v narodnem domu. — Prihodnji pondeljek 24. vecidel obstajale le v volitvah odsekov za mnoga due t. m. (zvečer ob '/g8. uri) pa napravi čitalnica ve- sporočila. Tako je bil odsek voljen za prenaredbo mli- liko „besedo", v kteri se bode kakor nalašc za naše narske postave, — za novi konkursni red, — mesto narejena glediščina igra „Bob iz Kranja" igrala za železnico ijubljansko-belaško, — za osnovo in pa burka vseh burk „Kljukec je od smrti vstal"; zádruge (Genossenschaft) ljubljanskih zidarjev, vmes se bota pela dva čveterospeva : Valentov komični — za kmet i jsko-obrtn i jsko razstavo v Ljab- „Maček" in pa čveterospev Lisinskov „Predivo je prela." ljani prihodnjega leta. — Živahen pogovor je bil o do- Igri ste v najboljih rokah, tako, da moremo reči, da se pisu ljubij. magistrata, po kterem se zbornica vabi, naj bode kèsal, kdor ne pride ta večer v našo čitalnico. za osnovo posebnih obrtnijskih šol, ki bojo leto Kdor pa bo hotel zasukati se, temu še povemo to, da in dan potrebovale 1157 gld., vsako leto donaša 231 gl. poslednji konec „besede" bode to, kar mladost veseli 40 kr. Podpredsednik Horak z gorko besedo zago- in jo bode veselilo, dokler bode svet stal. — Ni se varja to, naj zbornica ovoli ta vsakoletni donesek; od- motil vaš dopisnik, ko je v poslednjih „Novicah" od bornik Skalè misli, da te šole ne bojo imele pravega prečastitega ordinariata pričakovai dovoljenja nedeljskih napredka, dokler na Kranjskem ni obrtnijskih zádrug: pridig v domačem jeziku pri službi Božji za gimuazijo tajnik dr. Toman razjasnuje po osnovnih pravilih, da našo. Dovoljene so. ^ ^ zbornica nima pravice, denarnih doneskov dovoljevati za Iz Sentvida nad Ljubljano 14. sept. J. V. --- takošne naprave, ki se ne tičejo zbornice same, —- Malokdaj se bere v naših časnikih kaj iz naše vasi, odbornik B laz nik svetuje, naj se donesek dovoli le kakor da bi bila slana popalila polje naše; tem vese- za eno leto; vladini komisar vitez Božici j o priklada lejša pa je novica, ktero vam danes naznanjam. Kaj Hořákovému predlogu; — naposled je obveljal Blazni-pa? bodete rekli. „Rodila se je materi Sloveniji tudi kov predlog. — Po večini glasov se je St. Jakobski v Šentvidu zvesta hčerka „čitalnica", ktero je vlada ljudski šoli dovolila remuneracija za preteklo šolsko 21. avgusta t. 1. potrdila; že 9. septembra zbrali so se leto z 200 gld. — To so bile važnejše razprave današnjem udj i v gosp. Tomcevi hiši ter odbor volili. Pred- nje seje. Posneli smo jih je le na kratko, ker moremo sednik so izvoljeni gospod Blaž Potočnik, znani slo- pričakovati, da bode zbornica sama obširnejše razgla-venski pesnik in skladatelj, tajnik pa Janez Kuno var. sila svoj zapisnik, kakor je delala to vsa prejšnja leta, Dobro nam je došla čitalnica, ker njeni slovenski čas- pa je popolnoma zanemarila poslednje leto, menda zato, niki bodo farmanom um bistrili, vedo o kmetijstvu, o da bi prihranila tiskárně stroške. Al taka varčnost se obrtnijstvu in na političnen polji pospeševali; po nji se nikakor ne dá opravičiti, ker 24. §. zborničinega po-bo narodno zavedovanje po naši fari čedalje bolj širilo, slovnika zahteva, da zbornica sama razglaša svoje in tako morebiti zadobi občinsko zastopništvo (ktero se zapisnike; drugo pa je tudi to, da ljudjé po deželi, bode menda kmalu volilo) može, ki bodo v uradniji kteri plačuj ejo v zborničino denarnico, imajo pra-pravico slovenskemu jeziku zahtevali. Veseli se čital- yico do tega, da vse natanko izvedó, kaj zbornica nice