Leto XXII URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE V LJUBLJANI, dne 25. februarja 1965 Cena 135 din Številka 7 VSEBINA: 35. Družbeni plan SK Slovenije za leto 1965. 36. Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1965. 37. Zakon o uvedbi In stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks. 38. Zakon o določitvi dopolnilnih sredstev občinam in o zagotovitvi finančnih sredstev okrajem. 39. Zakon o oblikovanju in uporabi sredstev za investicije v gospodarstvu. ■10. Zakon o posojilu SR Slovenije za zagotovitev sredstev za ureditev obveznosti nastalih z odpravo prispevka v družbene investicijske sklade. 41. Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o načinu gospodarjenja in razpolaganja s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij. 42. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prosvetno pedagoški službi. 43. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli. 44. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin v Ljudski republiki Sloveniji. 45. Zakon o oprostitvi prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev v organizacijah jugoslovanskih železnic. 46. Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (prečiščeno besedilo). 47. Odlok o soglasju k spremembi finančnega načrta sklada SR Slovenije za šolstvo za leto 1964. 48. Sklep o Izvolitvi sodnikov okrožnih sodišč. 49. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi območij, v katerih je nastala škoda zaradi poplave v oktobru 1984. 50. Odlok o financiranju gospodarskih zbornic na območju SR Slovenije v letu 1965. 51. Odločba o imenovanju člana sveta Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. 52. Odredba o zavarovanju zemljišč na Veliki planini. 53. Odločba o objektih za pridelovanje sadilnega materiala, okuženih z nevarnimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Nu jiodlugi tretje alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Gospodarskega zbora dne 18. februarja 1965 sprejela DRUŽBENI VLAN SR Slovenije za leto 1965 I. GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ V LETU 1964 IN SPLOŠNI POGOJI ZA RAZVOJ / V LETU 1965 a) Oris razvoja v letu 1964 1. Visoka stopnja rasti proizvodnje v letu 1964, še posebej industrijske, pomeni nadaljevanje dinamičnih gibanj v gospodarstvu, ki so bila značilna za vso obdobje od druge polovice letu 1962 naprej. Ta, sam po se!>i ugodni rezultat pa je bil dosežen ob številnih motnjah in pojavih, ki dokazujejo, da je bilo gospodarjenje v letu 1964 še vedno ekstenzivno in da je bilo v gospodarskih gibanjih občutno neskladje med razpoložljivimi materialnimi sredstvi ter naraščanjem posameznih oblik notranje potrošnje. 2. Eden od osnovnih vzrokov za motnje v gospodarstvu je bila prekomerna investicijska potrošnja, zlasti na področju gospodarstva. Do tega je prišlo predvsem zaradi slabosti kreditne politike in še neurejenega bančnega sistema ter finančne nediscipline. 3. Prekomerna investicijska potrošnja je prispevala h konjunkturnemu vzponu gospodarstva, kar se j c \ pogojili ekstenzivnega gospodarjenja odražalo v širokem zaposlovanju delovne sile, zlasti v gradbeništvu. V takšnih razmerah se niso realizirala prizadevanja za hitrejše povečanje produktivnosti dela in za boljšo izrabo notranjih rezerv. Neskladje med obsegom proizvodnje in povpraševanjem je povzročilo nestabilnost tržišča ter vodilo do občutnega povečanja cen in življenjskih stroškov. Povečanje nominalnih osebnih dohodkov pa je hkrati jvosredno omogočalo tudi večje formiranje in porabo sredstev za splošno potrošnjo, ki pa je kljub temu zaostajala za splošnim razvojem. 4. V letu 1965 so prišle do izraza nekatere strukturne neusklajenosti v proizvodnji. Dinamični rasti gospodarstvu ni sledila zlasti proizvodnja energije, kar je zahtevalo omejitve v obratovanju nekaterih proizvodnih kapacitet. Razen tega je oviralo proizvodnjo tudi pomanjkanje nekaterih vrst reprodukcijskega materiala. 5. Neskladna gibanja so se še posebej ostro odrazila na področju menjave s tujino. Znatno povečano povpraševanje na domačem trgu je oviralo naraščanje izvoza, hkrati pa povzročilo občutno povečanje uvoza; zato je prišlo do pojavov nelikvidnosti v plačilnem prometu s tujino. 6. Na notranjem tržišču nastali položaj je nujno zahteval ukrepe za stabilizacijo gospodarskih gibanj. V skladu s tem so se začeli izvajati strožji ukrepi za omejevanje investicijske potrošnje in uveljavljena je bila selektivnejša politika kreditiranja obratnih sredstev ter uvedena restrikcija potrošniških kreditov. Prav tako so bili storjeni ukrepi za izboljšanje plačilne bilance. Vsi ti stabilizacijski ukrepi v celoti še niso mogli pokazati' zadovoljivih rezultatov v letu 1964. b) Splošni pogoji za razvoj in položaj delovnih organizacij leta 1965 7. Dosedanji razvoj gospodarskih gibanj kakor tudi stanje v gospodarstvu ob koncu leta 1964 narekujeta, da mora biti gospodarska politika v letu 1965 usmerjena predvsem v nadaljnje izpopolnjevanje gospodarskega sistema, skladno s smernicami resolucije Zvezne skupščine, in v napore za stabilizacijo odnosov v gospodarstvu. V skladu s smernicami resolucije za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema in predvidenimi ukrepi za stabilizacijo gospodarstva so tudi cilji in naloge družbenega plana SR Slovenije za leto 1965. 8. V letu 1964 so bile uveljavljene pomembne izpopolnitve gospodarskega sistema, ki izboljšujejo materialni položaj gospodarskih organizacij. Odpravljeni so bili prispevek od izrednega dohodka in prispevki družbenim investicijskim skladom. Nekatera gospodarska področja so bila oproščena plačevanja prispevka iz dohodka, uveljavljene pa so bile tudi spremembe cen, zlasti kmetijskim pridelkom, premogu in električni energiji. Z letom 1965 se odpravlja splošni prometni davek v proizvodnji ter se uveljavljajo nadaljnje oprostitve prispevka iz dohodka v nekaterih dejavnostih. Predvideva se tudi podaljšanje odplačilnih rokov za odobrene investicijske kredite, kjer kreditni pogoji oziroma posojilna doba niso usklajeni z realnimi možnostmi vračanja oziroma aktiviranjem investicij. To se nanaša predvsem pa področje gostinstva, turizma in kmetijstva. Te že uveljavljene in predvidene spremembe v gospodarskem sistemu, ki povečujejo materialno osnovo delovnih organizacij, bodo močna nadaljnja spodbuda za razvoj gospodarstva v letu 1965, Gospodarske organizacije bodo na osnovi že uveljavljenih sprememb v letu 1964 razpolhgale v letošnjem letu z izdatno večjimi sredstvi za sklade; izpopolnitve v gospodarskem sistemu, ki se v zveznem merilu še pripravljajo, pa bodo v letu 1965 vplivale še na nadaljnje povečanje dohodka gospodarskih organizacij, zlasti pri nekaterih gospodarskih dejavnostih. 9. Z zakonom o bankah in kreditnem poslovanju in z zakonom o Narodni banki, ki bosta uveljavljena že v začetku letu 1965, bo ustvarjena osnova za izpopolnjen kreditni sistem, ki bo prilagojen povečani vlogi delovnih organizacij pri financiranju razširjene reprodukcije. Z novim bančnim mehanizmom bo dosežena tudi večja mobilnost sredstev in možnost za usmerjanje prostih denarnih sredstev delovnih organizacij ter s tem zagotovljena večja učinkovitost kratkoročne in dolgoročne kreditne politike. 10. Izpopolnitve zunanjetrgovinskega in deviznega sistema morajo zagotoviti delovnim organizacijam večjo samostojnost v gospodarjenju, hkrati pa bodo povečale odgovornost delovnih kolektivov za razvoj in usmeritev proizvodnje. Pri tem naj bi predvideno tesnejše povezovanje uvoza z izvozom vplivalo na hitrejše aktivirapje rezerv in povečanje izvoza. Na zboljšanje razmerja med uvozom in izvozom bo v letu 1965 vplivalo zlasti sklepanje kompleksnih pogodb med gospodarskimi organizacijami in poslovnimi bankami; to bi moralo ob selektivnejši kreditni politiki zagotavljati ugodnejše odnose med ustvarjanjem in trošenjem deviznih sredstev. 11. Zaradi obstoječih disparitet med cenami tako na domačem tržišču kakor tudi med domačimi cenami in cenami na mednarodnem tržišču, obstajajo še vedno neenaki pogoji zu doseganje dohodku z vsemi posledicami, ki se odražajo tudi na raven proizvodnje in menjave. To zahteva še vedno prelivanje znatnega delu sredstev med gospodarskimi organizacijami in posameznimi gospodarskimi področji s pomočjo centraliziranega davčnega sistema in sistema subvencij, regresov in dotacij. Pričakovane spremembe v odnosih med cenami bodo zmanjšale potrebe po sredstvih za subvencije in regrese, s čimer bo odpadla tudi potreba po zajemanju prispevka iz dohodka v celoti. Te spremembe bodo tudi zaostrile vprašanje rentabilnosti proizvodnje v nekaterih painogah, hkrati pa bodo ustvarile pogoje za ekonomičnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. 12. Eden izrned razlogov za neracionalno zaposlovanje v gospodarskih organizacijah je majhen delež osebnih dohodkov v strukturi proizvodne cene. Čeprav je reševanje tega problema dolgoročnejši proces, lahko računamo, da 1k> v okviru sistemskih sprememb na področju cen in delitve dohodka prišlo že v letu 1965 do delnega izboljšanja, med drugim tudi na podlagi prenosa posrednih prejemkov zaposlenih na osebne dohodke. To bo imelo nedvomno močan vpliv na realnejše kalkulacije in bo prispevalo k pravilnejšemu vrednotenju produktivnosti dela, smotrnejši politiki zaposlovanja ter racionalnejši proizvodnji in investicijski usmeritvi. 13. V sklopu sprememb gospodarskega sistema je , z zakonom o financiranju družlieno-političnih skupnosti dana osnova za urejanje sistema financiranja delovnih skupnosti tudi v družbenih službah. Glede na občutno zaostajanje nekaterih dejavnosti na tem področju za splošnim gospodarskim razvojem pa bo treba zagotoviti v letu 1965 za te namene večja sredstva. 14. Osnovni cilj gospodarske politike v letu 1965 bo odločna usmeritev na skladnejši gospodarski razvoj. To narekuje dejstvo, da z doslej storjenimi ukrepi še ni bilo mogoče v celoti odpravita čini-teljev, ki so povzročali v letu 1964 motnjo v gospodarstvu in na tržišču. Stabilizacija pa jc prav tako pogoj za uspešno izvajanje gospodarskega sistema, za nadaljftjo prerazdelitev narodnega dohodka in decentralizacijo sredstev, s čimer bo podana trajnejša podlaga za skladnejša gospodarska gibanju. 15. V skladu s tem bodo morale biti osnovne naloge stabilizacijske politike v zagotavljanju nadaljnje dinamične rasti proizvodnje v takih okvirih, ki ne bodo poglabljali obstoječih strukturnih neusklajenosti v proizvodnji in na tržišču tor bodo zagotovili boljše odnose v zunanjetrgovinski menjavi. Osnovni pogoj za stabilizacijo so vsekakor usklajeni odnosi med kupnimi in blagovnimi skladi na tržišču, kar bo pri danih splošnih pogojih mogoče doseči le z racionalno upornim razpoložljivih sredstev. Temu bo morala biti prilagojena tudi politika posameznih oblik potrošnje. Ekonomska politika mora zagotoviti, da se bo skupna potrošnja t,ako po obsegu kot po strukturi gibala v skladu z realnimi možnostmi in razpoložljivimi sredstvi, ki jih ustvarja gospodarstvo. 16. V letu 1965 je treba predvsem nadaljevati z že sprejeto politiko omejevanja investicijsko potrošnje oziroma usklajevati njen obseg z realnimi materialnimi možnostmi. V tem okviru bo treba omejevati predvsem tiste investicije, ki niso bislvonega pomena za skladnejši razvoj gospodarstva ter za / zboljšanje življenjske ravni občanov. Skladno s tem in z namenom, da bi dosegli boljšo strukturo investicij, so predvideni ukrepi, na podlagi katerih bodo morale poslovne banke pri kreditiranju investicij obvezno izločati za kreditb za trajna obratna sredstva 25u/o razpoložljivih sredstev za investicije. Hkrati so uvedeni selektivni kriteriji, na podlagi katerih je treba obvezno izločati pri kreditiranju gospodarskih investicij 25 0/o od kreditnih zneskov in 40 "/p pri naložbah v administrativne objekte na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva, razen V izjemnih primerih, predvidenih z zakonom o gospodarsko planskih ukrepih. 17. Nadaljuje področje, kjer se morajo učinki . stabilizacije še posebej pokazati, je zunanjetrgovinska menjava. Konkretna naloga, v katero se bo moralo gospodarstvo SR Slovenije na tem področju intenzivni) vključevati; je učinkovito jmvečevanje izvoza ob takšnem uvozu, ki ga bodo dovoljevala razpoložljiva devizna sredstvu. 1’ri tem je, glede na zmanjšano domačo investicijsko povpraševanje za za- / gotovitev skladnih gospodarskih gibanj izredno po-, membnov da se s povečanjem izvoza investicijskih dobrin prepreči zmanjšanje proizvodnje. 18. Nadaljnje povečanje udeležbe osebne potroš- ' nje v družbenem proizvodu'bo .zahtevalo tudi povečano proizvodnjo blaga za široko potrošnjo in storitev. Takšna preusmeritev v strukturi proizvodnje in potrošnje je pomemben pogoj za stabilizacijo v odnosu na tržišče. 19. Med stabilizacijske ukrepe spadajo tudi predvideni predpisi o formiranju materialnih, deviznih in monetarnih rezerv. Te rezerve nuj bi omogočile intervencije piri uresničevanju zastavljenih ciljev, zlasti kar zadeva kontinuiteto v proizvodnem procesu, njegovo intenziviranje, zmanjševanje rizikov ter izravnavo ekstremnih nihanj, ki jih povzročajo spremembe splošnih pogojev gospodarjenja, razmere na tržišču in drugi vplivi. Razen tega naj bi formiranje rezerv omogočalo omejiti ali postopno' izključiti administrativne posege v gospodarstvo, kur je eden izmed poglavitnih pogojev za natlaljnjo krepitev samoupravljanja, V tem okviru bo treba nadalje razvijati tudi sistem skupnih rezerv gospodarskih organizacij, ki naj bi po obsegu in načinu razporeditve omogočile, v primeru potrebe, hitro in uspešno intervencijo. 20. V letu 1965 bo treba skrbno spremljati položaj v proizvodnji in'na tržišču po posameznih vrstah potrošnje; le tako bo namreč mogoče neskladnosti, ki bi nastajale, pravočasno ugotavljati in jih z ustreznimi ukrepi odpravljati. To bo omogočilo skladnejše odnose med proizvodnjo in potrošnje* in s tem kontinuirano rast realnih osebnih dohodkov in življenjske ravni prebivalstva. / 21. Predvideno politiko stabilizacije bo mogoče uspešpo izvajati le, če se bodo delovne, organizacije zavzele za izvajanje nakazanih smernic ekonomske politike. V okviru osnovnih ciljev in nalog ekonomske politike za leto 1965 se spireminjajo pogoji poslovanja za delovne organizacije v proizvajalnih in storitvenih dejavnosti. S spremembami v sistemu razširjene reprodukcije, odpravljanjem obstoječih neskladno, sti v odnosih med cenami, izpopolnjevan jem zunanjetrgovinskega sistema in drugimi ukrepi bo okrepljena samostojnost delovnih organizacij pri reševanju pro- blemov proizvodnje, gospodarjenja iu življenjskega standarda zaposlenih. Hkrati pa bodo spremenjeni pogoji gospodarjenja zaostrili vprašanje rentabilnega poslovanju, zaradi cesar bo nujno, da delovne organizacije čim hitreje storijo potrebno ukrepu za praktično prilagajanje lem pogojem. Gospodarske organizacije se bodo morale predvsem elastično prilagajati potrebam tržišča, da bi tako s pomočjo domačega, zlasti pa tujega tržišču dosegle čim boljše proizvodne rezultate. To bodo dosegle le tako, ila bo nadaljnje povečanje proizvodnje predvsem žezultat večje produktivnosti delu in da bodo novo zaposlovanje omejile le na ekonomsko utemeljene primere. Glede na predvideno zaostritev in večjo selektivnost pri izvajanju kreditne politike pa naj bi gospodarsko organizacije posvetile tudi formiranju trajnih obratnih sredstev iz lastnih virov naj večjo pozornost. 22. Tri uresničevanju ciljev iu smernic tega družbenega plana bo zelo ponicmbno1 sodelovanje občinskih skupsiin. V okviru pravic in dolžnosti, ki jih določajo ustava iu zakoni, bodo lahko občino kot osnovne družbeno-političue skupnosti bistveno pripomogle k realizaciji začrtane politike razvoja, zlasti na področju družbenih služb, osebne potrošnje, zaposlenosti iu produktivnosti dela, stanovanjsko-kumunalne izgradnje ter terciarnih dejavnosti. Te naloge naj bi bile poudarjene v občinskih družbenih planih, njihovo izvajanje pa naj hi spremljali tudi ustrezni ukrepi občinskih skupščin, med.katerimi naj bi imela posebno pomembno vlogo politika formiranja in trošenja sredstev občin. 11. OSNQVNT PROPORCI GOSPODARSKIH GIBANJ V LETU 1965 23. Na osnovi analizo materialnih pogojev in razvojnih možnosti bi mogli z izvajanjem politike stabilizacije gospodarskih gibanj iu z nadaljnjim izpopolnjevanjem gospodarskega sistema doseči na področju proizvodnje in potrošnje tele odnose: Nu osnovi obstoječih proizvodnih zmogljivosti in splošnih pogojev za razvoj bi mogli ob nadaljnjem povečt/nju produktivnosti dela in zmernejšem zaposlovanju kot v letu 1964 pričakovati povečanje rasti vsega gospodarstva za okoli 9. Zato bodo nominalna gibanja, ki izhajajo iz ravni cen na koncu leta, že zaradi tega'izkazovala večje nominalne indekse od navedenih realnih gibanj. Realna gibanja bo treba zaradi tega ocenjevati glede na stanje cen konec leta 1964. 111. NALOGE IN USMERITEV V PROIZVODNJI 26. Osnovna naloga gospodarstva v letu 1965 bo povečati proizvodnjo za izvoz ter maksimalno izkoristiti obstoječe zmogljivosti za proizvodnjo energije im reprodukcijskega materiala. Hkrati pa bi bilo treba doseči umiritev zaposlovanja in novo delovno silo usmerjati zlasti v terciarne dejavnosti, ki v razvoju zaostajajo. 27. Izgradnja nekaterih novih zmogljivosti na področju energetike v državi v letu 1965 še ne bo omogočila pokritju vseh energetskih potreb. Da bi ublažili pomanjkanje energije, ki bo v letu 1965 nedvomno eden osnovnih omejitvenih faktorjev za nadaljnjo dinamično rast proizvodnje, je treba nadaljevati z ukrepi za čimbolj racionalno izkoriščanje obstoječih energetskih virov. Zagotoviti je treba pravočasno in učinkovito izvedbo priprav, da se omogoči kontinuiteta v gradnji najvažnejših hidroenergetskih objektov. Nadaljevati je treba z gradnjo termocentral oziroma toplarn in tako. omogočiti kar najbolj racionalno izkoriščanje zalog premoga, hkrati pa si je treba intenzivno prizadevati za vključevanje novih energetskih virov (nafte in njenih derivatov, zemeljskega plina) v energetsko gospodarstvo SR SLovenije, v tesnejši sodelavi s podobnimi prizadevanji v drugih jugoslovanskih republikah in iskati možnosti za mednarodno sodelovanje. Nadaljevati je treba s študijami in projektiranjem na področju uporabe nuklearne energije. Zaradi omejenih možnosti oskrbe z domačim reprodukcijskim materialom, zlasti črne metalurgijo in barvne ter kemične industrije, bo za zagotovitev nemotene proizvodnje potrebna v večji meri tudi nabava tega materiala iz uvoza, to pa bo mogoče doseči le z ustreznim povečanjem izvoza. Odvisnost povečanja proizvodnje od izvozu bo posebno izrazita v kovinski in elektroindustriji, na kateri bo zoženo domače investicijsko tržišče najbolj vplivalo in ki sta tudi močno odvismi od uvoza. Uvedba sistema povezovanja uvoza reprodukcijskega materiala z izvozom bo zato zlasti v teh panogah povzročala večje prehodne težave. Zaradi tega bi si morale gospodarske organizacije prizadevati, da pravočasno izvršijo potrebne priprave za uspešno vključevanje v mednarodno menjavo, da bi si tako zagotovile redni dotok surovin in reprodukcijskega materiala. Z izvozom se bodo povezovale tudi možnosti za pridobivanje dodatnih kreditnih sredstev za razvoj proizvodnje pri poslovnih in specializiranih bankah, ki bodo s kre- diti podpirale predvsem razvoj tiste proizvodnje, ki je namenjena za izvoz. V tu namen nuj bi se vlagalo predvsem za izboljšanje tehnološkega procesu. Tri tem pa nuj bi se raziskovalna dejavnost čim neposredne-je vključevala v reševanje problemov kvalitete, tehnoloških postopkov in produktivnosti dela. Ob intenzivnejši sečnji v letu 1965 bo treba zagotoviti temeljne potrebe glavnih porabnikov, predvsem celulozne industrije; to bo treba v večji meri usmeriti na predelavo listavcev in drugih surovin. Predvidoma sc bo v letu 1965 v večji meri povečala le proizvodnja hlodovine listavcev. Zaradi tega bo nujno treba stremeti k racionalnejši potrošnji žaganega lesa ter njegovi zamenjavi z drugimi materiali. Pri izvozu lasnih izdelkov pa bi sp morali usmeriti predvsem na povečanje deleža končnih izdelkov. V letu 1965 je treba vložiti ustrezne napore, da se doseže nadaljnji porast celotne kmetijske j)roizvod-nje. Predvsem je nujno hitreje razvijati proizvodnjo tistih kmetijskih pridelkov, ki jih na tržišču primanjkuje, kot so: mleko, sadje, povrtnina in perutninsko meso. V okviru naporov za usklajevanje odnosov med cenami, si bo treba zlasti prizadevati za ustrezne rešitve na področju proizvodnje mleku. Potrebno povečanje kmetijske proizvodnje pri! družbenih kmetijskih organizacijah je treba zagotoviti z materialnimi naložbami, organizacijskimi ukrepi in tehnološkimi izboljšavami v proizvod nji. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost nadaljnjemu pridobivanju in usposabljanju kmetijskih zemljišč. Kooperacija naj bi se razširila tako, da bi se po fizičnem obsegu približala proizvodnji družbenih posestev. V ta namen bi bilo treba poleg večje ekonomske zainteresiranosti kooperantov razviti tudi sistem srednjeročnega kreditiranja, predvsem za nabavo drobne mehanizacije in druge srednjeročne namene. Kmetijske organizacije bi morale izpopolniti strokovno službo tako, da bi učinkovito prispevale k uvajanju sodobne tehnologije, k spiacializaciji in blagovno-sti kooperacijske proizvodnje. Razširitev kooperacije v hribovitih predelih bo ublažila odliv delovne sile. Podoben učinek je pričakovali od razvijajočega se turizma, vključevanja v družbeno gospodarjenje z gozdovi in davčnih olajšav v teh predelih. 28. S povečanjem materialne osnove delovnih organizacij, ki jo zagotavljajo izpopolnitve gospodarskega sistema, se povečuje tudi decentralizacija glede sprejemanja investicijskih odločitev. To povečuje tudi odgovornost delovnih organizacij za realizacijo osnovnih ciljev investicijske politike. . Da bi v naslednjih letih omogočili nemoteno oskrbo z nekaterimi surovinami in energijo, bi bilo treba zagotoviti pospešeno gradnjo ha področju primarne in bazične, zlasti energetske proizvodnje ter začeti s pripravami za gradnjo novih energetskih objektov, za kar pa je treba izdelati terminski program gradenj in financiranju po objektih in doseči, da se čimprej dokončno odobri. Pri tem bo morala biti skupna skrb delovnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti zagotoviti možnosti za hitrejše povečanje teh kapacitet. Treba je storiti vse možne ukrepe, da se takoj pristopi k rekonstrukciji zasavskih premogovnikov in rudnika lignita'Velenje. Glede na to, da se v prihodnjem letu novi sistem financiranja razširjene reprodukcije še ne bo mogel v praksi v celoti uveljaviti, bo v prehodnem obdobju potrebna koncentracija dela sredstev delovmih orga- nizacij pri poslovnih bankah za razvoj dejavnosti, ki sc tinancirajo z udeležbo specializiranih bank, oziroma za gradnjo objektov, ki so se doslej financirali iz_ sredstev ukinjenega republiškega investicijskega sklada, katerega obveznosti so se nanašale predvsem na promet, kmetijstvo in turizem. Da bi se spričo naraščajočih potreb tudi v pri-hodnje zagotovila gospodarstvu lesna surovina, se bodo morala prizadevanja usmeriti k večji proizvodnji lesa tako v osnovnih gozdovih kakor tudi v nasadih in plantažah hitro rastočega drevja. Sredstva za povečano proizvodnjo losa v območjih, kjer za to ni lastnih sredstev, pa bi se morala zagotoviti iz združenih sredstev gospodarskih organizacij s področja gozdarstva in lesne predelave ter z ustreznimi bančnimi krediti. Zaostajanje v razvoju zmogljivosti za proizvodnjo gradbenega materiala, zlasti cementa, kjer so proizvodne zmogljivosti že skoraj v celoti izkoriščene^ zavira ne samo gradnje gbspodanskih objektov, temveč tudi stanovanjsko graditev in gradnjo objektov na področju družbenih služb. Zato bo treba začeti z intenzivnrmi pripravami za čim hitrejše povečanje sedanjih zmogljivosti za proizvodnjo gradbenega materiala, oziroma za zgraditev novih. V letu 1964 je bila značilna visoka konjunktura in pomanjkanje gradbenih zmogljivosti, kar je povzročilo, da so dosegle cene gradbenih storitev visoko raven, ki je občutno presegla povprečno splošno povečanje cen. Zaradi tega bi bilo treba prilagoditi te zmogljivosti potrebam razvoja gospodarstva in družbenega standarda. Od racionalnega izkoriščanja gradbenih zmogljivosti bo v veliki meri odvisna tudi graditev predvidenih energetskih objektov. V ta namen bi morali zagotoviti take zmogljivosti, ki bodo omogočale izpolnjevanje terminskih planov in s tem pravočasno dograditev objektov. Tako bi bili tudi razpoložljiva gradbena mehanizacija in strokovna delovna sila bolje izkoriščeni. Prav tako se bo treba v tem letu odločno usmeriti na uvajauje industrijskega načina gradnje stanovanj in pri tem z boljšo organizacijo dela doseči, da se bo prenašalo čimveč delovnih procesov v stalne obrate, s čimer bo dosežena večja kontinuira-nost proizvodnje in pospešen prehod od ekstenzivnega načina graditve na intenzivni način dela. Takšno usmeritev in gradnjo stanovanj za tržišče, ki v največji meri omogoča industrializacijo stanovanjske graditve, bi morale s ustrezno kreditno politiko podpirati zlasti poslovne banke in stanovanjski skladi. 29. Čeprav so se terciarne dejavnosti razvijale v preteklem obdobju hitreje kot celotno gospodarstvo, njihov razvoj še vedno ni bil v skladu z ostalimi sektorji ekonomske aktivnosti. To pomeni pri usmeritvi splošnega razvoja k izboljšanju življenjskega standarda in pri hitrem razvoju domačega in tujega turizma strukturno neusklajenost, ki bi jo morali V naslednjem letu intenzivneje odpravljati. Obstoječe stanje prometa in cest zavira razvoj gospodarstva in povečuje proizvodne stroške, medtem ko potrebe gospodarstva zahtevajo povečan obseg in boljšo kvaliteto vseh vrst prometnih storitev. Izboljšanje prometnih storitev in znižanje stroškov za prevoz bo mogoče doseči le, če tistim prometnim dejavnostim, ki jim danes še niso zagotovljeni pogoji ekonomskega poslovanja kot ostalemu gospodarstvu omogočimo formiranje sredstev zn enostavno in razširjeno reprodukcijo. Zato je potrebno v letu 1965 pripraviti take ukrepe, ki bodo podjetjem za ceste zagotovili glede na promet dohodek za vzdrževanje cest (usmeritev prometnega davka na gorivo za vzdrževanje cest, uskladitev taks za motorna vozila z njihovim vplivom na ceste), železniškim transportnim in PTT podjetjem pa omogočili čimprejšnjo uveljavitev že začete ekonomizacije. V tem prehodnem obdobju je potrebno, da vse teritorialne družbene skupnosti sodelujejo pri zagotovitvi sredstev za enostavno reprodukcijo in pri vlaganjih za modernizacijo in povečanje kapacitet teh dejavnosti. V letu 1965 je treba v prvi vrsti zagotoviti taka sredstva, ki bodo omogočila redno vzdrževanje cestne mreže ter nadaljevanje že začete gradnje važnih cest kakor tudi izpopolnjevanje in modernizacijo železniških zmogljivosti. Trgovina ima pomembno mesto pri umiritvi trga, zato je treba težiti k njeni boljši založenosti, povečanju prostorne in propustne zmogljivosti z modernizacijo in boljšo tehnično opremljenostjo. Temu naj trgovine prilagajajo tudi svojo teritorialno mrežo, ne oziraje se na meje družbeno-političnih skupnosti. K skladnejšim gibanjem v gospodarstvu naj bi prispeval tudi povečan turistični promet. Zato je treba bolje urediti turistične kraje, izboljšati kvaliteto storitev, pri tem pa izkoristiti vse možnosti za boljšo izrabo kapacitet glede na zimsko in letno sezono, kakor tudi glede na turistične možnosti iz tranzita in obmejnega prometa. Da bi dosegli sodobnejše in racionalnejše poslovanje gostinstva, ga je trfeba usmeriti na tesnejše poslovno in organizacijsko povezovanje z delovnimi organizacijami zlasti s področja živilske industrije, trgovine, obrti, kmetijstva, prometa in drugimi, ki delujejo v turizmu, da bi dosegli kompleksnejšo in kvalitetnejšo ponudbo storitev. Se naprej je treba podpirati vključevanje zasebnikov v gostinsko in turistično dejavnost. Ustrezno taki politiki v razvoju turizma je treba investicijske naložbe na tem področju usmeriti predvsem v dokončanje začetih gradenj ter v dopolnitev in modernizacijo obstoječih zmogljivosti. Da bi v večji meri zadostili potrebam po obrtnih storitvah, ki izhajajo iz razvoja proizvodnje, osebne potrošnje in turizma, bo treba leta 1965 doseči hitrejše ustanavljanje servisov proizvodnih in trgovinskih podjetij ter modernizacijo in razširitev mreže storitvenih obrtnih obratov tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Občinske skupščine naj takšno usmeritev spodbujajo z ustreznimi oblikami davčnih olajšav. Le-te bi bilo treba odobravati zlasti nekaterim servisom krajevnih skupnosti, ki bodo morali svoje poslovanje v začetku leta 1965 prilagoditi novim predpisom, po katerih so glede dajatev izenačeni z ostalimi obrtnimi organizacijami. Da bi pospešili razvoj zasebne obrti, je treba v letu 1965 urediti nerešena vprašanja na področju zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter proučiti možnost bančnega kreditiranja dejavnosti zasebnih obrtnikov. 30. Da bi dosegli dinamičen razvoj proizvodnje in storitev, bi se leta 1965 morala proizvodnja prožneje prilagojevati potrebam domačega in tujega tržišča. Hkrati pa bo treba organizaciji tržišča posvetiti večjo pozornost. To velja zlasti za tržišče s kmetijskimi pridelki. Zaradi boljše oskrbe tržišča s temi pridelki bi bilo treba doseči večje sodelovanje med kmetijstvom in trgovskimi, gostinskimi ter industrijskimi predelovalnimi dejavnostmi. 1'osebno pozornost pa Iti bilo treba posvetiti preskrbi turističnih krajev, upoštevajoč pri tem povečano povpraševanje v turistični sezoni. Vise dejavnosti, ki so udeležene v turističnem prometu, pa bi morale bolj skrbeti za razširitev turistične ponudbe, zlasti pa naj bi se v turistično gos]M)danstvo vključevale prometne in trgovinske gospodarske organizacije. IV. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 31. Zagotovitev skladnejših gibanj v zunanjetrgovinski menjavi je ena izmed osnov ekonomske politike v letu 1965. Težave, ki so v letu 1964 nastale v plačilnem prometu s tujino, narekujejo, da se v nadaljnjem razvoju zagotovi hitra ■ rast izvozne aktivnosti gosjvodarstva in pri tem zadržuje uvoz v mejah, ki jih bodo dopuščala pridobljena devizna sredstva. 32. Z že sprejetimi ukrepi na področju zunanjetrgovinskega in deviznega režima, kakor tudi z nadaljnjim izgrajevanjem tega sistema, je za leto 1965 predvidena širša in doslednejša uporaba sistema povezovanja uvoza z izvozom. Na podlagi smernic družbenega plana o zmanjšanju deficita plačilne bilance pa bodo določena razmerja med deviznim prilivom in potrošnjo deviz, ki ^e jih bodo morale v svojih poslovnih odnosih z gospodarstvom držati vse banke, vključene v devizno poslovanje. V okviru teh razmerij 1k> omogočeno elastično povečanje uvoza pod pogojem ustreznega povečanja izvoza. S tem bo podana spodbudna osnova za delovne organizacije, da si z večjimi prodajami v inozemstvu zagotovijo boljšo oskr!x> z uvoznim reprodukcijskim materialom in drugim blagom, ter na podlagi tega tudi večje možnosti za povečanje proizvodnje. Pričakovati pa je, da bodo predvideni pogoji oskrbe z deviznimi sredstvi omejevali možnost večjega izkoriščanja kapacitet tistim delovnim organizacijam, ki zanemarjajo potrebo po vključevanju v zunanja tržišča. 33. V letu 1965 bo treba predvsem na področju industrije doseči hitro povečanje ter izboljšati v letu 1964 poslabšano razmerje med uvozom in izvozom. Potrebno je realizirati pozitivnejše razmerje med izvozom industrijskih proizvodov in uvozom za tekoče potrebe industrijske proizvodnje. Le tako bo namreč mogoče-zagotoviti industrijskim dejavnostim SR Slovenije v celoti Isoljšo oskrbo z uvoznimi materiali kot v piredhodnem letu. Na dinamiko rasti gospodarstva bo v prihodnjem letu občutno vplival ne samo obseg izvoza in uvoza, ki ga bo mogoče doseči, temveč tudi regionalna usmeritev zunanjetrgovinske menjave. Zaradi tega bo potrebno poleg ustreznejše dinamike izvoza zago: toviti tudi izboljšanje njegove regionalne usmeritve. Podpirati j p treba povečanje blagovne menjave z/ deželami v razvoju in razvijati druge oblike gospodarskega sodelovanja z njimi. Elastično je treba izkoriščati uvozne možnosti iz dežel, v katerih razpolagamo z deviznimi sredstvi. Potrebno je skrbeti za čimvečje ravnotežje med pritokom sredstev in plačili, posebno na območjih, kjer razpolagamo z manjšimi plačilnimi sredstvi. Posebnega pomena za napredek gospodarskega sodelovanja s tujino so tudi drugi ukrepi, ki omogočajo večjo vključitev našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Potrebno bo posvečati posebno pozornost zlasti razvijanju kooperacije s tujimi proizvajalci ter izkoristiti možnosti za skupni nastop na tretjih tržiščih. Tudi v okviru lokalnih m sejemskih sporazumov je potrebno nadalje razvijati menjavo, kakor tudi krepiti vse oblike gospodarskega sodelovanja, predvsem industrijsko tehnično sodelovanje, za katero obstojijo ugodni pogoji. 34. Pri sklepanju pogodbenih odnosov med gospodarskimi organizacijami in bunkami za preskrbovali j e z deviznimi sredstvi bo treba upoštevati načelo, da se že doseženi odnosi med proizvodnjo, uvozom in izvozom piri gospodarskih organizacijah ne poslabšajo, temveč morajo težiti k izboljšanju. Obenem je treba vztrajati na izpolnitvi neizvršenih pogodbenih obveznosti. V letu 1965 bi morali začeti tudi s jiostopnim uvajanjem bolj razvitih oblik deviznega sambfinancira-n j a tam, kjer bi le-te zagotavljale boljše rezultate v primerjavi z obstoječim sistemom povezovanja uvoza z izvozom. Prav tako bo potrebno storiti ukrepe, da se v devizno poslovanje čimprej vključijo poleg Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino in Splošne gospodarske banke tudi za dcviznA poslovanje usposobljene komunalne banke. 35. Skladnejša gibanja v menjavi s tujino bi v letu 1965 morali omogočiti tudi z izboljšanjem splošnih pogojev gospodarjenja, zlasti z uskladitvijo odnosov med ponudim in povpraševanjem na domačem tržišču ter odpravljanjem dispuritetnih odnosov med cenami na domačem in mednarodnem tržišču. 1’ruv tako pa bi bilo treba z vnašanjem ustreznih metod ekonomske stimulacije pri nadaljnjem razvijanju gospodarskega in deviznega sistema delovne organizacije v večji meri usmerjati na izvoz. Gospodarstvu bi morali preskrbeti cenejša dinarska sredstva za kratkoročno kreditiranje proizvodnje, ki je namenjena izvOzu, z investicijsko politiko bank pa zagotoviti prednost in boljše pogoje kreditiranju objektom, ki zagotavljajo povečan izvoz. Pri tem naj bi se dal poudarek manjšim rekonstrukcijam in razširitvam, s katerimi je možno doseči hitre izvozne rezultate. Pospešiti je treba tudi razvijanje storitvenih dejavnosti, zlasti inozemskega turizma. V. NALOGE IN POLITIKA NA PODROČJU OSEBNE POTROŠNJE, ZAPOSLOVANJA IN POSPEŠEVANJA PRODUKTIVNOSTI DELA 36. Na podlagd smernic resolucije Zvezne skupščin ne 0| nadaljnjem izpopolnjevanju gospodarskega sistema in v skladu s pričakovanim razvojem proizvodnje in produkti vnosi i dela bi sc mogla v letu 1965 povečati realna osebna potrošn ja prebivalstva za okoli 11 °/o, udeležba osebne potrošnje v sredstvih, ki ostanejo na razpolago za celotno potrošnjo v SR Sloveniji, pa bi se povečala od okoli 51 °/o v letu 1964. na okoli 52 “/o v letu 1965. Tako bi se osebna potrošnja še nadalje uveljavljala kot važen činitelj gospodarskega in družbenega razvoja. 37. Sledeč smernicam o porazdelitvi narodnega dohodka v korist osebnih dohodkov, bi mornli zagotoviti nekoliko hitrejše naraščanje osebnih dohodkov na zaposlenega od porasta produktivnosti delu Pri tem bi si morale delovne skupnosti prizadevati za izgrajevanje takšnih sistemov notranje delitve dohodka, ki bi omogočali realizacijo gornjega načela in spodbujali li konkretnim delovnim uspehom posamez- ni-kov in k večji splošni poslovni uspešnosti delovnik organizacij. To volja še posebej za visoko strokovna dela. Rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega bo odvisna od racionalnega zaposlovanja nove delovne sile in ho morala biti v posameznih delovnih organizacijah čini bolj vezana na konkretne rezultate gospodarjenja. Z nadaljnjimi spremembami v gospodarskem sistemu pa bo treba vplivati na izenačevanje pogojev gospodarjenja med posameznimi področji in panogami, tako da bo različna višina osebnih dohod; kov vedno bolj odsev dejanskih razlik v nivoju produktivnosti dela. Osebni dohodki zaposlenih v negospodarskih dejavnostih in fiksni osebni dohodki naj se povečujejo skladno z razvojem osebnih dohodkov v gospodarstvu; obenem pa naj bi se zagotovila sredstva za hitrejše povečevanje osebnih dohodkov v tistih dejavnostih, kjer so v zadnjih letih osebni dohodki zaostajali. 38. Zaradi močne dinamike naraščanja življenjskih stroškov v letu 1964, ki so bili konec tega leta že znatno višji kot znaša letno povprečje, bo raven življenjskih stroškov kljub prizadevanjem za stabilizacijo gospodarskega razvoja v naslednjem letu višja kot v povprečju leta 1964. Pristojni organi bodo morali v naslednjem letu natančno in dosledno spremljati gibanje osebnih dohodkov in gibanje življenjskih stroškov, zlasti zaposlenih z nižjimi osebnimi dohodki, da bi bila tako ustvarjena osnova za pravilno usmeritev delovnih skupnosti in skupnosti socialnega zavarovanja pri odločitvah glede povečanja* osebnih prejemkov. 39. Višja raven osebnih dohodkov bo ustvarila pogoje za prenos nekaterih posrednih prejemkov prebivalstva na čiste osebne dohodke. Sistem posrednih dajatev prebivalstva naj bi zadržali samo tam, kjer 1 je tako kritje izdatkov najbolj ekonomično in racionalno. Pri realizaciji postavljenih ciljev glede rasti osebne potrošnje bo še zlasti potrebno sodelovanje občin, katerim dajejo novi predpisi o financiranju druž-beno-političnih skupnosti možnost za izvajanje takšne davčne politike, ki omogoča usklajevanje splošnih potreb občin s politiko rasti življenjske ravni občanov. Da bi izboljšali preskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki, naj bi občine, zadružne organizacije in zbornice jvosvetile večjo skrb odkupni trgovini, zlasti od zasebnih proizvajalcev, krepile vlogo in sredstva skladov rizika ter z blagovnimi intervencijami zmanjševale sezonska nihanja cen. Skladno tem težnjam je treba sproti in bolj prožno prilagajati politiko izvoza in uvoza kmetijskih pridelkov. 40. S politiko delovnih organizacij na področju proizvodnje, zaposlovanja in delitve dohodka ter s politiko občinskih skupščin pri zagotavljanju pogojev za rast življenjske ravni občanov, naj bi se konkretno zagotavljale intencije splošne politike hitrejše rasli realne osebne potrošnje, ki naj bi v našem družbenem in ekonomskem sistejnu ‘postala eden izmed temeljnih čini tel jev ekonomske rasti. V zvezi s tem naj bi bolj umirjeno naraščanje zaposlenosti bilo glavni cilj politike zaposlovanja, ki naj jo v letu 1965 izvajajo delovne organizacije in družbenti-politične skupnosti. Nadaljnjo rast proizvodnje bi morali doseči predvsem s povečanjem pro- duktivnosti dela in ne z zaposlovanjem nove delovne sile. Potrebno bo težiti za tem, da se z boljšo organizacijo delu in z racionalizacijo proizvodnih postopkov bolj ekonomično zaposli predvsegi že zaposlena delovna sila. Glede na to, da v storitvenih dejavnostih in v družbenih službah primanjkuje ustrezne kvalificirane delovne sile, predvsem visoko strokovnega kadra in so zaradi tega omejene možnosti za razvoj teh dejavnosti, je potrebno tako usposobljeno delovno silo v večji meri usmerjati v te dejavnosti. Za realizacijo take politike zaposlovanja je nujno oblikovati tudi v teh dejavnostih stimulativnejše oblike delitve dohodka po delu. 41. Občanske skupščine nuj analizirajo gospodarjenje delovnih skupnosti predvsem s stališča prizadevanj za dvig produktivnosti in uspešnosti poslovanja. Ob tem naj hi predvsem delovne organizacije sume pa tudi občinski sveti za delo in zavodi za zaposlovanje delavcev stalno in sistematično spremljali gibanju delovne sile po številu, poklicni strukturi in delovni usposobljenosti zaposlenih. Tovrstne analize ne bi smole biti omejene le na statistično obravnavanje podatkov, ampak bi morale predvsem odkrivati vzroke raznih negativnih ali pozitivnih pojavov pri zaposlovanju delovne sile. Za izboljšanje položaja zaposlenih kakor tudi za preudaruejše zaposlovanje in za zmanjševanje fluktuacije delovne sile bo potrebno še zaostriti izvajanje predpisov o nastanitvi zaposlenih ter izvajanje higiensko-tehnične zaščite. Osnovni in trajni element racionalne politike zaposlovanja pa mora biti čim širše uveljavljanje sistema delitve dohodku po delu, ki nuj bi sc dosledneje izvajal tudi v družbenih službah in v upravi. Prerazdelitev narodnega dohodka v korist osebnih dohodkov ter postopno prenašanje nekaterih posrednih prejemkov na osebne dohodke zaposlenih in s tem povezano višje vrednotehje delovne sile bo prav tako pomemben pogoj za bolj smotrno zaposlovanje. Zaradi pomanjkanju delovne sile v nekaterili panogah, predvsem v rudarstvu, bi bilo potrebno s hitrejšim povečevanjem osebnih dohodkov iti skladov gospodarskih organizacij za potrebe modernizacije proizvodnje ter izgradnjo stanovanj stremeti zu stabilizacijo števila zaposlenih v teh panogah. 42. Da bi si delovne organizacije ustvarile osnovo za realizacijo ustavnega določila o 42-urnem delovnem tednu, bodo morale pospešeno izvajati vsestranske priprave za prehod na skrajšam delovni čas. Priprave bo potrebno usmeriti zlasti na izboljšanje organizacije dela in na modernizacijo proizvodnje. Glede na to, da obstajajo v gospodarskih organizacijah še znatne neizkoriščene možnosti za povečanje produktivnosti delu, naj bi se intenzivneje izvajali ukrepi, ki zadevajo organizacijo proizvodnje. V ta namen naj bi delovne organizacije izdelale dolgoročnejše proizvodne programe, ki naj bi razen osnov za izvajanje organizacijskih ukrepov vsebovali tudi programe za izboljšanje izkoriščanja kapacitet in sinhronizacijo proizvodnega procesa. Vse to pa bo ob potrebnih investicijskih vlaganjih v tehnični in tehnološki napredek zahtevalo hitrejše vključevanje domačih in tujih izsledkov znanstveno-raziakovalnega dela v proizvodni proces in oblikovanje ustreznega kvalifikacijskega sestava strokovnih in vodilnih kadrov. V ta namen bo potrebno doseči tudi tesnejše sodelovanje gospodarstva z ustreznimi izobraževalnimi institucijami. J^ri pospešenih pripravah za prehod na skrajšani delovni čas, pri spremljanju rezultatov prehoda in reševanju problemov, ki se v zvezi z urejanjem delovnega čacia pojavljajo v občinah, zlasti glede prilagajanja in razvijanja družbenih služb bodo morale aktivno delovati tudi občinske skupščine. Delovne organizacije naj bi skrajševale delovni teden postopno, da bi se tako delovni kolektivi lažje prilagajali novim pogojem dela in uspešneje odpravljali negativne pojave, ki bi lahko vplivali na rezultate poslovanja. Pri pripravah na prehod na skrajšani delovni čaa in s tem v zvezi pri odkrivanju možnosti za povečanje produktivnosti dela naj bi delovnim organizacijam pomagale zlasti gospodarske zbornice, strokovna združenja in inštituti. 43. Sorazmerno veliko pomanjkanje strokovnih kadrov, ki se tudi v letu 1964 ni bistveno zmanjšal, predstavlja resno oviro za povečanje produktivnosti in za intenzivnejši razvoj gospodarstva. Zaradi tega naj bi družbeno-politične skupnosti in delovne organizacije že v letu 1965 storile konkretne ukrepe za širjenje zmogljivosti strokovnih šol in za uresničitev ustreznih študijskih pogojev na srednjih, višjih in visokih šolah. Predvsem pa naj bi se uredilo vprašanje financiranja strokovnih šol. Glede na ostrejši problem kvalifikacijske strukture ženske delovne sile je potrebno sistematično reševati vprašanje strokovnosti zaposlenih žena, zato naj delovne organizacije skupaj s službami za zaposlovanje delavcev in institucijami za strokovno izobraževanje omogočijo njihovo hitrejše strokovno usposabljanje. Da bi se ženam olajšalo pridobivanje ustreznih kvalifikacij in s tem povečala produktivnost dela, naj bi občinske skupščine prek krajevnih skupnosti pospešeno razvijale otroško varstvo ter širile mrežo prehrambenih obratov in servisnih služb za pomoč gospodinjstvom. Nadaljnje zaposlovanje nestrokovne delovne sile naj bi se čimbolj omejevalo. Že zaposleno nekvalificirano delovno silo pa je treba s pospešenim priučevanjem na delovnem mestu usposabljati za delo v sodobno organizirani proizvodnji. Pri izvajanju /politike zaposlovanja delavcev je treba glede na potrebo po spremembi kvalifikacijske strukture delavcev v cilju intenziviranja proizvodnje doseči tesnejše sodelovanje med službami za zaposlovanje delavcev, delovnimi organizacijami in družbeno-političnimi skupnostmi. Službe za zaposlovanje delavcev naj bi skladno z novimi metodami dela razvijale zlasti poklicno usmerjanje in sodelovale pri prekvalifikaciji delavcev. VI. DRUŽBENE SLUŽBE 44. Eden osnovnih pogojev za hitrejši splošni napredek je z rastjo gospodarstva usklajen razvoj družbenih služb. Taka usmeritev izhaja tudi te razprav in smernic Skupščine SR Slovenije ter družbenih in političnih organizacij. Glede na to, da je njihov razvoj zlasti na nekaterih področjih občutno zaostajal za splošnim družbenim razvojem in za naraščajočimi potrebami, naj bo razvijanje teh družbenih dejavnosti deležno večje vsestranske skrbi vseh družbenih skupnosti kot doslej. Zaostajajo zlasti nekatere šole I. in II. stopnje, socialno-varstvena služba in nekatere zvrsti kulturuo-prosvetnih dejavnosti. Zato je treba poskrbeti, da si lahko pridobijo večja sredstvu za osnovno dejavnost kakor tudi zu modernizacijo opreme ali • za investicijsko graditev. Samo tako se bo samoupravljanje v družbenih službah lahko razvijalo hitreje kot doslej, pri čemer bo ena poglavitnih nalog družbenih skupnosti zlasti skrb .za stulnejše načine in obseg financiranja posameznih dejavnosti oziroma za stalnejši in ustreznejši delež v narodnem dohodku, hkrati pa za smotrnejšo •uporabo sredstev, večjo učinkovitost njihovega dela ter doslednejšo notranjo delitev po delu. 45. V letu 1965 je treba posvetiti skrb zlasti razvoju osnovnega šolstvu, pri čemer je treba zmanjševati število izmen pouka in postopomg uveljavljati celodnevno bivanje učencev in varstvo otrok v šoli. Postopoma je treba zagotoviti pogoje za brezplačno šolanje učencev v osnovni šoli. Zaradi pomanjkanju strokovnih kadrov ter nezadovoljivega razmerju med kadri z visoko izobrazbo in izobrazbo šol druge stopnje, je treba v tem letu zagotoviti dograditev objektov, ki so v gradnji, zasnovati program za razvoj omrežju šol druge stopnje in pripraviti dokumentacijo za pospešeno gradnjo v naslednjh letih. Pri programiranju razvoja šol