tudi ti, družba sv. Mohora, ker gotovo boš s či- delà med svojim zidovjem. Dobrovoljnosti časnikarski talničmi udi marsikterega uda pridobila; zares bodi prepuščati take razglase, ni vselej varno, ker kdo drug Bogu potoženo, da šteje naša fara, ki ima blizo 4000 p0 pomoti ali nalašc lahko kaj napčnega reče, ali le dus, le šest družnikov sv. Mohora; kaj je temu krivo, plitko ali pa celó nič ne reče, ker ima druzih, velike- to naj drugi sodijo. Upati je, da se prihodnje leto še- mu občinstvu bolj mikavnih reči, kakor so včasih su- stica saj v dvajsetico spremeni. * ►hoparni, za deležnike pa vendar zanimivi zapisniki. Iz Ljubljane. Mestni naš župan gosp. dr. Costa Pravica plačnikov tedaj zahteva, da se zapisniki zbor- je přišel v saboto iz Dunaja nazaj, pa nam, kakor sli- ničini razglašajo na postavili poti. šimo, o mestnih zadevah ni prinesel veselih novic. V — C. kr. deželna vlada naznanja, da so volitve jutrajšnji seji mestnega odbora bomo na drobno slišali novih obcinskih (srenjskih) odborov dovršene tudi v vspeh njegovega potovanja. To pa je že popolnoma go- Idrijskem in Kranjskem okraji, tovo, da c. k. dež general-komanda zapusti mesto naše y okraji Idrijskem so za župane voljeni: poslednje dni tega meseca, ker 1. oktobra začne že v mestu Idrii c. k. notar Hochtl, uredovati v Gradcu. v Spodnji Idrii posestnik Boštjan Leskovec, — (1% kupčijske in obrtnijske zbornice.) Po novih v Çrn em vrhu posestnik Anton Plešnar, volitvah je zbornica imela 13. dne t. m. svojo prvo v Žiréh posestnik FranceJBlažič, sejo. Predsednik gosp. V. C. Župan, zahvalivši se v Do li h posestnik Janez Žakelj, zboru za čast, da ga je izvolil za predsednika, je zacel na Vojskem posestnik Martin Lapajne, sejo z govorom, v kterem je opomnil važnega pokliča, vGodoviču posestnik Janez Pagon, ki ga imajo kupčijske in obrtnijske zbornice kot svét- v Vrhu posestnik Matija Nagode, nice vladine, in z odkritosrčno besedo je razjasnil v čekovniku posestnik Blaž Mahorič, mnoge napake dosedanjih colnih in kupčijskih pogodeb, v Lomi h posestnik Tine Ozbic. ki so bolj zatirale avstrijsko kupčijstvo in obrtnijstvo V okraji Krajnskem: kakor ga povzdigovale , in da tedaj vlada mora vso v mestu Kranji hišni posestnik in barvar Matej Pire, drugo pot nastopiti, da reši kupčijstvo in obrtnijstvo iz v Stražišču posestnik in krčmar Janez Hafner, nadlog. Nove pogodbe s tujimi državami, Avstrii ko- v Mavčicah posestnik in krčmar Jernej Bohinec, ristne — je rekel — se morajo napraviti, začete želez- pri s v. Joštu posestnik Gašper Zavri, nice hitro dodelati, nove začeti itd. Kar se učimo od v Náklem posestnik Matej Markič, nemških fabrikantov dobrega, moramo Avstrijanci obr- v Predvoru z Goričami in Trs te nik om grajščak niti v lastni -prid, pa skušati, da se nam proti jugu in Edvard Urbančic, v izhod nje dežele odprè kupčijstvo; tù se naši kupčíi v Predoslih posestnik France Umnik, kažejo prave „obljubljene dežele". Zato pa je treba, v Sent Jurji z Velesovim in Olševkom posest- da na cêlu više vlade stojijo možaki, ki vejo ceniti nik Matija Gašperlin, pravi poklic Avstrije. — Ko je predsednik končal v VogJih posestnik in krčmar France Molj, svoj govor, je tudi gosp. J. Horak zboru zahvalo iz- v Cerkljah posestnik Janez Robas, rekel za cast, da gaje izvolil za podpredsednika. — v Hrastji posestnik Janez Pfeifer, Potem so se začele razprave današnje seje, ki pa so v S ml e dni ku posestnik Jakob Jeraj. 