druge stopnje bo treba zagotoviti ustrezno udeležbo družbe-no-političnih skupnosti in gospodarskih organizacij pri financiranju teh investicij. Poskrbeti je treba tudi za pospešeno graditev nastavitvenih zmogljivosti za učence in študente šol druge stopnje in visokošolskih zavodov. V socialnem varstvu bo treba ustanoviti nove centre za socialno delo in razvijati obstoječe centre za profesionalno rehabilitacijo. Treba je ustanavljati in dalje razvijati zavode za starejše ljudi. Hkrati je treba za uspešnejši razvoj otroškega varstva združevati sredstva na podlagi skupnega programa vseh za otroško varstvo odgovornih in zainteresiranih čim-teljev, zlasti gospodarskih organizacij. Poskrbeti je treba za strokovno izboljševanje skrbniških in rejniških služb ter služb za vzgojo družbeno neprilagojene mladine. Pri teh je treba izboljšati zlasti nastavitvene pogoje. Ekonomske probleme borcev NOB morajo reševati vse družbene in delovne skupnosti. Med drugim je treba pospešeno urejati stanovanjske razmere borcev in oblikovati sistem priznavalnin tako, da bodo odpravljene nezadovoljive gmotne razmere njihsamah in Še posebej v družinah padlih borcev, pri tem pa upoštevati tudi borce kmete ter njihove družine. Družbeno-politične skupnosti naj v skladu z zvišanjem življenske ravni in večjimi kulturnimi poitreba-mi občanov razvijajo kulturno-prosvetne dejavnosti in z ustrezno delitvijo sredstev zagotove njih gmotno osnovo. Še posebej je treba podpreti tisto dejavnost kulturnih ustanov, ki ima za razvoj slovenske kulture poseben pomen. Smotrno medobčinsko sodelovanje in združevanje sredstev ter strokovna in delovna povezava istovrstnih delovnih organizacij lahko pomembno pospešijo rast kulturnih dejavnosti. Kulturna vzgoja občinstva ostaja slej ko prej ena prvih skrbi vseh zavodov s področja kulture. Med kulturno-prosvetnimi dejavnostmi se morajo hitreje razvijati predvsem tiste, ki zadovoljujejo potrebe najširših plasti prebivalstva. Glede na to bi bilo treba poleg razširitve mreže televizijskih pre- tvornikov skrbeti zlasti za kakovostno rast radijskega in televizijskega programa,^ za modernizacijo kinematografov in za temeljito zboljšanje delovanja knjižnic. Za razširjenje telesne kulture lx> treba predvsem poskrbeti za večje število šolanih telesnovzgojnih strokovnjakov in za graditev telovadnic, da bi se lahko telesna kuljnra v šolah in osnovnih telesnovzgojnih organizacijah razvijala smotrneje. Na področju zdravstva si 1k> treba prizadevati za pospešeno graditev bolnišničnih zmogljivosti, v osnovni zdravstveni mreži pa skrbeti za boljšo opremljenost in funkcionalno ureditev, ki bo omogočala tudi hitrejši razvoj preventivnega zdravstvenega varstva. Hkrati bi bilo treba posvečati večjo pozornost zdravstvenemu varstvu pri delu, saj to varstvo neposredno vpliva tudi na rast produktivnosti dela. V letu 1965 je treba pospešeno uvajati nov sistem oblikovanja dohodka v zdravstvenih zavodih. Prav tako pa je treba ustvarjati pogoje, da bi dosegli v zdravstvu tako strukturo cene, ki naj bi vsebovala tudi sredstva za razširjeno rep redukcijo. Zlasti bo ' potrebno v sodelovanju z občinskimi skupščinami in zdravstvenimi centri ter republiškim zdravstvenim centrom izdelati programe za razvoj zdravstvene mreže v SR Sloveniji. , 46. Družbcno-ekonomski napredek je tesno povezan z razvojem raziskovalnega dela in hitrega uvajanja izsledkov v prakso. Zato si morajo delovne organizacije prizadevati za lastne razvojne oddelke in za boljše delo že obstoječih. Hkrati je treba pospešeno razvijati tudi druge raziskovalne ustanove, ki pokrivajo večja raziskovalna področja in harmonično razvijati tako uporabna ter razvojna raziskovanja, povezana s potrebami proizvodnje, kakor tudi teoretična oziroma osnovna raziskovanja na znanstvenih in znamstveno-podagoških institucijah. Za zagotovitev takega razvoju raziskovalnega dola bo treba smotrneje razporejati materialne in kadrovske zmogljivosti, hkrati pa zmanjšati organizacijsko razdrobljenost raziskovalnih kadrov in onot. 47. Glede na pometn družbenih služb naj bi njihov razvoj materialno pospeševali vsi činitelji gospodarske in družbene rasti, zlasti pa občine, ki so neposredni nosilci politike na teh področjih. Sistem financiranja je treba izpopolniti tako, da bodo ustanove na področju družbenih služb glede delitve dohodka in osebnih dohodkov v enakopravnem položaju z delovnimi organizacijami v proizvodnji ter da bo s primernim deležem v narodnem dohodku okrepljena njihova samostojnost in delovna učinkovitost. Obenem pa je treba nenehoma skrbeti za materialno oskrbo študentov s štipendijami in krediti, ki i j,ih je treba usklajevati z gibanjem življenjskih stroškov in cen v kuhinjah oziroma domovih. 48. V taki politiki na področju družbenih služb bo sodelovala republika s sredstvi skladov, proračuna in drugimi namensko oblikovanimi sredstvi. V zvezi s tem uaj bi se pri potrošnji proračunskih sredstev nadaljevala že v letu 1964 osvojena politika povečane skrbi za zadovoljevanje potreb in za pospešen razvoj družbenih služb. Z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna bodo zagotovljena sredstva manj razvitim občinam za izpolnjevanje njihovih dolžnosti, predpisanih z ustavo in zadoni. V republiškem proračunu je treba uveljaviti strogo varčevanje na področju državne uprave; poseben poudarek je dan skladom, ki zagotavljajo pospešen razvoj posameznih družbenih služb, med njimi posebej skladom za šolstvo, ki prevzemajo poleg dosedanje dolžnosti še skrb za posebno šolstvo širšega pomena. Ravno takej je dan poseben poudarek potrebam s področja negospodarskih investicij, tako da se bodo pri splošnem omejevanju investicijske potrošnje in še posebej investicijske potrošnje za potrebe administracije, povečevale investicije za posamezne vrste družbenih služb. Poleg dopolnilnih sredstev za potrebe občin so zagotovljena tudi namenska sredstva, ki naj kot intervencijska in mobilizacijska sredstva pospešijo graditev predvsem šol prve stopnje. 49. Glede na predvidene izdatke in dohodke na področju socialnega zavarovanja bo potrebno proučiti višino prispevkov za vse oblike socialnega zavarovanja, hkrati pa tudi politiko potrošnje. Skupne stopnje prispevkov za socialno zavarovanje naj bi se v letu 1965 ne povečale. Vil. NALOGE NA PODROČJU x STANOVANJSKE IN KOMUNALNE GRADITVE 50. Da bi mogli zadostiti potrebam naravnega prirasta in deloma zmanjšati primanjkljaj stanovanjskega fondu, zlasti v mestih in večjih središčih, bi se morala graditev stanovanj v letu 1965 še nadalje intenzivno razvijati. S sredstvi' stanovanjskih 'skladov in sredstvi delovnih organizacij, z večjim sodelovanjem bank pri kreditiranju stanovanjske graditve ter pri zagotovljenih drugih materialnih pogojih bi bilo možno v letu 1965 dograditi oziroma na novo zgraditi skupmo okoli 12.500 stanovanj. Predvideno število stanovanj bo v letu 1965 mogoče zgraditi le z odločno usmeritvijo h gradnji stanovanj za trg. Glede*na pričakovane spremembe pri financiranju stanovanjske graditve v zveznem merilu na področju stanovanjskega gospodarstva bo treba v letu 1965 pripraviti organizacijske in druge pogoje za uspešno delovanje novega sistema v naslednjih letih, hkratLpa skrbeti za kontinuirano in cenejšo graditev stanovanj. Uporaba stanovanjskega fonda, stanovanjska graditev in upravljanje s stanovanji bi se morala bolj iu dosledneje opirati na ekonomska načela. Potrebno bo tudi podpirati hitrejši razvoj tistih dejavnosti, od katerih je odvisna učinkovita stanovanjska graditev. 51. Da bi mogli stanovanja hitreje in ceneje graditi, bi morale občinske skupščine pri izbiri me'stnih zemljišč za gradbene namene izvajati takšno politiko, ki bo omogočala kompleksno urejevanje naselij. Pri izvajanju zazidalnih načrtov je poglavitna ureditev komunalnih naprav. 'Glede na to je treba pri pospešeni izdelavi urbanističnih načrtov dosledno upoštevati načelo, da morajo biti projekti komunalnih naprav in objektov sestavni del zazidalnih načrtov. Hkrati bi bilo treba stavbišča še pred začetkom graditve komunalno urediti in skrajšata postopek pri dodeljevanju lokacij. Komunalne organizacije bi morale nadaljevati s postopnim uvajanjem stroškovnih cen za svoje storitve, da bi se tako tudi na tem področju uveljavila ekonomska načela poslovanja. Pri tem bi bilo treba proučiti sistem, ki bi zagotovil vire za dolgoročno financiranje komunalnih naprav in objektov. Vlil. USMERITEV SREDSTEV SR SLOVENIJE 52. Politiko razvoja v lotu 1965, ki je nakazana v tem družbenem planu, bo podpirala republika z združenimi sredstvi delovnih organizacij, anuitetami odpravljenega družbenega investicijskega sklada, s sredstvi proračuna in s sredstvi republiških skladov. a) Usmeritev združenih sredstev 53. Da bi zagotovili razvoj tistih področij in panog, ki zaradi še vedno neustreznega ekonomskega položaja ne ustvarjajo potrebnih lastnih sredstev za financiranje razširjene reprodukcije, bo republika na podlagi zveznega pooblastila razpisala v letu 1965 15°/o obvezno posojilo iz skladov delovnih organizacij. Sredstva obveznega posojila bo Splošna gospodarska banka SR Slovenije porabila za nadaljnjo izgradnjo objektov na področju kmetijstva, prometa, turizma, industrije ter gospodarstva. Pri odobravanju kreditov za navedena področja mora Splošna gospodarska banka SR Slovenije upoštevati smernice tega družbenega plana. Za industrijo predvidena sredstva se bodo uporabila predvsem za kreditiranje gradnje energetskih objektov ter delno grafične industrije. Anuitete odpravljenega republiškega družbenega investicijskega sklada, ki bodo dospele v plačilo v letu 1965, bo Splošna gospodarska banka SR Slovenije uporabila za kreditiranje energetike in hitro rastočih nasadov. Sredstva za usposabljanje .plantaž hitro rastočega drevja bo Splošna gospodarska banka SR Slovenije uporabljala kot udeležbo k sredstvom investitorjev ob dodatnih sredstvih predelovalne industrije, da bi se tako z mobilizacijo teh sredstev v prihodnjem zagotavljala surovinska osnova za industrijsko predelavo lesa. Potrebna sredstva za financiranje gradnje energetskih objektov naj bi zagotovile z anuitetami odpravljenih družbenih investicijskih skladov tudi okrajne skupščine. Splošna gospodarska banka SR Slovenije bo morala združevati prosta denarng sredstva delovnih organizacij, zlasti za nadaljnjo gradnjo energetskih objektov in surovinske osnove. V tako politiko trošenja bančnih sredstev, ki je Usmerjena v izpolnjevanje osnovnih ciljev družbenega plana SR Slovenije, bi se morale vključiti tudi komunalne banke. 54. Sredstva skupnih rezerv SR Slovenije za potrebe gospodarskih organizacij se bodo uporabila za intervencije pri tistih gospodarskih organizacijah, ki se zaradi funkcionalno ali ekonomsko zastarelih osnovnih sredstev ne morejo uspešno uveljaviti na tržišču. Ta sredstva bodo zlasti uporabljena za odstranjevanje finančnih in ekonomskih problemov tistih skupin delovnih organizacij, ki so zaradi izrazito neugodnih pogojev za gospodarjenje zaostale v razvoju tako, da pomenijo oviro za uspešen nadaljnji družbeni razvoj. To velja zlasti za modernizacijo premogovnikov. Sredstva skupnih' rezerv SR Slovenije za potrebe gospodarskih organizacij se bodo vključevala v sanacije delovnih organizacij le prek občinskih sredstev skupnih rezerv. Sredstva skupnih rezerv SR Slovenije za potrebe gospodarskih organizacij se lahko v okviru predpisov o izvajanju splošne kreditne politike v letu 1965 dopolnjujejo z najemanjem kreditov. b) Politiku in usmeritev proračunske potrošnje 55. Celotna proračunska potrošnja v SR Sloveniji mora biti usklajena z razvojem celotnega gospodarstva in s prizadevanji za vzpostavitev stabilnejših razmerij med proizvodnjo in potrošnjo. S politiko oblikovanja in razdelitve proračunskih sredstev je treba zagotoviti predvideno rast življenjskega standarda in hitrejši razvoj družbenih služb. Zato se morajo družbeno-politične skupnosti pri 'predpisovanju prispevkov in davkov vključiti v politiko stabilizacije in ob naj večjem možnem varčevanju s proračunskimi sredstvi zagotoviti, da prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za pokrivanje proračunskih potreb zveze, republike in občin skupno ne bi prekoračil stopnje 17,5 %>, ki je meja, preko katere bi nadaljnja obremenitev osebnih doli odko v s tem prispevkom ovirala razvoj gospodarstva in onemogočila predvideno rast življenjskega standarda in hitrejši razvoj družbenih služb. Potrošnja republiškega proračuna* sc bo v letu 1965 povečala za 16%>. S tem, da sc bo v še večji meri nadaljevala že v letu 1964 uveljavljena politika varčevanja v upravi, se bo s sredstvi republiškega proračuna močneje podprl razvoj družbenih služb, bodisi neposredno iz proračuna ali preko usmeritve večjih sredstev v sklade. Občinam, ki z lastnimi dohodki ne morejo pokrivati osnovnih nalog, bo republika zagotovila dopolnilna sredstva. V letu 1965 je treba pripraviti objektiv ne j ša merila za določanje višine dopolnilnih sredstev v naslednjih letih. Republika bo za razvoj osnovnega šolstva zagotovila namenska sredstva. Ta sredstva bo Splošna gospodarska banka SR Slovenije odobravala kot kredite za udeležbe pri gradnji osnovnih šol tistim občinam, ki bodo dobile dopolnilna proračunska sredstva. Banka bo odobravala kredite v primerih, če so sredstva potrebna: — za preselitev šol iz dotrajanih in najetih nefunkcionalnih zgradb; — za odpravljanje druge in tretje izmene ponka; — za gradnjo šol v zvezi z naraščanjem števila učencev v mestih in drugih gospodarskih središčih. Pri odobravanju kreditov investitorjem, ki izpolnjujejo navedene pogoje, bo banka dajala prednost tletim, ki zagotavljajo večjo udeležbo. * Obrestna mera za kredite iz prejšnjega odstavka, ki jo, zaračunava banka, ne sme biti večja kot 26/o, rok vračanja kreditov pa ne daljši kot 15 let. Sredstva posebne proračunske rezerve republike iz leta 1964, ki jih je po zveznih predpisih mogoče porabiti v letu 1965, sc bodo uporabila za sanacijo škod po poplavah na cestah I. in II. reda. 56. Da se omogoči modernizacija in rekonstrukcija železniškega prometa in s tem spodbudi povečanje produktivnosti dela v tej gospodarski panogi, se osebni dohodki delavcev, zaposlenih v gospodarskih organizacijah, ki so združene v Skupnosti železniških podjetij in delavcev, zaposlenih v Skupnosti železniških podjetij, oprostijo plačevanja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja. Tako pridobljena sredstva bo Skupnost železniških podjetij uporabila za modernizacijo magistralnih prog. c) Usmeritev sredstev pomembnejših skladov 57. Sredstva republiških skladov se bodo usmerjala skladno z njihovo namembnostjo in uporabila zlasti za vlaganja, ki so neodložljiva ali pa bi njihova opustitev pomenila oviro za skladni gospodarski in družbeni razvoj. V ta namen lahko skladi najemajo tudi posojila po poprejšnjem soglasju Skupščine SR Slovenije. 5ti. Cestni sklad SR Slovenije bo v letu 1965 usmerjal sredstva predvsem za vzdrževanj9 cest, ureditev njihove opreme, sanacijo zmrzlinskih poškodb in poškodb po poplavah. Glede; na omejena sredstva bo* sklad financiral le dog,roditev tistih večjih cestnih zvez, ki so v gradnji in pri katerih bi prekinitev del povzročila večjo gospodarsko škodo, V tem okviru je treba nadaljevati dela na zasavski cesti in na odseku Rimske Toplice—Zidani most ter dograditi gorenjsko cesto. Razen tega bo sklad del svojih sredstev uporabil za financiranje tehnične dokumentacije za bodoča cestna dela, za študije in poizkusne odseke ter za ukrepe za varnost prometa. 59. Sredstva Sklada SR Slovenije za negospodarske investicije bodo namenjena predvsem za kritje potreb republiških organov ih ustanov ter zavodov na področju zdravstva, socialnega varstva in kulturnih dejavnosti. Sklad bo v prvi vrsti zagotovil sredstva za kritje že sprejetih obvez iz prejšnjih let, za nadaljevanje že začetih del na pomembnejših objektih in njihovo čimprejšnjo duvršitev. Kjerkoli to dopuščajo pogoji in možnosti, ho sklad dodeljeval sredstva v obliki posojil. 60. Sklad SR Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš ho usmerjal sredstva za kritje ze sprejetih obveznosti, za kreditiranje stanovanj za rudarje pomembnejših piremogovnikov, za reševanje stanovanjskih problcihov borcev NOB, ki niso v rednem delovnem razmerju iu njihovih družin, za gradnjo, nadomestnih stanovanj za poplavijence in za gradnjo stanovanj za potrebe republiških institucij, javne uprave in družbenih organizacij, ki z lastnimi sredstvi ne morejo reševati svojega stanovanjskega vprašanja. S kreditiranjem bo podpiral tudi urejanje mestnih zemljišč s komunalnimi napravami za industrijsko organizirano stanovanjsko zidavo. Sklad bo del sredstev namenil tudi za temeljne raziskave na področju industrijske gjraditve stanovahj. Razen tega bo sklad sodeloval pri kreditiranju primarnega omrežja komunalnih naprav, od katerih je odvisen nadaljnji razvoj stanovanjske gradnje, turizma in velikih pro-izvodnih objektov. 61. Sklad SR Slovenije za šolstvo bo dodeljeval vsem šolam, ki se financirajo iz tega sklada, sredstva za osnovno dejavnost po predvidenih novih merilih, upoštevajoč vrsto šol, njihove naloge in razvoj ter specifične razmere, v katerih delujejo. V okviru družbenih potreb bo v sodelovanju z neposrednimi interesenti pospeševal razvoj tretje stopnje študija za izobrazbo najvišjih strokovnih kadrov na tistih visokošolskih ustanovah, kjer obstajajo za to vsi pogoji; prav tako bo podpiral razvoj izrednega študija. Sklad bo dodeljeval tudi sredstva za amortizacijo učil in opreme šol ter omogočal nabavo učne opreme z namenskimi posojili, ki jih bodo šole vračale iz amortizacijskih sredstev. Sklad bo financiral predvsem že začete gradnje šol. Sredstva za gradnjo novih objektov pa bo odobraval le v okviru sredstev sklada in v primerih, ko je izdelana tehnična dokumentacija ter tudi sicer urejeno financiranje. Sklad bo sodeloval z občinami pri financiranju osnovne dejavnosti in investicij v šolstvu italijanske narodnosti in za dvojezično šolstvo v skladu z obstoječimi predpisi. Pri posebnem šolstvu pa bo sodeloval pri financiranju osnovne dejavnosti in investicij tistih zavodov, ki sprejemajo učence z območja vse republike. 62. Sklad Borisa Kidriča bo še nadalje s financiranjem in posojili podpiral predvsem osnovne raziskovalne projekte in reševanje nalog, ki so za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj najbolj aktualne, ter pospeševal tista področja, ki zaradi svojega naglega razvoja ali posebne problematike zahtevajo obsežnejše študije in raziskave. S svojima sredstvi bo sklad dajal tudi pomoč pri vzgoji raziskovalnih kadrov v raziskovalnih organizacijah in odobraval štipendije. 65. Skladi za pospeševanje kulturnih dejavnosti bodo sredstva usmerjali zlasti v izvajanje pomembnejših kulturnih akcij, za urejanje kulturnih spomenikov, za pospeševanje filmske proizvodnje, kinofi-kacije in filmske vzgoje. Razen tega bodo še nadalje subvencionirali publikacije in podpirali založniško ter časopisno dejavnost. Prešernov sklad bo podpiral in spodbujal umetniške stvaritve zlasti mlajših kadrov. St. 30-19/65 Ljubljana, dne 18. februarja 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. , 36. Na podlagi plete alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je. Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora, in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 19. februarja 1965 sprejela ZAKON o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1965 1. člen Dohodki Socialistične republike Slovenije znašajo skupaj SO.SOT000.000 din. 2. člen S proračunom Socialistične republike Slovenije (republiškim proračunom) so razporejeni republiški dohodki v znesku 50.104,000.000 din. • Nerazporejeni del republiških dohodkov (proračunska rezerva) pa znaša 400,000.000 din. 3. člen Po 1. členu zakona o določitvi dopolnilnih sredstev občinam in o'zagotovitvi finančnih sredstev okrajem v SR Sloveniji pripadhjo določenim občinam splošna dopolnilna sredstva v višini določenih odstotkov od Socialistični republiki Sloveniji pripadajočega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ustvarjenega na področju posameznih občin. Ta dopiolnilna sredstva znašajo 14,4 % od republiki pripadajočega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. 4. člen Sredstva, predvidena v razdelku 12 — Republiški sekretariat za šolstvo v z n etiku 2.000,000.000 dinarjev kot udeležba SR Slovenije pri izgradnji osnovnih šol se vložijo na poseben račun pri Splošni gospodarski banki SRS (drugi odstavek 15. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti). Iz teh sredstev daje Splošna gospodarska banka SRS kredite občinam kot udeležbo republike pri izgradnji osnovnih šol v skladu s smernicami družbenega planu SR Slovenije. Banka daje kredite občinam, ki dobijo dopolnilna sredstva po 1. členu zakona o določitvi dopolnilnih sredstev občinam in o zagotovitvi finančnih sredstev okrajem v SR Sloveniji. Krediti po prejšnjem odstavku se dajo občinam po obrestni stopnji 2°/o za dobo največ 15 let. 5. člen Od dohodkov Socialistične republike Slovenije iz 1. člena tega zakona pripada: cestnemu skladu SRS....................2,67 skladu Borisa Kidriča . ........ 3,27 skladu SRS za šolstvo.................19,40 Prešernovemu skladu..............•. . 0,05 skladu SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti ............................. 0,60 skladu SRS za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov..................... 0,10 skladu SRS za pospeševanje založništva . . 0,92 skladu SRS za pospeševanjč kmetijstva . . 0,35 vodnemu skladu SRS.....................0,30 skladu SRS za negospodarske investicije . . 3,76 6. člen Cestni sklad SRS lahko najame posojilo do višine 5.000 milijonov din. Sklad SRS za negospodarske investicije lahko najame posojilo do višine 5.300 milijonov din. Za investicijske objekte, katerih gradnja bo trajala več let, predloži upravni odbor cestnega sklada SRS oziroma upravni odbor sklada SRS za negospodarske investicije Skupščini SRS finančni program, da ga sprejme. Drugi skladi smejo najeti posojilo, ki se vrača v prihodnjih letih, samo po prejšnjem soglasju Skupščine SR Slovenije.' 7. člen Od dohodkov Socialistične republike Slovenije se prenese znesek 280,(>00.(XK) din na poseben račun za izgradnjo sodnih poslopij. S sredstvi tfega posebnega računa razpolaga Republiški sekretariat za pravosodno upravo na podlagi programa izgradnje sodnih poslopij, ki ga potrdi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 8. člen Ce se med letom ustanovi nov republiški državni organ, potrdi njegov predračun Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Sredstva za delo takega organa se zagotovijo iz nerazporejenih dohodkov (proračunske rezerve). 9. člen Če se med letom odpravi republiški državni organ, se preostala sredstva pvenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo). 10. člen Sredstva, ki so v posebnem delu določena za' investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme republiških državnih organov (amortizacija) se uporabljajo po določbah navodila o vplačevanju, uporabljanju oziroma združevanju teh sredstev (Uradni list LRS, št. 9-104/61). 11. člen Dohodki, s katerimi razpolagata Zavod SRg za statistiko in Hidrometeorološki zavod SRS po posebnih predpisih preko posebnih računov, se uporabljajo še nadalje za namene -in na način, ki je določen s temi predpisi. Presežek dohodkov - nad izdatki za opravljene storitve razdelita zavoda tako, da odpade na sklad skuppe porabe največ 15°/o. 12. člen Republiški sekretariat za proračun in občo upravo je pooblaščen, da sredstva, predvidena v svojem predračunu na postavki 149 — sredstva za sklade skupne porabe republiških organov — porazdeli posameznim organom na podlagi dejanskega števila uslužbencev teh organov, njihovih nezaposlenih zakoncev in nepreskrbljenih otrok kot prispevek za rekreacijo, 13. člen Republiški sekretariat za proračun in občo upravo je nosilec sredstev, razporejenih v razdelku 59 posebnega dela republiškega proračuna in jih uporabi za dodelitev dodatnih sredstev za osebne dohodke republiškim upravnim organom po ugotovljenih nujnih potrebah in za pokritje izplačanih novoletnih nagrad za leto 1964. 14. člen Nosilci sredstev, razporejenih v razdelku 60 — sredstva za splošne republiške potrebe — so: 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po postavki 301; 2. Republiški sekretariat za proračun in občo upravo po postavki 302, 303, 304, 305 in 306; 3. Republiški sekretariat za splošne gospodarske zadeve po postavki 307 in 4. Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo po postavki 308. 15. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada in sicer do višine 10,000.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. in 3, točke 96. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti. 16. člen Sredstva, ki so predvidena v predračunih republiških organov za pogodbeno dejavnost, se smejo uporabljata le v skladu s pogodbami, ki jih ti organi sklenejo z izvrševalci take dejavnosti. 17. člen Republiški sekretar za proračun in občo upravo lahko za republiške upravne organe izda natančnejše predpise, do katere višine se potni in drugi stroški priznavajo med materialne stroške. 18. člen Pregled dohodkov republiškega proračuna za leto 1965 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1965, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 19. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v »Uradnem listuvSRSc, uporablja pa se od 1. januarja 1965. St. 400-18/65 x Ljubljana, dne 19. februarja 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 37. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na' seji Republiškega zbora in na seji Gospodarskega zbora dne 18. februarja 1965 sprejela ZAKON o uvedbi in stopnjah republiških" prispevkov, davkov in taks 1. člen Od dohodkov, ki pripadajo SR Sloveniji po zakonu o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji, se uvaja obveznost plačevanja za tele vrste republiških dohodkov: 1. republiški prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja; 2. republiški prometni davek od prometa blaga na drobno; Z 3. republiški davek na dediščine in darila; 4. republiške upravne takse; 5. republiške sodne takse. 2. člen Republiški prispevek iz osebnega dohodka od "delovnega razmerja se plačuje po stopnji 7.7 °/o. 3. člen Republiški prometni davek od prometa blaga na 'drobno sc plačuje po stopnji 2 Vo. 4. člen Republiški davek na dediščine in darila se plačuje po tehle progresivnih stopnjah: Sorodstveno razmerje, ki ustreza drugemu Sorodstveno razmer-Je, ki Vsi Od vrednosti dinarjev dednemu ustreza drugi nad do redu (starši. tretjemu dednemu bratje, sestre ter njihovi potomci) •/» redu (dedi in babice) •/. •/. 500.000 4 5 7 500.000 1,000.000 6 7 10 1,000.000 ' 2,000.000 8 10 13 2,000.000 4,000.000 • 10 13 17 4,000.000 12 16 21 Republiškega davka na dediščine in darila ne plača dedič, ki je do zapustnika v prvem dednem redu, oziroma obdarjenec, ki je do darovalca v razmerju, ki ustreza prvemu dednemu redu. 5. člen Dohodki iz 3,, 4. in 5. točke 1. člena se v celoti odstopijo občinam. 6. člen Dohodki od republiških upravnih taks, ki pripadajo po zveznem zakonu republiki, se odstopajo tistim občinam, na katerih območju so bile taksne vrednotnice prodane oziroma plačane takse. Ce se republiška upravna taksa plača v gotovini, jo organ, pri katerem je bila plačana, preodkaže občini, na katere območju je sedež organa oziroma organizacije. v 7. člen Dohodki od republiških sodnih taks, ki pripadajo po zveznem zakonu republiki, se odstopajo tistim občinam, na katerih območju so bile sodne taksne vrednotnice prodane oziroma plačane sodne takse. Če se sodna taksa plača v gotovini, jo sodišče, pri katerem je bila plačana, preodkaže občini, na katere območju je sedež sodišča. 8. člen Dohodki od prispevkov iz osebnih' dohodkov oziroma davkov, ki jih plačujejo zavezanci po 1. členu temeljnega zakona o začasnem načinu plačevanja prispevkov in davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 52/ /64), bodo najpozneje do 31. marca 1965 dokončno obračunani in razdeljeni med občine in SR Slovenijo v razmerju, ki bo ustrezalo stopnjam -zveznega, republiškega in občinskega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, predpisanim za leto 1965. 9. člen Občinski prometni davek od prometa na drobno, ki se po 159. členu temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ. št. 31/64) začasno plačuje po dosedanjh predpisih o pro- metnem davku, se dokončno obračuna za SR Slovenijo ]>o stopnji 2 °/o o i— na področju industrije . . . , 19 y tem: za energetske objekte . 15 za grafično industrijo . . , 4 — na področju kmetijstvji ... 23 i— na področju prometa .... 26 V tem: za cestni sklad SR Slovenije ........................... 20 za nadaljevanje gradnje železniške proge Koper—Prešnica .......... 6 i— na področju turizma in gostinstva . . . '. . 13 i— za negospodarske investicije . 19 4. člen Posojilo obvezno vpisujejo gospodarske in druge organizacije, ki so bile dolžne plačevati prispevek v družbene investicijske sklade po zakonu o prispevku v družbene investicijske sklade (Uradni list FLRJ, št. 8/61 in št. 52/61), x vitsini It erpv občinske rezervne sklade oziroma v rezervni sklad SR Slovenije«, besedi »teh skladove pa se nadomestita z besedami »občin in SR Slovenije«. 2. člen V 3. členu se za besedo »mesta« v peti vrsti postavi pika in črta nadaljnje besedilo. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Z republiško skupno rezervo gospodarskih organizacij razpolaga upravni odbor, ki ima predsednika in osem članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje Skupščina SR Slovenije, in sicer po dva člana na predlog Izvršnega sveta, po enega člana na predlog Gospodarske zbornice SR Slovenije in Splošne gospodarske banke SR Slovenije, druge člane pa izmed javnih delavcev in strokovnjakov s področja gospodarstva.« 3. člen V uvodnem besedilu prvega odstavka 4. člena se besede »v občinskem rezervnem skladu« nadomestijo z besedami »na posebnih bančnih računih občin«. 4. člen V uvodnem besedilu 5. člena se besede »v rezervnem skladu SR Slovenije« nadomestijo z besedami »na posebnem bančnem računu SR Slovenije«. 5. člen V prvem odstavku 6. člena se besede »Skladi dajejo gospodarskim organizacijam sredstva« nadomestijo z besedami »Sredstva skupnih rezerv gospodarskih organizacij se dajejo gospodarskim organizacijam.« Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Zaključni račun skupnih rezerv gospodarskih organizacij, 'zbranih na posebnem bančnem računu SR Slovenije sprejme upravni odbor in ga hkrati s poročilom o poslovanju predloži Skupščini SR Slovenije v potrditev najpiozneje do 15. marca.« Sedanji četrti odstavek postane peta odstavek. 6. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 022-51/65 Ljubljana, dne 18. februarja 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 42. Na podlagi četrte alinee 135. členu in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne '10. februarja 1965 in na seji Pmsvctno-kulturnega zbora dne 5. februarja 1965 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prosvetno pedagoški službi Zakon o prosvetno pedagoški službi (Uradni list LRS, št. 4-37/61) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: V ZAKON / o prosvetno pedagoški službi I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Prosvetno pedagoška služba je strakovno-prouče-valna in ped agoško -nadzorna služba na področju vzgoje in izobraževanja. Prosvetno pedagoška služba se organizira v skladu z določbami tega zakona za napredek vzgajanja in izobraževanja, za to da pomaga učiteljem in vzgojiteljem (v nadaljnjem besedilu: učiteljem) pri njihovem delu in njihovem strokovnem izpopolnjevanju, da pedagoško nadzira vzgajanje in izobraževanje ter da spremlja izvrševanje predpisov o organizaciji vzgojnega in izobraževalnega dela v šolah in y drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih razen v visokošolskih zavodih (v nadaljnjem besedilu: šole). 2. člen Prosvetno pedagoška služba zlasti: — spremlja, proučuje in pospešuje delo na področju vzgoje in izobraževanja; — pomaga učiteljem pri njihovem delu in strokovnem izpopolnjevanju, jim daje strokovno pomoč pri reševanju problemov, s katerimi se srečujejo v svoji pedagoški praksi, ter jim daje strokovne nasvete za delo; — skrbi za sistematično periodično izpopolnjevanje učiteljev ter pedagoških svetovalcev prosvetno pedagoške službe; — vzpodbuja učitelje k pedagoškemu raziskovalnemu delu, ki je v zvezi z njihovo prakso; — sistematično spremlja in proučuje uspehe in pridobitve pedagoške teorije in prakse ter seznanja s tem učitelje, zainteresirane organizacije in organe ter javnost; — proučuje oblikovanje in delitev dohodka ter druge probleme samoupravljanja v šolah; — sodeluje pri pripravljanju in uresničevanju ukrepov za napredek vzgoje in izobraževanja z delovnimi in z drugimi organizacijami ter z organi družbeno-političnih skupnosti; — opravlja pedagoški nadzor in ugotavlja vzgojne in izobraževalne rezultate šole kot celote in jih posreduje učiteljem, organom šole, za šolstvo pristojnemu organu ustrezne družbeno-političnc skupnosti in ustanovitelju šole; — spremlja izvrševanje predpisov, o organizaciji vzgojno-izobraževulnega dela v šolah. Troti vet im pedagoška služba seznanja s svojimi ugotovitvami in izsledki pristojne organe družbenopolitičnih skupnosti, ustrezne strokovne službe in javnost. 3. člen Prosvetno pedagoška služba se organizira za območje eue ali več občin in za območje SR Slovenije. Naloge prosvetno pedagoške službe opravljajo zavodi za prosvetno pedagoško službo. V skladu s tem zakonom se s statuti zavodov podrobneje določijo naloge prosvetno pedagoške službe. Zavodi za prosvetno pedagoško službo so samostojne in samoupravne delovne organizacije, katerih dejavnost je posebnega družbenega pomena. 11. ORGANIZACIJA PROSVETNE PEDAGOŠKE SLUŽBE 4. člen Občina zagotavlja prosvetno pedagoško službo za svoje območje. Občinska skupščina ustanovi za območje občine zavod za prosvetno pedagoško službo. Za dve ali več občin lahko občinske skupščine sporazumno ustanovijo skupen zavod. S pogodbo določijo, kako bodo izvrševale pravice in dolžnosti do zavoda in v kakšnem razmerju bodo prispevale sredstva za ustanovitev in delo zavoda. 5. člen Republiški sekretar za šolstvo predpiše, katere vrste pedagoških svetovalcev mora imeti zavod za prosvetno pedagoško službo glede na vrste šol, na katerih opravlja prosvetno pedagoško službo. Zavod za p^osvejno pedagoško službo lahko sklene z drugim zavodom za prosvetno pedagoško službo pogodbo, da ta opravlja prosvetno pedagoško službo na posameznih vrstah šol. , 6. člen Republiški zavod, ki opravlja prosvetno pedagoško službo za območje SR Slovenije, ustanovi Skupščina SR Slovenije. Republiški zavod opravlja strokovno-proučevalne naloge prosvetno pedagoške službe iz 2. člena tega zakona, pri čemer zlasti spremlja in proučuje probleme vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, strokovno usmerja prosvetno pedagoško službo, strokovno pomaga zavodom za prosvetno pedagoško službo, usklajuje z njimi svoje delovne programe ter /opravlja druge naloge, ki so mu določene s tem zakonom, z drugimi predpisi in z aktom o ustanovitvi. 7. člen Zavode za prosvetno pedagoško službo (v nadaljnjem besedilu: zavodi) upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in s tem, da v skladu z ustavo, s tem zakonom in s statutom zavoda poverjajo določene funkcije upravljanja organom upravljanja zavoda. Organi upravljanja v zavodih so: svet zavoda, upravni odbor in direktor. V svetu zavoda sodelujejo tudi predstavniki javnosti. Tredstavnike javnosti imenujejo oziroma delegirajo organi in Organizacije, ki se določijo z aktom o ustanovitvi. Direktorja zavoda imenuje ustanovitelj na predlog sveta zavoda in je imenovan za dobo štirih let. Po preteku tega roka je lahko ista oseba znova imenovana za direktorja. Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje glede strokovne in pedagoške usposobljenosti in prakse ter druge pogoje, ki so določeni za pedagoške svetovalce po tem zakonu. S statutom zavoda se v skladu z zakonom določi sestava organov zavoda ter njihovo delovno področje. t 8. člen Zavod dobiva sredstva za opravljanje svojih nalog na podlagi pogodbe z ustanoviteljem in zainteresiranimi delovnimi Jer družbenimi organizacijami. Pogodba se sklene na podlagi delovnega programa zavoda. Zakonitost dela zavodov nadzoruje pristojni organ občinske skupščine, republiškega zavoda pa Republiški sekretariat za šolstvo. Ul. PEDAGOŠKI SVETOVALCI 9. člen Prosvetno pedagoško službo opravljajo pedagoški svetovalci in drugi strokovni sodelavci. Pedagoški svetovalci in drugi strokovni sodelavci so lahko stalni ali občasni delavci zavoda. Pedagoške svetovalce in druge strokovne sodelavce imenuje na podlagi razpisa svet zavoda in jih tudi razrešuje. Podrobnejše predpise o imenovanju in razrešitvi pedagoških svetovalcev in drugih strokovnih sodelavcev zavoda določa v skladu z zakonom statut zavoda. z 10. člen Za pedagoškega svetovalca je lahko imenovan učitelj ali drug strokovnjak, ki se strokovno in pedagoško odlikuje v vzgojnem in izobraževalnem delu, ima lastnosti, potrebne za uspešno izvrševanje prosvetno pedagoške službe, in vsaj 10 let učne oziroma vzgojne prakse ter izpolnjuje pogoje glede izobrazbe, ki jih predpiše republiški sekretar za šolstvo. Pogoji za imenovanje drugih strokovnih sodelavcev zavoda se določijo s statutom zavoda. M. člen Pedagoški svetovalci imajo pravico in dolžnost, da pri opravljanju prosvetno pedagoške službe spoznajo delo šole in učiteljev. Šolski organi in učitelji morajo pedagoškemu svetovalcu omogočiti opravljanje prosvetno pedagoške službe in mu dati pojasnila in podatke, ki so mu potrebni za to službo. Pedagoški svetovalec je dolžan po pregledu šole s svojimi strokovno pedagoškimi izsledki in s svojim mnenjem seznaniti učitelje in organe šole. Ce pedagoški svetovalec ugotovi nepravilnosti v delu šole, mora predlagati organom šole ukrepe za izboljšanje vzgojno izobraževalnega dela in za odstranitev ugotovljenih nepravilnosti. 12. člen Ce ugotovi pedagoški svetovalec nepravilnosti v vzgojno izobraževalnem delu, lahko zahteva pristojni zavod na podlagi poročila pedagoškega svetovalca, da šola v določenem roku odpravi ugotovljene nepravilnosti. Ce šola v določenem roku ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti, obvesti zavod o tem za šolstvo pristojni organ ustrezne družbeno-poJitične skupnosti in ustanovitelja šole. 13. člen Ce ugotovi pedagoški svetovalec pri opravljanju prosvetno pedagoške službe nepravilnosti v izvrševanju predpisov, mora te nepravilnosti takoj sporočiti pristojnemu organu občinske skupščine. IV. KONČNI DOLOČBI 14. člen Zavodi za prosvetno pedagoško službo morajo svojo organizacijo in delo prilagoditi določbam tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi. 15. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 61-17/65 Ljubljana, dne 10. februarja 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 43. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 10. februarja 1965 in na seji Pro-svetno-kulturnega zbora dne 5. februarja 1965 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli Zakon o osnovni šoli (Uradni list LRS, št. 32-165/ /59) sc spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ZAKON o osnovni šoli I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Osnovna šola daje občanom osnovno vzgojo in osnovno splošno izobrazbo ter jih v skladu z razvojem in s potrebami socialistične družbe razvija v samostojne osebnosti socialistične skupnosti. Vzgoja in izobraževanje na osnovni šoli izhajata iz idejnih temeljev socialistične družbene ureditve in socialističnega humanizma ter temeljita na znanstvenih dosežkih in pedagoških načelih, na zgodo-vinskih in kulturnih pridobitvah slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter drugih narodov. 2. člen Osnovna šola uresničuje svoj smoter s tem, da: — posreduje učencem učno snov ter jih navaja k razumevanju in smiselnemu uporabljanju pridobljenega znanja; — uvaja učence v razumevanje osnovnih zakonitosti razvoja v naravi in družbi in jim s tem daje temelje za oblikovanje znanstvenega pogleda na svet; — razvija pri učencih vedoželjnost, sposobnost za opazovanje, za kritično mišljenje in za samostojno umsko delo ter ustvarja s tem pogoje za njihovo nadaljnje šolanje in za samoiizobraževanje; — seznanja učence z bojem naših in drugih narodov za svobodo, z našo družbeno ureditvijo, z družbcno-ckonomskimi in kulturnimi pridobitvami človeštva ter jih tako vzgaja v duhu bratstva, enotnosti in enakopravnosti narodov, humanizma ter mednarodne solidarnosti delovnih ljudi; — uvaja učence v spoznavanje odnosov med ljudmi v socialistični družbi in jih navaja na ustrezno ravnanje; — oblikuje zavest skupno s ti in tovarištva pri učencih; — razvija v učencih moralna svojstva njihovega značaja ter sposobnost moralnega presojanja in kritičnega ocenjevanja odnosov med ljudmi, oblikuje v učencih čut enakopravnosti med spoloma v družini in družbi, razvija v njih zavest družbene odgovornosti in spoštovanje družbenega premoženja; — vključuje učence v. razne oblike dela, jim daje temelje splošne tehnične izobrazbe in jim oblikuje socialistični odnos do dela; — razvija pri učencih smisel za gospodarnost in pravilno vrednotenje dela, časa in materialnih dobrin ; — odkriva učencem vrednote in lepote njihove okolice, zlasti naravnih, gospodarskih in kulturnih znamenitosti; — uvaja učence v estetsko doživljanje umetnostnih stvaritev .in v pravilno vrednotenje kulturnih dobrin; — posreduje učencem higienske navade in smisel za zdravo telesno udejstvovanje; — skrbi za vsestranski telesni razvoj učencev in tako krepi njihovo telesno sposobnost za zdravo osebno življenje, za sodobno proizvodno delo in obrambo domovine. Osnovna šola uresničuje te naloge tako, da učence aktivno vključuje v vzgojno-izobraževalni proces ter jih oblikuje v vsestransko in harmonično socialistično osebnost. 3. člen Pri uresničevanju smotra vzgoje in izobraževanja se osnovna šola povezuje z družino in sodeluje z delovnimi, družbeno-političnimi, strokovnimi in drugimi organizacijami. 4. člen Osnovna šola organizira in vodi osnovno izobraževanje odraslih. 5. člen Obvezno šolanje na osnovni šoli traja osem let. Vsi občani od 7. do 15. leta morajo obiskovati osnovno šolo. 6. člen Starši, skrbniki in druge osebe, pri Tkaterih je otrok v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši), so odgovorni, da njihovi otroci redno obiskujejo osnovno šolo. Občinski in šolski organi skrbijo, da otroci redno obiskujejo šolo. 7. člen Na osnovni šoli se poučuje v slovenskem 'jeziku. Za pripadnike drugih narodov Jugoslavije se organizira pouk v njihovem jeziku. 8. člen Pripadnikom italijanske in madžarske narodnosti je s posebnim zakonom zagotovljen na osnovnih šolah pouk v njihovem jeziku. 9. člen Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se organizirajo posebne osnove šole v skladu s posebnimi predpisi. 10. člen Pouk na osnovni šoli je za učence brezplačen. Občina je dolžna zagotoviti za učence iz oddaljenih krajev brezplačen prevoz v osnovne šole ali pa brezplačno oskrbo v domovih učencev. Občina v sodelovanju z osnovnim šolami, delovnimi in družbenimi organizacijami ter z občani zagotavlja materialne pogoje za to, učenci brezplačno prejemajo mlečno malico, postopoma, pa tudi učbenike in druge učne pripomočke. 11. člen Osnovna šola je samostojna in samoupravna delovna organizacija, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena. Osnovna šola je zavod. 12. člen Osnovna šola je pravna oseba. Osnovna šola ima svoj pečat z grbom Socialistične republike Slovenije. Osnovna šola ima statut. Statut osnovne šole določa notranjo organizacijo, delovno področje in odgovornost njenih organov, položaj delovnih enot ter pravice in dolžnosti v njihovem upravljanju, vprašanja, o katerih odločajo neposredno člani delovne skupnosti osnovne šole, način in oblike tega odločanja, delovna in druga notranja razmerja ter druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje v osnovni šoli in za njeno dejavnost. Statut osnovne šole potrjuje občinska skupščina. 14. člen Sredstva za osnovno šolo zagotavlja ustanovitelj v skladu s posebnimi predpisi na podlagi pogodbe s šolo. Osnova za pogodbo je delovni program šole. 15. člen Osnovna šola deluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter na podlagi svojega statuta. Organi družbeno-politične skupnosti imajo do osnovne šole tiste pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi. II. ŽIVLJENJE IN DELO 1. Splošne določbe 16. člen Osnovna šola mora biti organizirana tako, da z vsem svojim notranjim življenjem, odnosi, sodobnimi srtedstvi, oblikami in metodami dela zagotavlja napredek in uspeh ter prispeva k uresničevanju smotra vzgoje in izobraževanja. Zaradi izpolnjevanja vzgojno-izobraževalnih nalog osnovne šole ter zaradi varstva in vzgoje učencev izven časa, ki je določen za pouk, se osnovni šoli postopoma zagotovijo taki materialni pogoji, da ne bo pouka v izmenah. 17. člen Osnovna šola dosega svoj smoter s tem, da pri vzgojnem izobraževalnem delu upošteva pedagoška načela, ki poudarjajo zlasti: — organiziranost, načrtnost in sistematičnost vzgojnega izobraževalnega procesa, da šola lahko uresničuje vzgojne izobraževalne nalogp in izpolnjuje svojo družbeno vzgojo; — vzajemno in skladno dejavnost šolskih organov pri reševanju d r u žben o-ped a gosk i h vprašanj ter vzajemno spoštovanje in zaupanje mod učenci in učitelji; — povezanost šole z družbenim življenjem, z delovnimi in drugimi organizacijami in še posebej povezanost pouka s proizvodnim in drugim delom; — aktivnost učencev za bogatitev njihovih življenjskih izkušenj, znanja in izobrazbe; — tovarištvo, kolektivno zavest in zavestno disciplino za pravilno vraščanje v družbeno življenje; — prilagojenost vsebine, oblik in metod dela sposobnostim učencev in njihovim individualnim razlikam; — enotnost in medsebojno povezanost vseh učnih predmetov ter skladno povezanost pouka s prostovoljnimi dejavnostmi in drugimi oblikami vzgojne izobraževalne dejavnosti; — povezanost teorije in prakse z uporabo in razvijanjem takih oblik in metod vzgojnega izobraževalnega dela, ki to omogočajo; — zavesten in kritičen odnos učitelja in učiteljskega zbora do uporabljanja vzgojnih izobraževalnih sredstev in doseženih rezultatov vzgojnega izobraževalnega dela. 18. člen Osnovna šola spremlja razvoj učencev, jih seznanja z značilnostmi posameznih vrst šol in poklicev \ ter svetuje učencem in staršem pri izbiri šole ali poklica, upoštevajoč pri tem nagnjenja in sposobnosti učencev in družbene potrebe ter pri tem sodeluje s službo poklicnega usmerjanja. 