308 Kol se po malem razširja po deželi vec je je v ložkem okraji na Notranjskem ? naj Pia čanje so jo pobegnili na vse kraje. Po Hrvaškem nim sta umrla dva vojaška zdravnika ; sekundari napadajo popotnike. se potepa sila veliko cigaň o v, ki celó na velicih cestah spomin tristoletnice, ki so jo dr. Bohm je namesti nju v Planino šel Ljublj obhajali po več mestih na Hrvaškem neumrlemu junaku je do danes zbolélo 19 oseb, od kterih jih je umrlo 8 Zrinjskemuna čast, je v Zagrebu na svetio prišlo /„..j : ---—spomenica pod naslovom „Zrinjska zviezda." — GrofJ (med njimi tudi marljivi stavlj ÛÏOV ,,V_/glClOUirva Oj/vuiwmvn J^vyv* unoiVYum „uuujooh oíiv«««. * v. Hribar), še bolnih je 11 ; v bolnišnici za kolero v Jankovic je akademii jugoslavenski daroval 10.000 Oglasnika našega šolskem poslopji leží dosihmal le še en bolnik. Kakor slišimo, se boj Ker se govej želah našega cesarstva začele kug je c. še le novembra zeló razširja po vec de deželna vlada po po g» Uč»»! o t v at, je? v^. xv. wkšjuciua j^v j^/v državnega ministerstva od 23. dne p. m. uka zala vsem c. k. okrajnim gosposkam, naj skrbno čujejo nad tem, da se ne pritepe ta pošast tudi v našo deželo ; če pa pride, da se povsod ostro ravná po dotičnih pred- «A» ^ mm ^ m m * m ^ . m, ^ • • ^ g 3. last- Oznanilo Matice slovenske. Matičine knjige so že razposlane gg. poverjenikom^ kteri naj blagovolijo kar se dá kmalu razposlati je pa imeniku, ki je tiskan v letopisu od 20. do 40. strani, kajti priložena so jim tudi vabila za 2. občni zbor, ki septembra; častitih udov pa prosimo, da bode ze 27 pisih in bolna ali sumlj živina brž nikom pobité živine pa hitro škoda povrne vsa pobij poverjenikom povrnejo poštnino, ki so jo morali pla gospodič drugem koncertu, ki je bil v sredo Tiefe , se je še skor bolj odlikovala čati za nje. Poročilo v odborovém delovanji, račun proračun in imenik vseh udov do sredi meseca avgusta 9 > kakor v prvem ; krasno Vilharjevo slovensko pesem Po jezeru" je morala celó dvakrat peti. Prav posebno veliko v slavo tega druzega koncerta pa ste pripomogle kteri je koncertistinja napro- ktere imajo udje se v letopisu od po vsako leto dobiti 9 nahaj do 51. strani Dali naznanjamo, da ste predsedništvo in tajništvo 99 gospodičini Frolih sila, da ji prijazno pomagate: gospod R Je vrstno igrala na gl 9 ravno tako na goslih. Navdušeni gospodičina Evgenij 1Z- pa dosedanjim štirim Matičinim knjigam po odborovém po oblaščenji ukrenili te-le cene: . Zgodovina slovenskega naroda veljá 60 kr. klici so bili za- zahvala za umetnost njuno. Gosp. Th. El Vojvodstvo kranjsko Vojvodstvo koroško . . Narodni koledar in letop 99 99 99 40 30 80 99 99 99 kompozicija za gl se po veliki vrednosti svoji Bukvarji, slovenske čitalnice in oni, kteri naročé zeló prikupila poslušalcem. In tako nam ostaneta obá koncerta gospodičine spominu Tiefe v dragem najmanj 5 iztiskov, dobé pa Zgodovino slovenskega naroda po 52 kr Vojvodstvo kranjsko po . . . Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Pravijo, da razprave med našo in italijsko vlado tako ugodno tekó, da bode mir že 20. dne t. m. pod-pisan. Potem se začnó obravnave med italijsko in pa-peževo vlado, v ktere se pa naša vlada ne bode vti-kala. — Govori se tudi, da se skličejo oktobra meseca deželni zbori takraj Litave, ki pa bojo obravna vali Vojvodstvo koroško po Narodni koledar in letopis po 34 25 68 m Mat lovensk db 99 99 99 V Ljublj oi 18. Dr. L Anto ptembra 1866 Tom L 9 prvosednik 9 odbornik in tajnik van ic svoje domače stvari, proračun za leto 1867 itd.,