19. člen Osnovna šola skupaj z družino ter z delovnimi in drugimi organizacijami: — skrbi za uspešno povezovanje pouka z življenjem v okolju ter za smotrno uporabo prostega časa učencev; — podpira vzgojno delo v družini in krajevni skupnosti; — prireja proslave, kulturno-umetniške in teles-novzgojne nastope; — skrbi za razvoj šolskih delavnic ter jih povezuje z ustreznimi delovnimi organizacijami (zadruge, tovarne in podobno) v šolskem okolju; — sodeluje pri izobraževanju odraslih in organizira ustrezne tečaje, seminarje in predavanja. 20. člen Osnovna šola pomaga staršem s tem, da organizira vzgojno svetovanje. V to delo lahko osnovna šola vključuje socialne, zdravstvene in druge ustrezne strokovnjake. . 21. člen šolsko leto se začne s 1. septembrom in se konča z 31. avgustom. V šolskem letu je najmanj 210 in največ 220 dni pouka. Časovno razporeditev šolskega dela v šolskem letu določi republiški sekretar za šolstvo s šolskim koledarjem. 2. Organizacija vzgojnega izobraževalnega dela 22. člen Pouk v osnovni šoli poteka po predmetniku in učnem načrtu. Predmetnik in učni načrt predpiše pedagoški svet v skladu s posebnim zakonom. 23. člen Predmetnik in učni načrt ter organizacijo dela in življenja v osnovni šoli morajo upoštevati družbeni in gospodarski razvoj skupnosti, smoter vzgoje in izobraževanja, pedagoške in znanstvene dosežke, umske in telesne zmogljivosti ter starostno stopnjo in življenjske potrebe učencev. Snov učnega načrta .šole mora biti povezana z življenjem in zato izhajati iz življenjskega okolja šole. 24. člen Na osnovni šoli se uporabljajo učbeniki, priročniki in učila, ki jih potrdi republiški sekretar za šolstvo. Republiški sekretar za šolstvo predpiše postopek o potrjevanju učbenikov, priročnikov in učil. 25. člen Razred je temeljna učna enota osnovne šole, ki obsega v skladu z učnim načrtom učno snov enega šolskega leta. Oddelek je organizacijska enota osnovne šole, v kateri se poučujejo učenci enega razreda (čisti oddelek) ali hkrati učenci več razredov (kombinirani oddelek). 26. člen Če je zaradi razsežnosti šolskega okoliša potrebno in če so za to podani ustrezni pogoji, lahko osnovna šola v soglasju z občinsko skupščino odpre enega ali več oddelkov tudi izven sedeža osnovne šole. 27. člen Republiški sekretar za šolstvo predpiše pedagoške normative glede števila učencev v' oddelkih in glede oddaljenosti osnovne šole od učenčevega do- TTlfl« 28. člen Zaradi prilagoditve vzgoje in izobraževanja stopnji razvoja učencev se pouk izvaja tako, da daje šola učencem v prvih štirih razredih na osnovi elementarnega znanja splošen in celovit pogled na. naravo in družbo in jih vključuje v življenje njihove sredine; v višjih razredih pa jim šola daje osnovno znanje o prirodnih in družbenih zakonitostih na posameznih področjih, spremlja razvoj nagnjenj učencev in utrjuje ter poglablja njihovo znanje in sposobnosti za nadaljnje šolanje oziroma poklic. Glede na to je pouk v šoli organiziran tako, da poučuje v prvih štirih razredih praviloma vse predmete en učitelj (razredni pouk), v višjih razredih pa poučujejo posamezne predmete oziroma skupine predmetov učitelji, usposobljeni za predmetni pouk; zaradi olajšanja prehoda na predmetni pouk poučujejo v petem razredu samo nekatere predmete oziroma skupine predmetov posebni učitelji. 29. člen Osnovna šola organizira vzgojno izobraževalno delo tako, da zagotovi napredek tudi učencem, ki zaostajajo in se počasneje razvijajo in da omogoči nadarjenim učencem hitrejši razvoj in napredovanje. To doseže z ustrezno prilagoditvijo pouka, z organizirano in sistematično 'dodatno pomočjo ter s sodelovanjem z družbenimi organizacijami in ustanovami, jci delajo z učenci izven šole. Osnovna šola organizira pomoč za učence, ki zaradi daljše bolezni ali upravičene odsotnosti niso obiskovali pouka ter za učence, ki prestopijo z druge osnovne šole, če je to potrebno. 30. člen Prostovoljne dejavnosti učencev so sestavni del življenja in dela v šoli. Osnovna šola je dolžna pomagati učencem, da v okviru pionirske in drugih samostojnih organizacij učencev razvijajo razne oblike dela s področja družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja. Pri tem mora šola upoštevati načela prostovoljnosti, samouprave učencev in samo-stoinosti njihovih organizacij. 31. člen Osnovna šola daje učencem zn razvijanje prostovoljnih dejavnosti na razpolago šolske prostore in opremo ter se pri tem povezuje z delovnimi in drugimi organizacijami. 32. člen 37. člen Prizadevanje in skrb šole za telesni razvoj in zdravje učencev obsega zlasti: — sistematično delo za razvoj telesne vzgoje v okviru pouka in prostovoljnih dejavnosti; — sodelovanje s telesno-vzgojnimi in športnimi organizacijami; — sodelovanje šole z družino pri posredovanju osnovne spolne vzgoje; — skrb za redne zdravstvene preglede, za zdravljenje, za pravilno prehrano in za odmor; — skrb za organiziranje in pravilno delo šolskih kuhinj in za ustrezno dopolnilno prehrano učencev; — pravilno razporeditev dela,- učenja in igre kakor tudi organiziranje zabave in razvedrila. 33. člen Osnovna šola organizira izobraževanje odraslih v svojih posebnih oddelkih in drugih oblikah po predmetniku in učnem načrtu ter metodah vzgojnega izobraževalnega dela, ki so usklajeni z ravnijo odraslih. Za svoje izobraževanje na osnovni šoli prispevajo odrasli del potrebnih sredstev v skladu s statutom šole. Podrobnejše določbe o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih predpiše republiški sekretar za šolstvo. 3. Ocenjevanje 34. člen Ob vzgojnem in izobraževalnem delu učitelji vse šolsko leto preizkušajo napredek učencev. Pri tem ugotavljajo stopnjo in kakovost njihovega znanja, njihove subjektivne in objektivne pogoje za učenje, razvojno stopnjo kolektivne zavesti in sposobnosti ter njihove delovne navade in prizadevnost. Te ugotovitve izraža učitelj z ocenami. Če učenčevi starši menijo, da je bil učenec v spričevalu ob koncu leta nepravilno ocenjen, lahko predložijo v treh dneh po sprejemu spričevala obrazložen ugovor zoper oceno učiteljskemu zboru. Učiteljski zbor najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora presodi upravičenost ugovora. Če je mnenja, da je ugovor neupravičen, ga z utemeljitvijo zavrne. Če je mnenja, da je ugovor upravičen, imenuje tričlansko komisijo, ki se prepriča o učenčevem znanju in ga oceni. Dva člana komisije imenuje učiteljski zbor izmed učiteljev osnovne šole, enega člana komisije pa določi pristojni zavod za prosvetno pedagoško službo izmed pedagoških svetovalcev. ' 38. člen Republiški sekretar za šolstvo predpiše podrobnejše določbe o ocenjevanju. 4. Napredovanje iz razreda v razred J 39. člen Učenci osnovne šole napredujejo v višji razred, če so ocenjeni iz vseh predmetov s pozitivnimi ocenami. Učenci od drugega1 do vključno sedmega razreda napredujejo v višji razred tudi tedaj, če so ocenjeni iz enega predmeta negativno. Učenci od drugega do vključno sedmega razreda, ki so negativno ocenjeni iz predmeta, v katerem so že prejšnje leto napredovali z negativno oceno, ne morejo napredovati v višji/razred. Za učence, ki napredujejo z negativnimi ocenami, organizira osnovna šola dodatni pouk. Dodatni pouk je za učence obvezen. Učitelj oprosti učenca obiskovanja dodatnega pouka, ko ugotovi, da je učenec dopolnil znanje iz predmeta, v katerem je bil negativno ocenjen. 40. člen 35. člen Učenci prejmejo polletno in letno oceno znanja vseh predmetov in vedenja. Polletne in letne ocene se vpišejo v izkaze oziroma v spričevala. Polletne in letne ocene znanja, vedenja in splošnega uspeha določi v oddelkih z razrednim poukom razrednik. V oddelkih s predmetnim poukom določi oceno znanja posameznega predmeta učitelj, ki predmet poučuje; v spornem primeru odloči o oceni razredni zbor. Ocena vedenja izraža učenčev odnos do skupnosti učencev, tovarišev in učiteljev, njegov odnos do družbenega premoženja ter njegovo splošno obnašanje. Pri oceni splošnega uspeha in prizadevanja učenca se upošteva celotni uspeh iz vzgojnih izobraževalnih področij in vedenja, učenčevo prizadevanje pri delu, njegov odnos do obveznosti v šoli in izven nje, učenčeve sposobnosti in nagnjenja, izražena v prostovoljnih in drugih dejavnostih in splošna razvitost. Pri tem se ocena splošnega uspeha ne sme preračunavati aritmetično iz posameznih predmetnih ocen. ,1 36. člen Ob ocenjevanju mora učitelj učencu povedati, v koliki meri njegovo znanje zadošča zahtevam, ki jih postavlja šola. ) Učenci osmega razreda uspešno zaključijo obvezno šolanje, če so ocenjeni iz vseh predmetov s pozitivnimi ocenami. Učenci osmega razreda, ki so ob koncu šolskega leta ocenjeni z negativno oceno iz- enega ali več predmetov, lahko z izpitom popravijo negativne ocene. Ti učenci lahko opravljajo popravne izpite do dopolnjenega 17. leta kot redni učenci. 41. člen Šoloobvezen otrok, ki zaradi bolezni ali iz drugega upravičenega razloga ne more redno obiskovati šole, lahko dela izpit iz učne snovi tistih razredov, ki jih ni mogel končati. Občap, ki ni več šoloobvezen, pa ni končal osnovne šole, lahko dela izpit iz učne snovi osnovne šole kot izreden učenec. Ravnatelj šole mu lahko dovoli, da obiskuje pouk iz posameznih predmetov. Republiški sekretar za šolstvo ■ predpiše podrobnejše določbe o izpitih zn izredne učence. 5. Šola in družina 42. Člen Osnovna šola in družina se povezujeta, da bi uskladili vzgojno izobraževalno delo in si medsebojno pomagali. Povezovanje šole z družino se ustvarja zlasti z roditeljskimi sestanki, z obiski staršev v šoli, z obiski učiteljev na učenčevem domu ter v skupnem organiziranju letovanj ter drugih vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti ob pomoči staršev. 43. člen Roditeljske sestanke sklicuje in vodi razrednik oziroma ravnatelj. Razrednik oziroma ravnatelj mora sklicati roditeljski sestanek na zahtevo staršev, po sklepu razrednega zbora oziroma učiteljskega zbora ali po sklepu sveta šole. Na roditeljskih sestankih razpravljajo navzoči o vseh vprašanjih življenja in dela šole, o vzgoji, izobrazbi in o uspehih učencev. Pri tem si izmenjujejo medsebojne izkušnje. Na roditeljskih sestankih lahko navzoči predlagajo ukrepe za napredek šole in pouka. O predlogih! roditeljskih sestankov morajo razpravljati šolski organi. III. UCENCI t. Vpis in prestopanje 44. člen V prvi razred osnovne šole sc vpišejo v začetku šolskega leta otroci, ki do konca istega koledarskega leta dopolnijo sedmo leto starosti. Če po mnenju strokovne komisije, ki jo imenuje svet šole, otrok še ni telesno ali duševno zadosti razvit, se vpis lahko odloži za eno leto. Otrok, ki do konca koledarskega leta dopolni šest let in pol, se lahko vpiše v prvi razred osnovne šole, če je po mnenju strokovne komisije telesno in duševno razvit. Otroci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju se v skladu s posebnimi predpisi vpišejo v posebne šole. 45. člen Učenec se vpiše praviloma v tisto osnovno šolo, v katere okolišu stanuje, iz utemeljenih razlogov pa se lahko vpiše tudi v kakšno drugo osnovno šolo, četudi je ta šola na območju druge občine. 46. člen Učenec osnovne šole lahko iz utemeljenih razlogov prestopi iz ene osnovne šole na drugo. Dovoljenje za prestop da ravnatelj šole, na katero želi učenec prestopiti. Starši morajo obvestiti o prestopu ravnatelja šole, na kateri se je učenec dotlej šolal. 2. Pravice in dolžnosti učencev 47'. člen Vsak učenec ima pravice in dolžnosti, da glede na svojo starostno stopnjo prispeva k uresničevanju smotra vzgoje in izobraževanja na svoji šoli. Zato so učenci dolžni redno obiskovati šolo, delati in se učiti ter izpolnjevati druge s statutom in drugimi splošnimi akti šole določene dolžnosti učencev. 48. člen Obvezno šolanje izpolni učenec na koncu tistega šolskega leta, v katerem .dopolni 15 let starosti. Učenec, ki uspešno zaključi šolanje na osnovni šoli, izpolni šolsko obveznost ne glede na to, ali je dopolnil 15 let starosti. Učenec, ki po osemletnem šolanju ni uspešno zaključil osnovne šole in še ni dopolnil 15 let starosti, mora obiskovati osnovno šolo do konca tistega šolskega leta, v katerem dopolni 15 let starosti. 49. člen Kdor je star več kot petnajst let, pa iz opravičenih razlogov ni končal osnovne šole, jo lahko konča kot reden učenec do sedemnajstega leta starosti. Če tak učenec moti pouk in redno delo osnovne šole, lahko učiteljski zbor odloči, da ne sme več obiskovati pouka. 50. člen Razrednik opraviči iz utemeljenih razlogov izostanek učenca. Starši so dolžni pri vsakem izostanku učenca sporočiti šoli vzroke izostanka, brž ko je to mogoče. 51. člen Zdravstveno varstvo učencev se ureja s posebnimi predpisi. Vsak učenec mora biti zdravniško pregledan pred vpisom v osnovno šolo in'vsako šolsko leto. / 52. člen Učenci osmega razreda osnovne šole sestavljajo razredne skupnosti in šolsko skupnost po določbah tega zakona. 53. člen Na sestankih svojih skupnosti obravnavajo učenci vprašanja življenja in dela šole. Skupnost učencev seznanja po članih, ki jih voli v ta namen, šolske organe in razredni zbor s svojim mnenjem in s svojimi sklepi, jim daje svoje predloge, ki se tičejo statuta šole, organizacije ter učnega in vzgojnega dela šole, ter sc udeležuje sej šolskih organov, kadar se obravnavajo ta vprašanja. Skupnost učencev skrbi tudi za to, da učenci vestno opravijo zadeve, katere jim poverijo šolski organi. 54. člen Za družbeno in kulturno življenje, tehnično izobraževanje, telesno in zdravstveno vzgojo ter medsebojno pomoč ustanovijo učenci svoje organizacije ali podmladke družbenih organizacij, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. Ustanovitev organizacij iz prejšnjega odstavka razen tistih, ki se ustanovijo v skladu s posebnimi predpisi in statuti družbenih organizacij, potrjuje svet šole. 55. člen Organizacije učencev so prostovoljne in temeljijo na načelih samoupravljanja. Organi osnovne šole in učitelji pomagajo pri delu teh organizacij v sodelovanju z ustreznimi družbenimi organizacijami. 3. Vzgojni ukrepi 56. člen Učenci, ki se odlikujejo s svojim delom in vedet njem, so lahko pohvaljeni oziroma nagrajeni. 57. člen Za učence, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti in kršijo statut in druge splošne akte šole, se lahko uporabijo v sodelovanju s starši ustrezni vzgojni ukrepi. , , Učenec osnovne šole ne more biti izključen iz šole, dokler je šoloobvezen. 58. člen O ugovoru zoper vzgojni ukrep (57. člen) proti učencem odloča: — razredni učiteljski zbor, če je o vzgojnem ukrepu odločil učitelj, — učiteljski zbor, če je o vzgojnem ukrepu odločil ravnatelj oziroma razredni učiteljski zbor, — svet šole, če je odločil o vzgojnem ukrepu učiteljski zbor. 59. člen Republiški sekretar za šolstvo izda navodila o pohvalah, nagradah in drugih vzgojnih ukrepih. IV. UČITELJI 60. člen Učitelj na osnovni šoli je lahko, kdor ima predpisano splošno pedagoško in strokovno izobrazbo ter družbenomoralne lastnosti za uresničevanje vzgojnih izobraževalnih smotrov. 61. člen Učitelj za razredni pouk na osnovni šoli je lahko, kdor je končal učiteljišče ali skupino za razredni pouk pedagoške akademije, učitelj za predmetni pouk pa, kdor je končal višjo pedagoško šolo. pedagoško akademijo, višjo gospodinjsko šolo, ustrezno fakulteto, visoko šolo oziroma umetniško akademijo. 62. člen Učitelji organizirajo in vodijo vzgojno-izobraže-valno delo osnovne šole in so odgovorni za to, da šola doseže smoter vzgoje in izobraževanja. Pri uresničevanju smotra vzgoje in izobraževanja in pri poučevanju so učitelji samostojni. S statutom šole se določi učna obveznost učiteljev v skladu s pedagoškimi normatjvi, ki jih predpiše republiški sekretar za šolstvo. 63. člen Da bi bilo učiteljem omogočeno strokovno in pedagoško izpopolnjevanje in spremljanje napredka pedagoške teorije in prakse ter učne snovi predmetov. ki jih poučujejo, se organizira obvezno občasno izpopolnjevanje učiteljev v skladu s posebnimi predpisi. V. USTANAVLJANJE, ZDRUŽEVANJE, PRENEHANJE Z DELOM IN ODPRAVA OSNOVNIH ŠOL 1. Ustanavljanje 64. člen Občinska skupščina ustanovi osnovno šolo z odločbo. Ce osnovno šolo ustanovi drug ustanovitelj, je potrebno soglasje občinske skupščine. Občinska skupščina ustanovi osnovno šolo v skladu s programom razvoja osnovnih šol. Program razvoja osnovnih šol določi za določeno dobo občinska skupščina. Program razvoja osnovnih šol mora določiti mrežo osnovnih šol tako, da je omogočeno šolanje vsem šoloobveznim otrokom v občini. 65. člen Skupščine dveh ali več občin se lahko sporazumejo, da skupaj ustanovijo osnovno šolo. V takem primeru izda odločbo o ustanovitvi tista občinska skupščina, na katere območju bo sedež osnovne šole. Občinske skupščine določijo s pogodbo, kolikšen del sredstev, ki so potrebna za ustanovitev ter za vzdrževanje in delo osnovne šole, gre v breme posamezne občine. Občinska skupščina, ki je izdala odločbo o ustanovitvi dsnovne šole, izvršuje ustanoviteljske pravice sporazumno z drugimi občinskimi skupščinami. 66. člen Osnovna šola se lahko ustanovi: 1. če je na območju predvidenega šolskega okoliša najmanj 30 šoloobveznih otrok in se upravičeno predvideva, da se bo razvila v osnovno šolo z vsaj prvimi štirimi razredi; ' 2. če je šola predvidena v programu razvoja osnovnih šol; 3. če so na razpolago ustrezni šolski prostori; 4. če so zagotovljena potrebna učna sredstva in oprema; 5. če so zagotovljena zadostna sredstva za vzdr-I zevanje in delo šole; 6. če je zagotovljeno zadostno število strokovno usposobljenega učnega osebja. 67. člen Podrobnejše določbe o tem, katere proštore mora imeti osnovna šola glede na predvideno število učencev, predpiše republiški sekretar za šolstvo. Šolsko poslopje in prostori morajo ustrezati zdravstveno-higienski m zahtevam, ki jih predpiše republiški sekretar *u šolstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo. 68. člen Šolska oprema in učna sredstva morajo ustrezati zahtevam sodobnega pouka v skladu z normativi, ki jih predpiše republiški sekretar za šolstvo. 69. člen Osnovna šola sme začeti z delom šele, ko strokovna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. ugotovi, da so za začetek dela izpolnjeni pogoji iz 3. do 6. točke 66. člena tega zakona. Če ugotovi strokovna komisija, da niso izpolnjeni pogoji za začetek dela šole, se primerno uporabljajo določbe 72. do 75. člena tega zakona. Komisija obvesti o tem občinsko skupščino. Osnovna šola ne sme začeti z delom, dokler niso pomanjkljivosti odpravljene. 70. člen Z odločbo o ustanovitvi se določi območje osnovne šole (šolski okoliš). Dokler pri osnovni šoli niso odprti vsi razredi, se z določitvijo njenega šolskega okoliša ne spreminjajo šolski okoliši sosednjih osnovnih šol za učence tistih razredov, ki še niso odprti v novi šoli. 2. Združevanje 71. člen Za obravnavanje vprašanj skupnega pomena in razvijanje vzajemnega sodelovanja in medsebojne pomoči se lahko osnovne šole združujejo v skupnost osnovnih šol. O združitvi odločajo delovne skupnosti osnovnih šol. Statut skupnosti osnovnih šol, ki je ustanovljena za območje ene ali več občin, se predloži v obravna- x vo skupščinam teh občin, preden ga skupnost dokončno sprejme. Če se ustanovi skupnost osnovnih šol za območje republike, obravnava statut skupnosti pred dokončnim sprejetjem Skupščina SR Slovenije. 3. Začasno prenehanje z delom in odprava 72. člen Če strokovna komisija iz 69. člena tega zakona ugotovi, da osnovna šola ne izpolnjuje pogojev za delo iz 3. do 6. točke 66. člena tega zakona, zahteva od šole, da v določenem roku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če se ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravijo v določenem roku, šola začasno preneha z delom. Odločbo o začasnem prenehanju dela osnovne šole izda pristojna občinska skupščina. S to odločbo določi tudi primeren rok, v katerem je treba izpolniti zahtevane pogoje za uspešno in nemoteno delo Osnovna šola se lahko odpravi: 1. če po programu razvoja osnovnih šol ni več potrebna; 2. če strokovna komisija -iz 68. člena tega zakona ugotovi, da niso izpolnjeni zahtevani pogoji za delo šole niti v roku, ki ga je postavila pristojna občinska skupščina po 3. odstavku 72. člena tega zakona, in je zaradi tega onemogočeno nadaljnje delo šole. 74. člen Odločbo o odpravi osnovne šole izda pristojna občinska skupščina, potem ko je dobila mnenje sveta prizadete osnovne šole. 75. člen Odločba o začasnem prenehanju z delom šole, oziroma odločba o odpravi šole se ne more izdati, dokler ni zagotovljeno nadaljnje šolanje prizadetih učencev. .VI. UPRAVLJANJE 76. člen Osnovno šolo upravljajo člani delovne skupnosti neposredno in s tem, da v skladu z ustavo, s tem zakonom in s statutom osnovne šole poverjajo določene funkcije upravljanja organom upravljanja osnovne šole. V zadevah, določenih s tem zakonom, in na način, ki ga določa ta zakon, sodelujejo pri upravljanju osnovne šole tudi zainteresirani občani, predstavniki zainteresiranih organizacij, občine in skupnosti učencev. (v nadaljnjem besedilu: predstavniki javnosti). 77. člen Organi upravljanja v osnovni šoli so: svet šole, upravni odbor in ravnatelj. S statutom osnovne šole se lahko ustanovijo organi upravljanja tudi v podružnicah in dislociranih oddelkih osnovne šole. Strokovni organi osnovne šole so: učiteljski zbor, razredni zbor in razrednik. S statutom osnovne šole se lahko ustanovijo tudi drugi strokovni organi. S statutom osnovne šole se določi v skladu s tenp zakonom, katere ofgane upravljanja in strokovne organe ima osnovna šola, koliko članov ima svet šole in upravni odbor ter delovno področje organov upravljanja in strokovnih organov. / 78. člen Svet šole sestavljajo člani, ki jih izvoli delovna skupnost izmed sebe, in predstavniki javnosti. Predstavnike javnosti ‘imenujejo oziroma delegirajo v svet šole organi, organizacije in občani, ki so določeni z aktom o ustanovitvi osnovne šole. S statutom osnov-he šole se določi, koliko predstavnikov voli skupnost učencev in kako jih voli. Svet šole zlasti skrbi za celotno življenje in delo osnovne šole: obravnava delovne uspehe in stanje v osnovni šoli; daje smernice za izboljšanje vzgojnega izobraževalnega dela; sprejme statut osnovne šole, dolgoročne in letne delovne programe in poslovnik o delu sveta šole ter odloča v drugih zadevah, določenih s tem zakonom in statutom osnovne šole. Predstavniki javnosti ne morejo sodelovati pri odločanju o vprašanjih glede organizacije dela. delitve dohodka, razpolaganju z delovnimi sredstvi in glede delovnih razmerij. 79. člen Upravni odbor odloča o poslovanju šole, zlasti pa skrbi za izvrševanje sklepov sveta šole, predlaga ustrezne, ukrepe za izboljšanje dela osnovne šole, pripravlja gradivo in predloge o vprašanjih, ki jih rešuje svet šole; opravlja druge zadeve, ki jih določa statut osnovne šole. 80. člen Ravnatelj oknovne šole je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole. določene po tem zakonu, in ima vsaj 5 let vzgojne izobraževalne prakse. Ravnatelj je pedagoški vodja osnovne šole in njenih podružnic ter upravni vodja osnovne šole. Razen v primerih, določenih z drugimi zakoni, se ravnatelj osnovne šole lahko razreši pred potekom dobe, za katero je imenovan, če dela v nasprotju s statutom ali drugimi splošnimi akti osnovne šole, ali če se ugotovi, da osnovna šola po njegovi krivdi ne izpolnjuje svojih nalog. 81. člen Učiteljski zbor skrbi za organizacijo vzgojnega izobraževalnega procesa in samostojno odloča o strokovnih vprašanjih v zvezi z vzgajanjem in izobraževanjem. Učiteljski zbor sestavljajo stalni in honorarni učitelji osnovne šole. Razredni zbor 'obravnava vprašanja v zvezi z učnim in vzgdjnim delom in druga vprašanja, ki imajo pomen za posamezne oddelke, v katerih je predmetni pouk. Razredni zbor sestavljajo vsi učitelji oddelka. Vsak oddelek šole ima svojega razrednika. / Razrednik neposredno vodi delo oddelka. 82. člen Po potrebi skliče ravnatelj šole po sklepu sveta šole skupno zborovanje članov delovne skupnosti, skupnosti učencev, staršev, drugih občanov ter zastopnikov prizadetih organov delovnih in drugih organizacij. Na zborovanju se na podlagi ravnateljevega poročila o delu šole obravnavajo vprašanja, ki zadevajo stanje in delo šole, izpolnjevanje nalog šole in se sprejemajo smernice za delo v prihodnjem šolskem letu. VII. SPRIČEVALA IN DOKUMENTACIJA 83. člen Osnovna šola izdaja izkaze in spričevala. Izkazi in spričevala so javne listine. Učencem, ki delajo izpit po drugem odstavku 40. člena ali kot izredni učenci po 41. členu, se izda enako spričevalo kot učencem, ki so redno ocenjeni v razredu. Republiški sekretar za šolstvo predpiše vsebino in obliko spričevala. 84. člen Osnovna šola vodi evidence in knjige, ki jih predpiše republiški sekrčtar za šolstvo ter druge evidence in knjige, ki jih je dolžna voditi po drugih posebnih predpisih. VIII. NADZORSTVO 85. člen Za šolstvo pristojni upravni organ občinske skupščine nadzoruje zakonitost dela osnovnih šol v skladu s posebnimi predpisi. Pri izvrševanju nadzorstva nad zakonitostjo dela osnovnih šol ima za šolstvo pristojni upravni organ občinske skupščine pravico zahtevati od ravnatelja osnovne šole podatke o delu osnovne šole in druge podatke, ki jih potrebuje za opravljanje zadev iz svojega delovnega področja. 86. člen Pedagoški nadzor nad osnovnimi šolami opravlja prosvetna pedagoška služba. Pravice in dolžnosti prosvetne pedagoške službe so določene s posebnim zakonom. / IX. PREKRŠKI 87. člen Starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih je otrok v oskrbi, se kaznujejo za prekršek z denarno kaznijo do 20,000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni: 1. če ne vpišejo svojega šoloobveznega otroka v osnovno šolo; 2. če zanemarjajo dolžnost iz 6. člena tega zakona. Osebe iz prvega odstavka se kaznujejo z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev, če ne obvestijo osnovne šole o prestopu učenca na drugo osnovno šolo (46. člen). X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE / 88. člen Osnovne šole morajo prilagoditi organizacijo in delo določbam tega zakona najpozneje do začetka šolskega leta 1965/66. t Dokler ne bo na razpolago dovolj učiteljev s predpisano izobrazbo, lahko posamezne predmete telesne, glasbene, likovne, gospodinjske in tehnične vzgoje poučujejo tudi tisti, ki so končali ustrezno strokovno šolo in so si pridobili ustrezno pedagoško izobrazbo. Osnovna šola mora delovna mesta, ki niso zasedena z učitelji z ustrezno izobrazbo (61. člen tega zakona) razpisati vsako leto, dokler ne dobi učitelje z ustrezno izobrazbo, 89. člen Ravnatelja osnovne šole, ki ima do 5 članov delovne skupnosti, imenuje na podlagi razpisa občinska skupščina, za štiri leta. Po preteku te dobe je lahko ponovno imenovan. Občinska skupščina tudi razrešuje ravnatelja. ‘ 90. člen Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 61-11/65 Ljubljana, dne 10. februarja 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsedniki 1 Ivan Maček 1. r. v X 44. Na podlagi četrte ulinee 135. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 10. februarja 1965 in na seji Pro-svetuo-kulturnega zbora dne 5. februarja 1965 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin v Ljudski republiki Sloveniji Zakon o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 13-66/62) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ZAKON o šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in o dvojezičnih šolah v Socialistični republiki Sloveniji 1. člen S tem zakonom se urejajo šole ter drugi vzgojni in izobraževalni zavodi ali njihovi oddelki (v nadaljnjem besedilu: šole), v katerih se vzgajajo in izobražujejo pripadniki italijanske oziroma madžarske , narodnosti. $ole iz prejšnjega odstavka so šole z italijanskim oziroma z madžarskim učnim jezikom in dvojezične šole. 2. člen Sole, v katerih se vzgajajo in izobražujejo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, so del splošnega šolskega sistema ter se ustanavljajo, organizirajo in delajo v skladu s predpisi, ki veljajo za posamezne vrste šol, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. 3. člen Sole, v katerih se vzgajajo in izobražujejo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, prispievajo ob doseganju splošnih vzgojnih in izobraževalnih smotrov še: — k svobodni uporabi in popolni enakopravnosti italijanskega oziroma madžarskega jezika z jeziki jugoslovanskih narodov; — k spoznavanju kulture italijanske oziroma madžarske narodnosti in njihovega matičnega naroda; — k organskemu razvoju italijanske oziroma madžarske narodnosti v duhu enakopravnosti in bratstva naših narodov s posameznimi narodnostmi; — k takim odnosom v šoli, da sta italijanska oziroma madžarska narodnost element prijateljskega zbližanja med sosednimi narodi in državami ter vzpodbude za tvorno mednarodno sožitje. 4. člen Šole z italijanskim učnim jezikom so: — zavodi za predšolsko vzgojo v Kopru in oddelki zavodov za predšolsko vzgojo v Izoli, Piranu in Sečovljah; — osnovne šole: Ankaran. Bertoki, Izola, Koper, Lucija, Piran. Sečovlje, Semedela in Strunjan: — vajenska šola Izola s posebnim ženskim oddelkom; — gimnaziji Koper in Piran ter ekonomska šola Izola. Navedene šole se lahko odpravijo samo z zakonom. , 5. člen Šole z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom se po splošnih predpisih o ustanavljanju šol lahko ustanovijo tudi v drugih krajih, ki niso našteti v prvem odstavku 4. členu tega zakona. 6. člen V šole iz 4. in 5. člena tega zakona se vpisujejo učenci po splošnih predpisih, ki veljajo za vpis v šole. V šole iz prejšnjega odstavka se lahko vpišejo tudi otroci tujih državljanov, ki imajo stalno prebivališče v Socialistični republiki Sloveniji. 7. člen V šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom se poučujejo vsi predmeti v jeziku ustrezne narodnosti. V šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom je obvezen učni predmet tudi slovenski jezik. 8. člen V svetu šole z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom mora biti večina predstavnikov javnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti. 9. člen V šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom poučuje učno osebje, ki pripada ustrezni narodnosti in je posebno usposobljeno za poučevanje v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Po potrebi se lahko sprejme v službo v šoli tudi tuj državljau ob pogojih, ki veljajo za sprejem tujega državljana v javno službo. V šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom se zaposluje tehnično in pomožno osebje praviloma izmed pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodnosti. 10. člen Dvojezične šole s slovenskim in madžarskim učnim jezikom so: — zavodi za predšolsko vzgojo: Domanjševci, Ho- doš, Lendava, Lendava oddelek v Dobrovniku in Lendava oddelek v Gaberju; , — osnovne šole: Dobrovnik, Domanjševci, Fokovci oddelek v Prosenjakovcih, Fokovci oddelek v Mo-tvarjevcih, Genterovci, Kobilje, Lendava I, Lendava I oddelek v Centibi, Lendava I oddelek v Dolini, Lendava I oddelek v Petišovcih, Lendava I oddelek v Pince Marofu, Lendava II, Lendava II oddelek v Gaberju in Šalovci oddelek v Hodošu. Navedene šole se lahko odpravijo samo z zakonom. 11. člen Dvojezične šole se po splošnih predpisih o ustanavljanju šol lahko ustanovijo tudi v drugih krajih, ki niso našteti v prvem odstavku 10. člena tega zakona. 12. člen V dvojezično osnovno šolo se Vpišejo učenci, ki živijo v njenem šolskem okolišu, ne glede na narodnostno pripadnost. V druge dvojezične šole se lahko vpiše ne glede na narodnostno pripadnost vsak učenec po splošnih predpisih, ki veljajo za vpis v take šole. 15. člen i Pouk v dvojezični šoli mora biti organiziran tako, da si učenci pridobijo enakovredno znanje obeh jezikov in da se enakovredno seznanijo z glavnimi pridobitvami zgodovine in kulture obeh narodov. S predmetniki in učnimi načrti dvojezične šole še določi, katero učno gradivo se poučuje hkrati v obeh jezikih in katero samo v enem ali drugem jeziku. 14. člen V svetu dvojezične šole so enakopravno zastopani kot predstavniki javnosti pripadniki obeh narodnosti. 15. člen | Učno osebje, ki poučuje v dvojezičnih šolah, mora biti posebno usposobljeno za poučevanje v obeh jezikih. 16. člen Učni načrt v šolah, v katerih se vzgajajo in izobražujejo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, mora upoštevati posebnosti kulture italijanskega oziroma madžarskega naroda in ne sme motiti narodnostnega čuta učencev. 17. člen Za izobraževanje učiteljev v šolah, v katerih se vzgajajo in izobražujejo pripadniki italijanske oziro-mp madžarske narodnosti, se ustanovijo šole ali oddelki za izobraževanje teh učiteljev. 18. člen Za opravljanje prosvetno pedagoške službe v šolah, v katerih sc vzgajajo in izobražujejo pripadniki italijanske oziroma madžarske .narodnosti, morajo biti v zavodih za prosvetno pedagoško službo kot prosvetni svetovalci tudi pripadniki ustrezne narodnosti. 19. člen Sole, v katerih se vzgajajo in izobražujejo pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, se financirajo v skladu s predpisi o financiranju šolstva. Kolikor izdatki teh šol presegajo raven izdatkov za ustrezno vrsto drugih šol v isti občini, se krije razlika iz sredstev SR Slovenije. 20. člen Dvojezične šole poslujejo v obeh jezikih, šole z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom pa v 'italijanskem oziroma madžarskem jeziku. V obeh vrstah teh šol sc izdajajo spričevala in druge listine v slovenskem jeziku in v jeziku ustrezne narodnosti. 21. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi X »Uradnem listu SRS«. St. 61-14765 Ljubljana, dne 10. februarja 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. Na podlagi četrte alinee 155. člena in 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Gospodarskega zbora dne 18. februarja 1965 sprejela ZAKON o oprostitvi prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev v organizacijah jugoslovanskih železnic 1. člen Za izvedbo programa modernizacije poslovanja na magistralnih železniških progah v SR Sloveniji se osebni dohodki delavcev, zaposlenih v gospodarskih organizacijah, ki so združene v Skupnosti železniških podjetij v Ljubljani in delavcev, zaposlenih v Skupnosti železniških podjetij v Ljubljani oprostijo plačevanja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja. 2. člen Oprostitev iz 1. člena tega zakona velja tudi za prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki pripada občinam in federaciji. 5. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa sc od 1. januarja 1965. St. 420-7/65 Ljubljana, dne 18. februarja 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 46. Na podlagi 26. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravljanju in o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 50-174/64) je zakonodaj no-pravna komisija Skupščine SJt Slovenije na svoji seji dne 9. februarja 1965 določila prečiščeno besedilo zakona o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti. St. 462-1765 Ljubljana, dne 9. februarja 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Zakonodajno-pravna komisija Predsednik: Dr. Josip Globevnik 1. r. ZAKON o razpolaganju s premoženjem bivših agrarmn skupnosti (prečiščeno besedilo) I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S premoženjem bivših agrarnih skupnosti in po svojem izvoru tem podobnih skupnosti servitutnih Stran 110 URADNI LIST SRS St. 7 — 2i. II. 1965 upravičencev, ki je po zakonu o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS, št. 52-323/47) bilo razglašeno za splošno ljudsko premoženje, razpolagajo gospodarske oziroma druge organizacije, določene s tem zakonom. 2. člen Kultivirana kmetijska zemljišča bivših agrarnih skupnosti se dajo na razpolaganje kmetijskim delovnim organizacijam. 3. člen Gozdovi in gozdna zemljišča bivših agrarnih skupnosti se dodelijo gozdnim gospodarskim in drugim delovnim organizacijam ter državnim organom, v skladu z določbami zakona o gozdovih in z omejitvami, določenimi s tem zakonom. 4. člen Premoženje bivših agrarnih skupnosti, ki ni obseženo v 2. in 3. členu tega zakona (pašniki, košenice, senožeti, ledine, planine, gozdnati pašniki in nekultivirana zemljišča ter poslopja in naprave na teh zemljiščih kakor tudi pravice do paše in druge s pašo zvezane pravice bivših agrarnih skupnosti na tujem svetu) se praviloma uporabi za ureditev skupnih pašnikov. Če je uporaba posameznih delov premoženja iz prvega odstavka za pašo negospodarna ali za zemljišče škodljiva ali če je to potrebno za kmetijstvo, gozdarstvo ali turizem, se posamezna zemljišča, poslopja in naprave dajo na razpolago za te namene, pravice pa odpravijo. 5. člen Pota, vodovodi, vaška napajališča, gramoznice in podobni posamezni deli premoženja iz prvega odstavka 4. člena, kolikor so bili namenjeni splošni, rabi, se praviloma ne uporabijo za ureditev skupnega pašnika, temveč se dodelijo v uporabo krajevni skupnosti, če te ni, pa posamezni vasi ali naselju. 6. člen Za košenice oziroma senožeti po tem zakonu se štejejo zemljišča, na katerih je mogoča samo enkratna košnja in ki jih ne kaže spremeniti v,obdelovalno zemljo. Za gozdnate pašnike po tem zakonu se štejejo taka za pašo namenjena zemljišča, ki so obraščena z drevjem v majhnih sestojih ali skupinah ali s posameznimi gozdnimi drevesi. 7. člen Skupni pašniki se zaradi pospeševanja živinoreje ustanovijo za skupno pašo živine pašnih interesentov na določenem območju. Pašni interesenti po tem zakonu so tiste kmetijske organizacije in zasebna kmečka gospodarstva na območju, za katero je skupni pašnik namenjen in ki redijo živino ter jim je skupna paša gospodarsko potrebna kot dopolnilo lastne krmske osnove. Občinska skupščina lahko da na razpolaganje zemljišča skupnega pašnika, ki so primerna za kultiviranje, kmetijski delovni organizaciji, če so dani pogoji, da se krma za živino, za katero so se ta zemljišča uporabljala, priskrbi kako drugače, kmetijska delovna organizacija pa ima pogoje, da z obdelovanjem teh zemljišč pridelek znatno poveča. 8. člen Za kakšne namene se uporabijo posamezni doli premoženja bivših agrarnih skupnosti (2. do 5. člen tega zakona), odloči organ, ki je po 13. členu tega zakona pristojen za določitev skupnega pašnika. II. DOLOČITEV IN DODELITEV, SKUPNEGA PAŠNIKA 9. člen Skupni pašnik obsega pašnike, košenice, senožeti, ledine, planine, gozdnate pašnike in nekultivirana zemljišča tivše agrarne skupnosti na določenem območju ter poslopja in naprave na teh zemljiščih. V skupni pašnik sc lahko vključijo tudi: pašniki, senožeti, košenice in nekultivirana zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada v družbeni lastnini, ki niso bila last agrarne skupnosti; posamezna gozdna zemljišča, za katera je gospodarsko bolj smotrno, da se spremenijo v pašnik, in manjša gozdna zemljišču sredi skupnega pašnika, ki so skupnemu pašniku neogibno potrebna; posamezna kultivirana zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada v družbeni lastnini, ki so sredi skupnega pašnika in so skupnemu pašniku potrebna. Za vključitev zemljišč iz drugega odstavka v skupni pašnik je potrebnu privolitev občinske skupščine, kolikor taka zemljišča upravlja občina, kolikor so bila dana na razpolaganje kmetijski ali drugi organizaciji, pa njena privolitev, __ 10. člen Pravica do paše in druge s pašo zvezane pravice bivših agrarnih skupnosti (pravica do gonje živine, napajanja in podobno) na tujem svetu pripadajo skupnemu pašniku, kolikor so mu potrebne. Kolikor take pravice za skupni pašnik niso več potrebne, se odpravijo. Skupnemu pašniku se lahko, če je potrebno, priznajo pravice do paše in druge s pašo zvezane pravice tudi na drugih zemljiščih v družbeni laeinini. Privolitev po tretjem odstavku 9. člena je potrebna tudi v teh primerih. 11. člen V gozdovih se paša praviloma opusti.. Izjemoma se paša lahko dovoli, če je to skupnemu pašniku neogibno potrebno. 12. člen Pri določitvi skupnega pašnika je treba upoštevati: o 1. pašne potrebe tistega območja, s katerega se je doslej pasla živina na teh zemljiščih; 2. njivsko in travniško krmsko osnovo pašnih interesentov na območju, ki mn je skupni pašnik namenjen, kakor tudi lego, oblikovitost in druge naravne lastnosti tal, predvideni razvoj živinoreje in gozdnega gospodarstva ter vodnogospodarske razmere, 13. člen Območje, za katero je skupni pašnik namenjen, in obseg skupnega pašnika določi za kmetijstvo pri- stojni svet občinske skupščine tiste občine, na katere območju ležijo zemljišča. Če ležijo zemljišča na območju dveh ali več občin, določi območje in obseg skupnega pašniku za kmetijstvo pristojni svet občinske skupščine tiste občine, na območju katere leži pretežni del zemljišč, po poprejšnjem zaslišanju za kmetijstvo pristojnih svetov drugih občinskih skupščin. Občinska skupščina občine, nat katere območju ležijo zemljišča iz prejšnjega odstavka, da na razpolaganje skupni pašnik za potrebe pašnih interesentov tisti-kmetijski delovni organizaciji, ki ima na območju skupnega pašnika najboljše gospodarske in strokovne pogoje. Če ležijo ta zemljišču na območju dveh ali več občin, odloča o dodelitvi občinska skupščina tiste občine, na katere območju leži pretežni del zemljišč v sporazumu z drugimi občinskimi skupščinami. Če do sporazuma ne pride, odloči okrajna skupščina. Če ležijo zemljišča na območju dveh ali več okrajev, odločajo sporazumno občinske skupščine; če sc občinske skupščine ne sporazumejo, odloči Izvršni svet. Po zaslišanju kmetijskih delovnih organizacij z območja skupnega pašnika lahko organ iz prejšnjega odstavka dodeli skupni pašnik v uporabo krajevni skupnosti za potrebe pašnih interesentov njenega območja. It. (jen Odločba o dodelitvi skupnega pašniku na razpolago kmetijski delovni organizaciji oziroma v uporabo krajevni skupnosti se objavi v občinskem uradnem glasilu. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka imajo pravico pritožbe kmetijske delovne organizacije, krajevne skupnosti in zasebna kmečka gospodarstva z območja, za katero je skupni pašnik namenjen. III. GOSPODARJENJE NA SKUPNIH PAŠNIKIH 15. člen y Kmetijska delovna organizacija izkorišča skupni pašnik skladno z določili svojega osnovnega načrta za izkoriščanje kmetijskega zemljišča, pri čemer mora v okviru zmogljivosti skupnega pašnika zagotovit^ neogibno potrebno pašo tudi zasebnim kmečkim gospodarstvom z območja, kateremu je skupni pašnik namenjen.* V osnovnem načrtu iz prejšnjega odstavka mora kmetijska delovna organizacija zlasti predvideti ukrepe za to, da sc prepreči uničevanje, izpiranje in za-kraševanje tal, da uporaba ne presega zmogljivosti zemljišč in da se zemljišča in naprave na skupnem pašniku redno vzdržujejo in zboljšujcjo (gnojenje, čiščenje, trebljenje, vzdrževanje stavb in poti ter podobno). Če skupni pašnik ne zadostuje za potrebe vseh pašnih interesentov (drugi odstavek 7. člena tega zakona), smejo pasti predvsem tisti, ki imajo rodovniško plemensko živino, nato tisti, ki imajo mlado živino in krave molznice, in šole nazadnje tisti, ki imajo drugo živino. Zasebna kmečka gaspodarstva prispevajo v de^nr-rju, blagu ali storitvah kmetijski delovni organizaciji za vzdrževanje skupnega pašnika sorazmerno z izkoriščanjem tega pašnika. Če jc bil dodeljen skupni pašnik krajevni skupnosti, določi ta s pravilnikom o skupni 'paši način gospodarjenja, obveznosti uporabnikov paše in upo- rabo dohodkov skupnega pašniku. Pravilnik mora obsegati tudi ukrepe iz drugega odstavka tega člena. 1,6. člen Na zemljiščih skupnega parnika ni dovoljeno postavljati novih poslopij za individualno uporabo. Poslopja in naprave (planinske staje, sirarne in podobno), ki so jih na teh zemljiščih doslej postavili bivši upravičenci za individualno uporabo, smejo uporabljati še naprej, če tudi sami pasejo na skupnem pašniku. Če taka poslopju ovirajo smotrno ureditev skupnega pašnika, lahko odredi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinske skupščine z odločbo njihovo odstranitev na stroške uporabnika skupnega pašnika, gradivo pa ostane bivšemu upravičencu. IV. PRAVICE DO LESA IN STELJE 17. člen Pravice do lesa in stelje, ki so jih imele bivše agrarne skupnosti in posamezni udeleženci teh skupnosti, se odpravijo in na novo uredijo po določbah tega poglavja. 18. člen Pravica, dobivati tehnični les, drva in steljo v gozdovih bivših agrarnih skupnosti, se lahko na novo prizna: 1. skupnemu pašniku samo za njegove gospodarske potrebe, kolikor jih ne more kriti na zemljiščih, ki so vključena v skupni pašnik; 2. kmečkim gospodarstvom, ki so last udeležencev bivših agrarnih skupnosti oziroma njihovih pravnih naslednikov, če jim je to neogibno potrebno in bi bilo brez tega njihovo redno gospodarjenje' ogroženo. 19. člen Če glede na zmogljivost gozda ni mogoče kriti vseh potreb,- se dodeli les najprej skupnemu pašniku, zasebnim kmečkim gospodarstvom pa samo sorazmerni del lesa oziroma stelje. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Določbe tega zakona Vjeljajo za vse premoženje bivših agrarnih skupnosti, ki je bilo po zakonu o agrarnih skupnostili razglašeno za družbeno lastnino, in sicer: a) za nepremično premoženje z vsemi k njemu spadajočimi pritiklinami, premičninami in pravicami in tudi premično premoženje, ki je pripadalo agrarnim skupnostim (podobčinum, vasem, srenjam, soseskam, korporacijam, urbarialnim in drugim podobnim skupnostim); b) za pravice do paše, lesa, gozdnih pridelkov in podobno, ki so pripadale skupnostim servitutnih upravičencev, ki so bile po svojem izvoru podobne agrarnim skupnostim. Za premoženje po prvem ostavku tega členu se štejejo tudi skupna zemljišča in pravice, ki so bile po agrarni reformi, ki se je izvajala do 6. aprila 1941 na ozemlju Socialistične, republike Slovenije, dodeljene skupinam agrarnih interesentov, bivšim obči- Y nam, agrarnim skupnostim, pašnim zadrugam in drugim podobnim skupnostim v skupno posest in užitek. 21. člen Določbe tega zakonu ne veljajo za skupna zemljišča in njih dele, pri katerih so udeleženci na podlagi zakonitega postopka pred 6. aprilom 1941 brez ugovora dejansko prevzeli svoja oddelila, kakor tudi za tista zemljišča in njih dele, ki so po, 51. členu zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 10-61/48, št. 17-72/59 in št. 18-159,/61) bili priznani kot last njihovih dotedanjih posestnikov. 22. člen Odločbe o tem, ali in katero premoženje je postalo po zakonu o agrarnih skupnostih družbena lastnina, izda za preunoženjsko-pravne zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine tiste občine, na katere območju leži premoženje bivših agrarnih skupnosti. Če leži to premoženje na območju dveh Vali več občin, izda odločbo upravni organ občinske skupščine tiste občine, kjer leži pretežni del pretoo-ženja, v soglasju s pristojnimi upravnimi organi občinskih skupščin drugih občin. 23. člen Kjer se govori v tem zakonu o zemljiščih agrarne skupnosti, se razumejo s tem tudi zemljišča, ki so bila obremenjena s pravicami agrarnih in tein podobnih skupnosti. Kjer se govori v tem zakonu o agrarnih skupnostih, se razumejo s tem tudi bivše skupnosti servi-tutnih upravičencev, ki so bile po svojem izvoru podobne agrarnim skupnostim. Z24. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS*. Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati uredba za izvrševanje zakona o upravljanju in o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list LRS, št. 27-140/57). 47. Na podlagi 149. člena ustave SR Slovenije in drugega odstavka 42. člena temeljnega zakona o financiranju šolstva (Uradni list FLRJ, št. 53/60) je Skupščina SR Slovenije na seji Republiškega zbora dne 10. februarja 1965 in na seji Prosvetno-kultumega zbora dne 5. februarja 1965 sprejela , ODLOK x o soglasju k spremembi finančnega načrta sklada SR Slovenije za šolstvo za leto 1964 I K spremembi finančnega načrtu sklada SRS za šolstvo za leto 1964, ki ga je sprejel upravni odbor sklada SR Slovenije za šolstvo in ki izkazuje dohodke v znesku 7.942,747.665 din in izdatke v enaki višini, sč daje soglasje. n > Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS<. St. 400-11,(65 Ljubljana, dne 10. februarja 1965. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 48. SKLEP o izvolitvi sodnikov okrožnih sodišč Na podlagi 49. člena zakona o so'diščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54) so bili na seji Republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije dne 10. februarja 1965 izvoljeni: 1. za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru: Gvido B e r a u i č, sodnik občinskega sodišča v Mariboru; 2. za sodnika okrožnega sodišča v Celju: Ludvik Maruša, sodnik občinskega sodišču v Celju; 3. za sodnika okrožnega sodišča v Kranju: Janez Šlibar, sodnik občinskega sodišču v Kranju. St. 1110-61,(65 Ljubljana, 'dne 10. februarja 1965. Skupščina ■ Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 49. Na podlagi drugega odstavka 1. točke odloku o dovoljevanju potrošniških kreditov osebam, ki so pretrpele škodo zaradi ^poplave v Hrvatski in Sloveniji (Uradni list SFRJ, št. 44-602/64), drugega odstavku 1. točke odloka o oprostitvi carine in drugih dajatev pri uvozu blaga, ki se brezplačno prejema ali nabavlja iz tujine za odpravo posledic, povzročenih s poplavo v socialističnih republikah Hrvatski in Sloveniji v oktobru 1964 (Uradni list SFRJ, št. 45-620/64), petega odstavka 11, točke odloka o izvajanju ukrepov splošne kreditne politike v letu 1964 (Uradni list SFRJ, št. 4-54/64, Št. 24-332/64, št. 43-'396/64 in št. 45--621/64), drugega odstavku t, členu zakonu o posebni ureditvi nekaterih vprašanj s področja financiranja gradnje stanovanj na mestnih območjih v socialističnih republikah Hrvatski in Sloveniji, prizadetih zaradi poplav (Uradni list SFRJ. št. 46-637/64), 3. členu zakona o posebni ureditvi nekaterih vprašanj s področja stanovanjskih razmerij nu poplavljenih območjih v socialističnih republikah Hrvatski in Sloveniji (Uradni list SFRJ, št. 46-638/64) ter tretjega odstavka 38 h člena zakona o gospodansko-planskih ukrepih v letu 1964 (Uradni list SFRJ Št. 52-713763. št. 31-431/64, št. 42-572/Ž4 in št. 46-639/64) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije / ODLOK o dopolnitvi odloku o določitvi območij, v katerih je nastala škoda zaradi poplave v oktobru 1964 I Odlok o določitvi območij, v katerih je nastala škoda zaradi poplave v oktobru 1964 (Uradni list SRS, št. 38-211/64), se v 1. točki pod c) dopolni talko, da se glasi: >e) v okraju Ljubljana: občine Domžale, Hrastnik, Jesenice, Kamnik, Kranj, Litija, Ljublja-na-Moste-Polje, Ljub-Ijaua-Vič-Rudnik, Novo mesto, Radovljica, Rib-. niča, Trbovlje, Tržič in Zagorje.« II Ta odlok začne veljati z dnem objave y »Uradnem listu SRS . St. 524-2/64 Ljubljana, dne 16. februarja 1965. , I. > lzyršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Viktor Avbelj 1. r. 50. Na podlagi 5, točke odloka o financiranju gospodarskih zbornic v letu 1965 (Uradni list SFRJ, št. 17--258/65) in v zvezi s 1. točko odloka o financiranju gospodarskih zbornic v letu 1965 (Uradni list SFRJ, št. 1-5/65) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o financiranju gospodarskih zbornic na območju SR Slovenije v letu 1965 1. Gospodarske zbornice z območja SR Slovenije se bodo- financirale v letu 1965 tako, kot je določeno v 1. do 5. točki odloka o financiranju gospodarskih zbornic na območju SRS v letu 1965 (Uradni list SRS, št. 20-156/63). 2. Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«. , št. 402-51/65 Ljubljana, dne 16. februarja 1965. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Viktor Avbelj 1. r. 51. Na podlagi tretjega odstavka 6. člena uredbe o združitvi znanstvenih zavodov v Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 2--3/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: * V svet Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani se imenuje Marko Kamenšek, strokovni sodelavec pri komisiji za gospodarstvo Zveze sindikatov Jugoslavije — Republiškem svetu za Slovenijo. Št. 022-22/65 Ljubljana, dne 16. februarja 1965. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Viktor Avbelj 1. r. 52. Na podlagi prvega in drugega odstavka 7. člena v zvezi z drugim odstavkom 8. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) izdaja republiški sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve N ODREDBO o zavarovanju zemljišč na Veliki planini 1 Iz turističnih, etnografskih in urbanističnih razlogov se razglasijo za zavarovana zemljišča na Veliki planini, ki ležijo znotraj meja določenih v drugem odstavku, da se ohrani njihovo sedanje lice in sedanji način uporabe. Zavarovana so zemljišča znotraj meje, ki poteka od Šomaške griče (1496 m) proti severozahodu po prepadnem robu nad dolino Luške Bele do glave nad Pragom in dalje na zahod do Jelš, odtod proti jugu na Koritni vrh (1649 m) in po grebenu na jug ^ do Prevala, odtod do Velike in Male Veternice ter naravnost na severni rob ravnice na Gradišču (1666 m), ob severnem robu ravnice proti zahodu in nato proti jugu, ter dalje po razvodnici na jugovzhod do Prevala, odtod ob ograji na Zrelo in Poljanski rob (1570m), naprej po prepadnem robu zahodno od studenca Curie, nato ob ograji navzdol do steze, ki pelje s Kisovca na Malo planino, po stezi proti vzhodu do ovinka, odtod na Debeli rob (1448 m), po stezi do južne ograje na Njivicah, pod Njivicami, pod Repom in pod Zaspano gričo proti severovzhodu, dalje pod Gradiško gričo in po vzhodnem robu ravnice za Ušivcem na Belo gričo, nato po robu nad Luško Belo na Šomaško gričo (1496 m). 2 Iz zavarovanja po 1. točki te odredbe so izločena zemljišča, ki so določena za zidavo turističnih in rekreacijskih objektov in javnih naprav. Meja zemljišč, namenjenih za izgradnjo turističnih in rekreacijskih objektov poteka od Koritnega vrha (1649 m) po grebenu na jug do Prevala, nato URADNI LIST SRS Št. 7 — 23. II. 1963 Stran 114 do Velike in Male Veternice, odtod naravnost na severni rok ravnice na Gradišču (1666 m), ob severnem robu ravnice proti zahodu in nato proti jugu, po razvodnici na jugovzhod do Prevala nad Plečem, odtod navzdol do ograje, po robu nad prepadnimi Stenami, čez Rigol, čez Šimnovec na Kuklarje, nato na vzhod do Dolskega grabna ter dalje ob severnem robu planine Konjščice do glave nad Pragom, severno od Gornjih Jerohov, odtod proti jugozahodu na Jelše in proti jugu na Koritni vrh (1649 m). 3 Na zavarovanih zemljiščih se smejo dovoliti samo take gradnje, ki so potrebne za vzdrževanje, zavarovanje ali uporabo teh zemljišč. Na zavarovanih zemljiščih se smejo prezidavati ali obnavljati samo takšni gradbeni objekti, ki so potrebni za zavarovanje, vzdrževanje ali uporabo teh zemljišč. Drugi gradbeni objekti na zavarovanih zemljiščih se ne smejo niti prezidavati niti obnavljati, smejo se pa na njih izvrševati redna vzdrževalna dela. 4 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 65-2/64 Ljubljana, dne 20. februarja 1965. Republiški sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve: Ermin Kržičnik 1. r. 53. Na podlagi drugega odstavka 20. člena pravilnika o zdravstveni kontroli sadilnega materiala v notranjem prometu (Uradni list FLRJ, št. 21-258(62) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo ODLOČBO o objektih za pridelovanje sadilnega materiala, okuženih z nevarnimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci 1. V SR Sloveniji so ugotovljene nevarne rastlinske bolezni in škodljivci v tehle objektih z a pridelovanje Sadilnega materiala: v okraju Celje: občina Krško: gozdna drevesnica »Stara vas«: rdeči bor, osip borovih iglic (Lopho-dermium pinastri Schrad); gozdna drevesnica »Rorec rdeči bor, osip borovih iglic (Lophodcrmium pinastri Schrad); v okraju Koper: občina Idrija: gozdna drevesnica »Cerkno«: črni bor, osip borovih iglic (Lophoder-mium pinastri Schrad); občina Nova Gorica: gozdna drevesnica »Panovec«: križanci kostanja, kostanjev rak (Endothia par asi tiča Murr); gozdna drevesnica »Kanal«: kostanj, kostanjev rak (Endothia parasitica Murr). črni bor, osip borovih iglic (Lophodermiuin pinastri Schrad); v okraju Ljubljana: občina Jesenice: gozdna drevesnica »Poljane«, Korensko sedlo: rdeči bor, osip borovih iglic (Lophodermium pinastri Schrad); občina Ljubljana-Vič-Rudnik: sadna drevesnica v Brezju pri Dobrovi: jablane in hruške, ameriški kapar (Aspidiotus peroiciosus Comst.); v okraju Maribor: občina Radlje ob Dravi: vrtnarija »Muta«: rušje (Pinus mugo), osip borovih iglic (Lophodermium pinastri Schrad); občina Gornja Radgona: gozdna drevesnica »Dobrava«: rdeči bor, osip borovih iglic (Lophodermium pinastri Schrad). 2. Z uveljavitvijo te odločbe preneha veljati odločba o objektih za pridelovanje sadilnega materiala, okuženih z nevarnimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 10-^4/64). St. 320/07-9/65 Ljubljana, dne 10. februarja 1965. Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo:' Janez Perovšek 1. r. I Czdaja Časopisni zavod »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska liskama »Toneta Tomšiča. vsi v Ljubljani — Naročnina letno 20( din — Reklamacije ee upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva 15 a, poštni predal S79/VII — Tel. direktor In knjigovodstvo: 20-701, uredništvo ir uprava: 0-673 — Čekovni račun: 600-11-603-60 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XXII Razglasni del z dne 25. februarja 1965 Št. ? POROČILO CZ »URADNI LIST SRS« V LJUBLJANI ZA LETO 1964 A. Časniki in revije \ »Uradni list SRS«, tednik, naklada 6000, strani 860, delež dohodka od oglasov 55 %. »Javna uprava«, revija, 12 številk, naklada 1000, strani 556. Dotacija sklada za založništvo 2,1 mi-. lijona din. »Pravnik«, revija, 12 številk, naklada 1500, strani 558. Dotacija sklada za založništvo 2,3 milij. dim. B. Knjige Splošni upravni postopek, 2,100 din: Ustava SFRJ in SRS, 530 in 320 din: Ustavno sodstvo, 500 din: Zakon o upravnem postopku, 600 din: Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov, 200 din: Register republiških predpisov za 1963, 750 din: Pravna stališča v delovnih sporih, 450 din: Predpisi o zasebnem obrtništvu, 350 din: Teze za novi pokojninski sistem, 250 din: Predpisi o investicijski gradnji, 600 din: Shematični prikaz organizacije oblasti, 1500 din: Novi sistem pisarniškega poslovanja, 500 din ter več dopolnilnih predpisov o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zavod je tudi izdal obrazce za volitve delavskih svetov. PROGRAM ZA LETO 1965 Poleg »Uradnega listu SRS« bo zavod izdal tudi publikacije, kakor to predvideva zavodov statut. Predvidene so tele knjige: Temeljni zakon o pokojninskem Zavarovanju, Predpisi o pokojninskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso, Dr. A. Smole: Zakonito in oporočno dedovanje, Temeljni in republiški zakon o prispevkih in davkih občanov, Temeljni in republiški zakon o financiranju družbenih skupnosti. Zakon o volilnih imenikih. Zakon o varstvu pri delu, Zakon o invalidskem zavarovanju. Predpisi o invalidskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso, Zakon o organizaciji in finanoi-ranju socialnega zavarovanja, . Sl. Grčar: Priročnik o samoupravljanju in delitvi dohodka v državnih organih, Register republiških predpisov za leto 1964, Dr. Fr. Černe: Pdlitična ekonomija — ponatis. Dr. Fr. Černe: Ekonomika SFRJ — ponatis, Dr. B. Zabel: Zaljon o podjetjih s pojasnili, Priročnik o socialnem zavarovanju, Temeljni in republiški zakon o službi za notranje zadeve, Drugi predpisi s področja notranjih zadev. Zbirka predpisov, v katerih bo: Temeljni zakon o splošnih sodiščih, zadevni republiški zakon, zakon o gospodarskih sodiščih in zakon o javnem tožilstvu, zakon o gospodarskih prekrških, Predpisi o tržni inšpekciji, Zakon o šolstvu. Temeljni in republiški zakon o volitvah delavskih svetov, (. Predpisi s področja gostinstva. Zavod bo izdal oziroma založil tudi publikacije, nanašajoče se na pozneje izišle predpise oziroma zakone. Ljubljana, dne 19. februarja 1965. Direktor: Jože Jurač 1. r. kovnim in drugim organizacijam sporočamo, da imamo na zalogi VOLILNI IMENIK DELOVNIH LJUDI ki ga predpisuje novi zakon o volilnih imenikih la zakon je izšel tudi v posebni knjižici. Naročila sprejema " CZ »URADNI LIST SRS« LJUBLJANA p. p. 379/VII Predpisi s področja pravosodja Obveščamo, da bomo izdali knjigo, v kateri bo temeljni zakon o sodiščih splošne pristojnosti in zadevng republiški zakon, potem ko bo ta sprejet. V knjigi bo tudi zakon o gospodarskih sodiščih in zakon o javnem tožilstvu z ustreznimi pojasnili. Sprejemamo prednaročila! CZ »Uradni list SRS«, Ljubljana 1 Letna poročila in letni programi časopisnih in založniških podjetij ter zavodov 2785 Register gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna gospodarska sodlSča razglašajo: Besedilo: Obrtno storitveno podjetje »Usluga«, Kočevje, Rudnik. Poslovni predmet: Vzdrževanje in adaptacija stanovanjskih in poslovnih stavb ter gradnja drugih komunalnih objektov, stavbna in pohištvena mizarska dela, pleskarstvo in steklarstvo, razna kleparska, ključavničarska in vodo-vodno-instalaterska dela, izkoriščanje kamnoloma, peskokopa in minerska dela, prevozi (s konjsko vprego in tovornim avtomobilom). Podjetje je ustanovila stanovanjska skupnost, Kočevje z odločbo, št. 35 z dne 1. XII. 1964. V. d. direktorja do konstituiranja je Hočevar Alojz. Poleg direktorja podpisujejo za podjetje še: Skrabar Vida, računovodkinja, Ilc Jože, poslovodja mizarskega obrata, ki podpisilje v odsotnosti direktorja in Meszaroš Jožica, knjigovodkd-nja, ki podpisuje v odsotnosti računovodkinje. Ljubljana, 11. februarja 1965. Rg I 143/1 300 Spremembe Okrožna gospodarska sodlSča razglašajo: Besedilo: Avto-moto servis, Celje. Izbriše se v. d. direktorja Lenko Franc in vpiše Sulič Metod, direktor. Celje, 27. januarja 1965. Rg IV 40/3 172 Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Merx«, Celje. Pri skladišču, Krško se vpiše skladiščnik Planinc Janko, pooblaščenec za sopodpisovanje bariramih čekov, ki služijo za plačilo tovor-nine železnic ter vseh listin v zvezi s poslovanjem skladišča. Rg IV 2/52 291 Besedilo: »Titan«, tovarna kovinskih izdelkov in livarna, Kamnik. Vpiše se obrat, Ljubno ob Savinji, ki se ukvarja z montažo ključavnic. Poslovodja je Jeran Lojze. Obratno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 22. X. 1964, dovoljenje skupščine občine Mozirje, št. 023-35/64-3/2 z dne 23. XII. 1964. Enota nima samostojnih pravic. Razmerje med podjetjem in enoto je urejeno s statutom podjetja in z medsebojno pogodbo. Rg VIII 25,/1 290 Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Preskrba«, Krško. Poslovni predmet se razširi še na trgovske stroke: perutnina, jajca, perje in divjačina, ribe in semensko blago. Rg VII 44/7 293 Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Preskrba«, Krško. Vpiše se poslovalnica št. 38, Kostanjevica, Kambičev trg 1, ki prodaja na drobno živila in gospodinjske potrebščine, zelenjavo, sadje in njihove izdelke, mleko in mlečne izdelke, kruh in pecivo, perutnino, jajca, perje in divjačino, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine, izdelke domače in umetne obrti, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače. Poslovodkinja je Selan Anica. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 8. X. 1964, dovoljenje skupščine občine Krško, št. 023-37/64-3 z dne 7. 1. 1965. Rg VII 44/8 292 Celje, 5. februarja 1965. Besedilo: »Obrtnik«, Prebold. Poslovni predmet se razširi še na pranje perila. Celje, 12. februarja 1965. Rg VI 107/5 339 Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Postojna«, Postojna. Besedilo odslej: Hotel »Kras«, Postojna. Rg II b 192/4 184 Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Postojna«, Postojna. Podjetje se je konstituiralo 20. VI. 1964. Vpiše se, da direktor do konstituiranja Sotlar Anton podpisuje odslej kot direktor podjetja. Vpišeta se Miklavčič Ljubo, računovodja in Hostar Laura, finančna knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje. Rg II b 192/5 185 Koper, 21. januarja 1965. Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-vcrzal«, Idrija. Pri prodajalni št. 20, Vojsko se izbriše Gruden Zofija in vpiše Gnezda Dragica, nova poslovodkinja. Rg II a 155/13 270 Besedilo: »Planika«, industrijski kombinat za izdelavo in predelavo usnja, gume in plastičnih mas, Kranj. Pri prodajalni Koper, Zupančičeva 43 se izbriše poslovodkinja Franca Avrelija in vpiše Burič Leonardo, poslovodja. Rg II b 298/3 272 Besedilo: Splošno trgovsko podjetje,- Postojna. Pri poslovalnici »Galanterija«, Postojna, Tržaška 2 se izbriše Todorovič Ivanka in vpiše Stefančič Zofija, poslovodkinja. Rg II b 190/15 274 Koper, 29. januarja 1965. Besedilo: Splošno gradben^ podjetje »Primorje«, Ajdovščina. Izbriše se Pavlič Friderik in vpiše ing. Slokar Jože, novi direktor. Rg I a 64/14 264 Besedilo: Komunalno podjetje »Ilirija«. Vpiše se pripojitev podjetje Obrtnega centra, Idrija, in Foto-ateljeja »IRIS«, Idrija k temu podjetju. Besedilo odslej: Obrtno komunalno podjetje, Idrija. Poslovni predmet se razširi takole: Mehanična obrt za popravila mo torni K koles, dvokoles, av tok lenarška dela, barvanje motornih koles, popravila traktorjev in drugih kmetijskih strojev, čevljarska obrt za izdelavo čevljev, predelavo in popravila, gradbena: obrt za gradbene storitve manjšega pomena in gradnja manjših gradbenih objektov (garaže, drvarnice in podobno), pleskarska obrt za opravljanje pleskarskih del, kleparska obrt za oiprgvljanjc vseh vrst uslug in storitev, kovaška obrt za vsa dela iz te obrti ter mizarska obrt za opravljanje uslug in storitev iz je obrti. Rg II a 151/7 ’ ' 269 Besedilo: Tovarna kolektorjev, Idrija. Podjetje se je konstituiralo 30. XII. 1964. Rg II a 134/5 268 Besedilo: »Mehanotchnika«, to- varna igrač in kovinskih izdelkov, Izola. Poslovni predmet se razširi na pridobivanje čistega kositra iz od- adkov bele kovine, ulivanje odlit- ov iz aluminija, brona in drugih barvanih kovin, vlečenje medeninastih in bakrenih šibik ter nabava, priprava, kuhanje in razdeljevanje peciva in hrane ter točenje brezalkoholnih pijač samo za potrebe podjetja. Rg Ib 56/26 271 Besedilo: Trgovsko podjetje »Sadje-zclenjava«, Nova Gorica. Vpiše se poslovalnica št. 8, Kanal, Trg svobode, ki prodaja na drobno sadje, zelenjavo in njihove izdelke, NAROČITE PRAVNA STALIŠČA V DELOVNIH SPORIH V zbirki je 186 pravnih mnenj in stališč iz sodne prakse. Uvod je napisal Vlado Vodopivec. Izvod stane 450 din. * ZAKONSKI PREDPISI O ZASEBNEM OBRTNIŠTVU V knjižici je zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov, zakon o opravljanju javnega prevoza z mo- i tornimi vozili v lasti zasebnikov, odredba o gospodarskih dejavnostih, ki se štejejo za obrti (zvezna in republiška) ter pripombe Toneta Fajfarja — 350 din. * ZBIRKA PREDPISOV O GRADITVI INVESTICIJSKIH OBJEKTOV Izpopolnjena izdaja s 24. republiškimi in zveznimi predpisi — 600 din. Naročila sprejema URADNI LIST SRS, Ljubljana „ Erjavčeva 15 a. p. pr. 379/VII tnleko, mlečne izdelke, kruh in pecivo, cvetlice ter jajca. Poslovodki-11 j a je Štokelj Marija. Poslovno eno-*0 je ustanovilo podjetje s sklepom delovne skupnosti z dne 1, IX. 1964, dovoljenje skupščine občine Nova Gorica, št. 023-24/64-3 z dne 10. XI. •964. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Rg I n 136/17 267 Besedilo: Trgovsko podjetje ^Sadjc-zelenjava«, Nova Gorica. Izbriše se poslovalnica št. 4, No-V[l Gorica. Cesta IX. korpusa 70 za-radi prenehanja poslovanja. Rg I a 136/18 266 Besedilo: _ Trgovsko podjetje *Sadje-zelenjava«, Nova Gorica. Poslovni predmet se razširi še na •■"govanje z mlekom in mlečnimi !zdelki, kruhom in pecivom, jajci ln cvetlicami. Rg la 136/19 267 n Koper, 30. januarja 1965. . Besedilo: Veletrgovina »Merca- loiX Ljubljana. , Vpiše se poslovna enota »Stan-jturdc, Novo mesto. Glavni trg 3, trguje na debelo v tehle stro-živila in gospodinjske potreb-Jc/ne, alkoholne in brezalkoholne P'iače mešano industrijsko blago, alanterijsko'in huzarsko blago ter 8'tače, tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija, steklo, porcelan in keramika, barve, laki, kemikalije in potrebščine, semensko blago, tobačni izdelki; vžigalice in potrebščine, gradbeni material, razen losa, pohištvo, železnina, kovinski izdelki, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine, glasbila, radijski aparati in potrebščine. elektrotehnični material, ure in izdelki iz plemenitih kovin, obutev, sedlarsko in jermennr$ko blago in potrebščine, vrvarski izdelki ter kurivo; trguje tudi na drobno v strokah: živila in gospodinjske potrebščine, mešano industrijsko blago, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine. delikatese, železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, gradbeni material, steklo, porcelan in keramika, mleko, mlečni izdelki, kruh in pecivo, tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija, galanterijsko blago, hazarsko blago ter potrebščine, elektrotehnični material, glasbila, radijski .aparati in potrebščine, pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščne, motoma vozila, nadomestni deli in potrebščin e, zelenjava, sadje in njihovi izdelki, priložnostno opravljanje prevozništva z motornimi vozili, pohištvo, drva in premog, vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute, barve, lak h kemikalije in potrebščine, usnje, usnjarsko in jermenarsko blago ter potrebščine, obutev, meso in mesni izdelki, perutnina, jajca, perje in divjačina, kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, naftni derivati, maziva, olja in masti, delikatese s stransko dejavnostjo »bife« storitve, semensko blago, sanitarni in instalacijski material, fotografski iu optični aparati, instrumenti in potrebščine, športne potrebščine, izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas, parfumerijsko in kozmetično blago, žito in mlev-ski izdelki, izdelki s •sladkorjem in kakaom, ribe, alkoholne in brezalkoholne pijače, ure in izdelki iz plemenitih kovin, izdelki domače in umetne obrti, krzneno blago ter ribiški material in potrebščine. Direktor enote je Kotnik Viktor. Poleg. direktorja podpisujejo za enoto še Barbič Ivan, šef komerciale, v odsotnosti direktorja v komercialnih zadevah, Jarnovič Ciril, šef računovodstva in Šmajdek Anica, šefinja splošne službe, v odsotnosti direktorja ali računovodje. Poslovna enota organizira in usklajuje nabavo blaga za svoje poslovanje. Živila in gospodinjske potrebščine nabavlja obvezno pri matičnem podjetju iz centralnih skladišč oziroma neposredno pri proizvodnji na podlagi poprejšnjih pogodb, ki jih sklene matično podjetje s proizvodnim podjetjem. Žito in mlev-ske izdelke, galanterijsko iri drugo blago, ki ni zajeto v prejšnjem stavku, nabavalja poslovna enota popolnoma samostojno. Blago, za katero velja obvezna nabava po drugem stavku, in ki ga podjetje dokazno nima na zalogi, ali ki ga v roku, ki ga postavi poslovna enota, ne more dati na razpolago, nabavlja poslovna enota po svojem preudarku tam, kjer so najugodnejši pogoji, kar velja smiselno tudi za prodajalno. Enoto je ustanovil centralni DS podjetja s sklepom z dne 21. X. 1964. dovoljenje skupščine občine Novo mesto, št. 023-56,64-5 z dne 4. XII. 1964. Pogodbo med matičnim podjetjem in poslovno enoto je potrdila skupšči-. na občine Ljubljana-Vič-Rudnik z odločbo, št. 023-71/64 z dne 10. XII. 1964. Z vpisom poslovne enote se vpišejo tudi tele prodajalne: Prodajalna, Smarjeta. Poslovod-kinja je Mole Olga; prodajalna. Bela cerkev. Poslo-vodkinja je Drobež Jožica; prodajalna, Otočec. Poslovodki-nja je Junc Anica; prodajalna »Radulja«, Škocjan. Poslovodja je Kovačič Jože; prodajalna, Mirna peč. Poslovodja je Kostevc Viktor; prodajalna Gabrje, Gabrje 10. Poslovodkinja je Bruder Vera; prodajalna Stopiče, Stopiče' 26, Poslovodkinja je Turk Martina; prodajalna Šmihel, Šmihel 18 pri Novem mestu. Poslovodja je Kumelj Jože; prodajalna Podgrad, Podgrad' 3. Poslovodkinja , je Božič Frančiška; prodajalna Brusnice, Vel. Brusnice 7. Poslovodkinja je Malnarič Vida; prodajalna, Birčua vas. Poslovodkinja ju Gregorič Mariju; prodajalna »Dolenje«, Šentjernej 15. Poslovodja je Bambič Alojz; prodajalna, Dol. Toplice. Poslovodja je Brkič Svetozar. Vse te prodajalne samostojno nabavljajo blago za svoje poslovanje iz skladišča podjetja ali neposredno od drugih ponudnikov, če ga podjetje nima na zalogi. Prodajalne določajo prodajne cene samostojno; prodajalna, Ajdovec. Poslovodja je Može Dušan; prodajalna, Dvor pri Žužemberku. Poslovodja je Može Dušan; prodajalna »Špeceriju-pogača«, Novo mesto, Glavni trg 22. Poslovodja je Mihelčič Pavel; prodajalna »Suha roba«. Novo mesto, Glavni trg 31. Poslovodja je Zore Pavel; prodajalna »Dom«, Novo mesto, Bršljin 18. Poslovodkinja je Kotnik Fanči; prodajalna, Novo mesto, Prečna 23. Poslovodja je Možina Franc; prodajalna. Novo mesto, Smole-nja vas. Poslovodja je Seničar Ivan; prodajalna »Moda«, Novo mesto, Glavni trg 12. Poslovodkinja je Saje Zinka; prodajalna, Uršna sela. Poslovod--.kinja je Lukšič Milena; prodajalna »Dom-oprema«, Novo mesto, Glavni trg 3. Poslovodja je Luzar Peter. Vse te prodajalne samostojno nabavljajo blago za svoje poslovanje iz skladišč podjetja ali neposredno od drugih ponudnikov, če ga podjetje nima na zalogi. Ljubljana, 26. decembra 1964. Rg II 181/96 23 Besedilo: »Okovje«, Kamna gorica. * Poslovni predmet odslej; Proizvodnja pohištvenega in stavbnega okovja, opravljanje vseh galvanskih storitev, proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas, stranska dejavnost pa je opravljanje raznih storitev iz poslovnega predmeta za druge delovne organizacije z lastnimi neizkoriščenimi kapacitetami. Rg I 78/8 253 Besedilo: Gostinsko podjetje »Alpturist«, Ljubljana (Tavčarjeva 4). Vpiše se Skitek Ermin. namestnik direktorja, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja z enakimi pooblastili. Rg I 150/9 18S Ljubljana, 27. januarja 1965. Besedilo: Gostišče »Pri Potokarju«, Dovje. Gostišče je prenehalo poslovati in prešlo v redno likvidacijo. Firma kakor doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Likvidator je Selan Lojze, v. d. direktorja finančno ekonomskega servisa; Jesenice, Gesta maršala Tita 70. Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Rogan Albina in Rogan Herman. Rg I 15/7 251 Besedilo: Gostinsko podjetje »Krona«, Škofja Loka. Vpiše se Dom pod Planino, Trebija, ki oddaja hotelske sobe, streže z jedjo in pijačami ter prodaja tobačne izdelke in spominke. Poslovodja je Bonča Niko. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 4. VIII. 1964, dovoljenje skupščine občine Škofja Loka, št. 023-55/64-3 z dne 14. XI. 1964. Rg I 30/15 248 Besedilo: Industrija gradbenega materiala, naravnega in umetnega kamna, Vrhnika. Besedilo odslej: Industrija gradbenega materiala in gradbeništvo, Vrhnika, skrajšano: »Igrad«, Vrhnika. Poslovni predmet odslej: Izdelava zidne, strešne, stropne, dimniške ih fasadne opeke, visoke gradnje, stanovanjske in industrijske ter gradmje za trg, nizke gradnje, montažne in pol montažne gradn j e, izdelava montažnih opečnih in betonskih elementov, teracerstvo in betonarna, stavbno mizarstvo, instalacija za vodovod in centralno kurjavo, kamnolom' — izdelava marmornih blokov, lomljenca in teraco peska, prevozne storitve za lastne potrebe in drugim ter prodaja gradbenega materiala na drobno. Izbrišeta sc Šebenik Marija in Majer Niko ter vpišeta Gantar Franc, tehnični pomočnik, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Jereb Majda, finančna knjigovod-kinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje. Rg I 113/15 247 Ljubljana, 30. januarja 1965. Besedilo: Veletrgovina »Loka«, Škofja Loka. Izbriše še računovodkinja Majcen Marinka in vpiše Filipič Jože, šef finančnega sektorja. Ljubljana, 3. februarja 1965. Rg I 161/27 296 Besedilo: Mesarija in prekajevalnica, Litija. Izbrišeta se upravnik Ham Alojz in računovodkinja Golob Marija. Vpiše se, da podpisuje Gradišek Andrej odslej kot direktor podjetja. Vpišeta se Kaučič Helena, nova računovodkinja in Vrhove Jože, predsednik u. o., ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Rg 1 27/18 326 Besedilo: Poslovno združenje »Industrijska cona Koper« v Ljubljani. Vpiše se, da je v. d. direktorja biroja združenja Zupančič Peter odslej direktor biroja. Rg IX 1112/2 325 Besedilo: Podjetje za pretovor na železniških postajah in za skladiščenje blaga »Javna sjdadišča«, Ljubljana. Podjetje se je konstituiralo 16. XI. 1964. * Vpiše se, da je direktor do konstituiranja Borštpar Jože odslej direktor podjetja. Rg IX 1092/2 553 Ljubljana, 6. februarja 1965. Besedjlo: Komunalno podjetje, Vrhnika. Podjetje se je konstituiralo IŠ- KI 1. 1964. Izbriše se direktor do konstituiranja Gantar Franc in vpiše, da je direktor odslej Otrin Jože. Vpiše se šu Molk Stane, računovodja. Poslovni predmet se razširi še na opravljanje storitev z vsemi traktorskimi priključki, vzdrževanje javne razsvetljave, vzdrževanje pd' kopališč in pogrebna služba, vodovodno instalaterstvo iter prevoz za lastne potrebe in prevozne storitve drugim. Rg IV 554/2 528 Besedilo: Kovinarska in mehanična delavnica, Vrhnika. Poslovni predmet se razširi še na tovorne avtoprevoze za tuje stranke, prevoze lastnih delavcev s k omnibusom in prevoze drugih ljudi p° naročilu. Rg I 80/7 527- Ljubljana, 9. februarja 1965. Besedilo: Trgovsko podjetje »Izbira«, Ptuj. Poslovni predmet se razširi še na trgovanje na drobno z taksnimi in davčnimi vrednotnicami. Enako se razširi poslovni Pr.?^, met pri prodajalnah: »Potrošnik*' Ptuj, Zagrebška 1, »Živila?. P*UJ' Ljutomerska 24, »Pri sejmišč111' Ptuj, Nav a cesta 2, »Juršinci1 Juršincih!tl, »Polenšak« v Polenc-1 48. »Zavrč«, v Zavrču pri P*UI-' »Drenovec« v Turškem vrhu »Sela« v Barislovcih 20, »Turnišče Ptuj, Zagrebška 48, »Tržeč« v Tržcu 50, »Hajdina« v Hajdini 5, »Slovenja vas«, Hajdošc 1, »Kidričevo« v Kidričevem 59, »Sikole« v Šikolah 59. Maribor, 9. januarja 1965.' Rg 91/IV-59 278 Besedilo: Dravske elektrarne, Maribor. Poslovni predmet odslej: Proizvodnja električne energije; priprava in graditev novih elektroenergetskih objektov; rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih objektov; gostinske in rekreacijske storitve članom kolektiva; prevozi z lastnimi prevoznimi sredstvi za Potrebe podjetja in prevozi članov kolektiva. Rg 553/1-21 216 Besedilo: Obrtno podjetje »Me-talplast«, Maribor. Vpiše se šetor Rafael, tehnični vodja, kot namestnik direktorja, ki ho v odsotnosti direktorja podpisoval z enakimi pooblastili. Rg 326/1-13 213 Maribor, 27. januarja 1965. Besedilo: Trgovsko podjetje »Univerzal«, Lendava. Pri prodajalni »Pohištvo«, Lendava, Partizanska 86 se izbriše Dominko Anton im vpiše Kranjc Peter, novi poslovodja. Rg 2.10/1-66 281 Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko »Perutnina«, Ptuj. Iz poslovnega predmeta se izbrise gojitev in lov divjadi ter lovski turizem. Rg 62/IV-91 282 Besedilo: Komunalna banka, Slovenj Gradec. Izbrišejo se Košan Bogdan in panj kar Franjo, referenta, Karaka-sev Eli ca, uslužbenka ter Rožej •tlojz, podpredsednik u, o.; vpišejo Pa se tile novi pooblaščenci za podpisovanje: Tambič Dragan, sekretar. Podpisuje v odsotnosti direktorja a ! njegovega namestnika s enaki-j?1' pooblastili, Leskovec Helena, re-■°rent za vse posle hranilne služim ki sopodpisuje skupaj s šefom °ddelka, v odsotnosti šefa pa z nje-ZtPViim namestnikom posle hranilne , užbe in potrošniških posojil, Je-mnlvo Marija, šef izpostave KB v tadljah, ki podpisuje vse posle iz-P°stave samostojno, Kanduč Franc, Podpredsednik u. o., ki sopodpisuje odsotnosti predsednika z emaki-p" Pooblastili, in Logar Angelca z Putim pooblastilom. Izpiše sc. da je Švab Milka od-' cj namestnica sekretarja, ki bo sopodpisovala za vse posle sekre- tariata s sekretarjem, direktorjem ali njegovim namestnikom v odsotnosti sekretarja pa z enakimi pooblastili. Rg 269/III-7 280 Maribor, 28. januarja 1965. Besedilo: Mariborska mlekarna, Maribor. Izbrišeta se prodajalna ZIš v Mariboru, Leningrajska ulica im prodajalna št. 10 v Mariboru, Koroška 10. Maribor, 5. februarja 1965. Rg 310'I-108 284 Besedilo: Trgovsko podjetje »Ojstrica«, Dravograd. Pri prodajalni » Avtom ate ri al«, Dravograd se izbriše Mori Jože im vpiše Božič Jože, novi poslovodja. Rg 136/III-105 277 Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: Besedilo: Stanovanjska zadruga, Mozirje. Zaradi končane likvidacije. Celje, 5. februarja 1965. Rg III 194J2 294 Besedilo: Fotoatelje »Iris«, Idrija. Zaradi pripojitve h Komunalnemu podjetju, Idrija. Rg II a 151/7 k 269 Besedilo: Obrtni center, Idrija. Zaradi pripojitve h Komunalnemu podjetju, Idrija. Rg II a 151/7 k 269 Koper, 30. januarja 1965. Besedilo: Mesarija »Pri Popiču«, Slovenj Gradec, v redni likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Maribor, 24. decembra 1964. Rg 110/111-13 7 Besedilo: Veletrgovina »Prehrana«, Maribor. Izbriše se prodajalna »Hrana« št. 14 v Mariboru, Dvorakova 14 zaradi ukinitve. Izbrišejo se tile dosedanji in vpišejo tile novi poslovodje: Pri prodajalni št. 7, Maribor, Cankarjeva 50 se izbriše Veleč Jože in vpiše Mandl Anica; pri prodajalni št. 10, Maribor, Radvanje, Lackova 52 se izbriše Suša Štefanija in vpiše Udovč Zofija in pri prodajalni št. 36 »Kadetnica«, Maribor, šarhova 1 se izbriše Udovč Alfonz in vpiše Suša Štefanija. Rg 246/1-1 275 Maribor, 8. februarja 1965. Besedilo: Gostilna »Pri kolodvoru«, Slovenj Gradec. Zaradi končane likvidacije. Maribor, 11. januarja 1965. Rg 92/III-9 147 Register samostojnih zavodov Vpisi Tajništva občinskih skupščin razglašajo: Besedilo: šolski center za kovinarsko stroko, Lendava. V prodaji je izpopolnjena brošura z naslovom Zbirka predpisov o graditvi investicijskih objektov Poleg uvoda je v brošuri objavljenih še 24 republiških in zveznih predpisov med njimi republiški zakon o graditvi investicijskih objektov (Uradni Ist LRS, št 5/63) in pravilniki, objavljeni v »Uradnem listu LRS«, št 8/63; dalje je v brošuri objavljen tudi temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov. Na koncu brošure je dodana še karta seizmičnih področij SR Slovenije, objavljena v »Uradnem listu SRS«, št 18/63, Prav zaradi zbranega gradiva o graditvi investicijskih objektov, priporočamo brošuro tako upravnim organom kot tudi gospodarskim organizacijam s področja gradbeništva, saj jim bo prepotreben pripomoček pri njihovem vsakdanjem delu. Cena brošuri je 600 din. CZ »URADNI LIST SRS« Ljubljana, Erjavčeva 15 n p. p. 379/VI1 / Temeljne naloge zavoda so: Usposablja strojne tehnike, kovinostrugarje, strojne ključavničarje, kovinske delavce s širokim in ozkim profilom poklica, vzgaja in izobražuje mladino in odrasle državljane strokovno, ter jih v skladu z razvojem in potrebami družbe razvija v osebnosti socialistične skupnosti., Zavod je ustanovila skupščine občine Lendava z odločbo, št. 61-2/63-20 z dne 27. VII. 1963. Za zadeve in naloge je pristojen svet za šolstvo skupščine občine Lendava. Organi zavoda so: 15-članski svet centra, 5-članski upravni odbor in ravnateljica Gedcr Vlasta. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Geder Vlasta, ravnateljica, Volarič Jože in ing. Kovač Štefan. Lendava, 23. decembra 1964. Št. 022-9/64 49 Spremembe Tajništva občinskih skupščin razglašajo: Besedilo: Inštitut za precizno mehaniko in pisarniške stroje pri »Top-su«, Ljubljana. Vpiše se tale popravek: Računovodja je Klemenc Rudojf in ne Kačar Silva, kakor je bilo pomotoma objavljeno v »Uradnem listu SRS«, št. 2 z dne 28. 1. 1965. Št. 022-25/64-1 lil Besedilo: Višja upravna šola, Ljubljana (Titova 102). Izbriše se Gams Danica in vpiše Zupančič Franja, nova računovodkinja. Št. 022-33/63-1 110 Ljubljana-Bežigrad, 15. januarja 1965. Besedilo: Dijaški dom »Petra Skalarja«, Tolmin. Izbrišeta se upravnik Baloh Albin in C lem en j e Emil ter vpišeta K ničil Anton, direktor in Kavčič Alfonz, predsednik upravnega odbora. Tolmin, 29. decembra 1964. Št. 022-37/62-2/1 3 Izbrisi Tajništva občinskih skupščin razglašajo: Besedilo: Lekarna »Levstik«, Ljubljana (Levstikov trg 9). Zaradi prenehanju poslovanja. Ljubljana-Cemter, 28. januarja 1965. Št. 022-9/65-2 209 Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodtSta razglašajo: Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. uslužbencev in delavcev »Putnika Slovenije«, Ljubljana. Zadruga je prilagodila svoja pravila določbam zakona o stanovanjskih zadrugah. Upravnik zadruge je odslej Lavtižar Stane, ki tudi podpisuje za zadrugo. Izbriše se član u. o. Vreže Fanika. Ljubljana, 30. januarja 1965. Zadr IV 397/2 239 Besedilo: Kmetijska zadruga, Novo mesto. Besedilo odslej: Kmetijska zadruga »Krka«, Novo mesto. Ljubljana, 10. februarja 1965. Zadr II 204/61 334 Besedilo: Lovska zadruga z o. j. za Slovenijo »Lovec«, Ljubljana. Pri prodajalni v Mariboru, Gregorčičeva 11 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na nakup in prodajo lovskega in športnega orožja, lovskega, ribiškega in športnega pribora, na prodajo metrskega m amu f uk tu rnega blaga: loden, Im-bertus, ogalizir, štof za lovske srajce in na prodajo lovskih in ribiških klobukov ter lovske in ribiške konfekcije. Maribor, 5. februarja 1965. Zadr 263/1-2 286 Razglasi sodišč Oklici dedičem O 317/64-10 2275 Longcl Terezija, hči Režonje Franca, roj. 23. IX. 1888 v Trnju, kmetica, drž. SFRJ. nazadnje prebivajoča v Hotizi 68, jo tam umrla 5. XI. 1964 brez oporoke. Dedinja je med drugimi tudii Režonja Marija, zdaj nekje v Franciji. Ta in drugi, ki menijo, da imajo pravico do dediščine, se pozivajo, da se v onem letu od objave tega oklica priglasijo sodišču, sicer so bo zapuščinska obravnava opravila na podlagi izjave skrbnika Raja Franca, kmeta iz Hotize 22, in po podatkih, s katerimi bo sodišče razpolagalo. Občinsko sodišče v Lendavi, dne 20. januarja 1965. Amortizacije vrednotnic, katerih Imetniki so pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svojo pravice, sicer se bodo vrednotnico Izrekle za neveljavne R 515/64-4 1946 Ostrelič Pavel, uslužbenec. Brezina 110, p. Brežice, prosi za amortizacijo bari ran ega čeka Komunalne banke v Brežicah; št. 642625, glasečega se na ime Ostrelič Pavel, uslužbenec, Brezinu 110, za znesek 50.000 din. Priglasitvcni rok: dva meseca od te objave. Občinsko sodišče v Brežicah, dne 9. februarja 1965. R 146/64-8 ■■ 2248 Stanislav Poljšak iz Ilirske Bistrice, Bazoviška 11. prosi za amortizacijo buriranega čoka, št. 231520, izdanega 3. IV. 1964 pri Komunalni banki, Koper, ekspozituri. Ilirska Bistrica v Ilirski Bistrici za 130.000 din, Priglasitveni rok: dva meseca od te objave. Občinsko sodišče v Ilirski Bistrici, dne 11. februarja 1963. Razne objave Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov Št. 69/1-65 2464 Zavod za urbanizem, stanovanjsko in komunalno graditev, Nova Gorica razpisuje po 48. členu temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45/61) in 23. člena pravilnika (Uradni list LRS, št. 8/63) javni natečaj o sposobnosti izvajalcev za graditev industrijskega objekta v Šempetru pri Gorici. Osnovni podatki za objekt so površine: šedua hala 1402 m2, aneks 708 m*, skupaj 2118 kvadratnih metrov. Predračunska vrednost gradbenih in1 instalacijskih del je 200.560.199 din. Rok za začetek del je 1. IV. 1965, za konec pa 29.' XI. 1965. Priglasitve se vlagajo na naslov: Zavod za urbanizem, stanovanjsko in komunalno graditev. Nova Gorica. Priglasitev mora vsebovati podatke po 27. členu citiranega pravilnika. Bok za oddajo priglasitev je 15 dni po objavi tega razpisa. Podjetja, ki se bodo udeležila natečaja za sposobnost izvajalcev, bo Zavod za urbanizem, stanovanjsko in komunalno graditev, Nova Gorica pozval, da dajo ponudbo zu zgraditev navedenega objekta na podlagi odobrene investicijske tehnične dokumentacije. -v Zavod za urbanizem, stanovanjsko in komunalno graditev Nova Gorica St. 698/65 2703 Sklad za komunalno urejanje zemljišč v občini Ljuhljana-ši ka razpisuje na podlagi 16. člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 5/63) ter na podlagi pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in dol v graditev (Uradni Ust LRS, št. 8/63) javni natečaj za oddajo del pri rekonstrukciji Vodnikove ceste na odseku od Šišenske ulice do Kamno,goriške ce- ' ste v Zg. šiški. 1. Predračunska vrednost gradbeni del je 145,997.780 dinarjev. 2. Rok dovršitve vseh del je 1. Vlil. 1965. 5. Ponudniki lahko dobijo na vpogled glavni projekt proti predložitvi kavcije 50.000 dinarjev (barirani ček) na sedežu sklada v Ljubljani, Celovška 87. 4. Odpiranje ponudb bo v četrtek 11. III. 1965 ob 9. uri v prostorih skla-, da, Ljubljana, Celovška 87. Upoštevale se bodo ponudbe, ki bodo do navedenega roka prispele v vložišče sklada. Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubijana-šiška Razpisi Št. Ot-184/1-65 2526 Razpisna komisija pri Carinarnici, Celje, Cankarjeva 13, razpisuje delovna mosta: 1. šefa splošnega odseka, 2. referenta II. vrste za upravno-pravne zadeve. Pogoji pod 1 in 2: dovršena I. stopnja pravne fakultete ali višja upravna šola. Prednost imajo ponudniki s prakso na podobnih delovnih mestih. Nastop službe takoj. Osebni' dohodki so določeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Carinarnice, Celje. Razpisna komisija Št. 1-5/1-65 2416 Višja gospodinjska šola v Grobljah pri Domžalah razpisuje: mesto profesorja višje šole za mikrobiologijo in fiziologijo. Prijave, ki jim je treba priložiti življenjepis, diplomo o izobrazbi in seznam strokovnih del, sprejema šola do zasedbe razpisanega mesta. Ravnateljstvo Št. 166/1-65 2357 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani razpisuje: v oddelku za montanistiko pri katedri za železarstvo mesto redne-Sa asistenta za predmet: fizikalna kemija 'metalurških procesov. Pogoj : diplomirani inženir metalurgije z znanjem vsaj enega tujega jezika; v oddelku za kemijo mesto redkega asistenta: pri katedri za biokemijo. Pogoj: diplomirani inženir kemije s prakso v organskem in biokemičnem laboratoriju; pri katedri za analitsko kemijo. Pogoj; diplomirani inženir kemije z večletno prakso: pri katedri za kemijsko didaktiku Pogoj: diplomirani kemik s prakso v didaktični stroki; . v oddelku za tekstilno tehnologije mesto rednega asistenta pri ka- tedri za tekstilne surovine in preiskave. Pogoj: diplomirani inženir tekstilne tehnologije s prakso; pri katedri za kemijsko tekstilno tehnologijo. Pogoj: diplomirani inženir tekstilne tehnologije ali kemijske tehnologije z ustrezno prakso; v matematično-fizikalnem oddelku mesto rednega asistenta pri katedri za mehaniko. Pogoj: diplomirani inženir matematike, fizike, strojništva ali elektrotehnike, pasivno znanje vsaj dveh tujih jezikov in veselje do pedagoškega in znanstvenega dela. Plača po pravilniku. Razpis velja do zasedbe mest. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosilci vložijo v 15 dneh po tej objavi v tajništvu fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 9. Fakulteta Št. 70/2-65 2527 Komisija za razpis prostih delovnih mest pri Narodni galeriji v Ljubljani razpisuje delovno mesto ravnatelja zavoda. Pogoji: visoka izobrazba, aktivno obvladanje vsaj enega tujega jezika in najmanj 10 let ustrezne.strokovne prakse. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki so določeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene in kolkovane ponudbe s priloženimi življenjepisi, z dokazili o izobrazbi in delovni dobi sprejema Narodna galerija v Ljubljani, Prežihova 1. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Razpisna kom/isi ja Št. 110-1/65 2310 Komisija za uslužbenske zadeve skupščine občine Piran razpisuje prosta delovna mesta: načelnika oddelka za gospodarstvo in finance. Pogoj: ekonomska fakulteta ali višja strokovna izobrazba z večletno upravno prakso; referenta za splošne zadeve. Pogoj: višja upravna šola ali srednja strokovna izobrazba s 5-letno upravno prakso na enakem delovnem mestu; referenta za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo. Pogoj: višja strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba z večletno upravno prakso. Pismene in kolkovane ponudbe z življenjepisom. s podatki o strokovni izobrazbi in praksi naj kandidati vlože pri skupščini občine Piran v 15 dneh od dneva objave. Komisija Pozivi upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno Izterjali 823 Z odločbo občinske skupščine Domžale, št. 003-17/64-3/9 z dne 26, XII. 1964 je prešlo gostišče »Pri Kebru«, Domžale, v redno likvidacijo. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Št. 023-1/63 757 Z odločbo skupščine občine Pi- ran, št. 022-72/64-65 z dne 11. I. 1965 je bila odrejena redna likvidacija Zavoda za ureditev Fiese, Piran. Za likvidatorja je bil imenovan dr. Lajovic, Ljubljana, Dvorakova 8/1. Priglasitveni rok je 30 dni od tc objave. Likvidacijska komisija Št. 023-1/63 758 Z odločbo skupščine občine Piran, št. 023-15/64 z dne U. I. 1965 je bila odrejena redna likvidacija Obrtne delavnice »Tapetništvo«, Piran. Za likvidatorja je bil imenovan Zega Andrej iz Portoroža 215. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija St. 023-1/65 759 Z odločbo skupščine občine Pi- ran, št. 002-53/64 z dne 11. 1. 1965 je bila odrejena redna likvidacija »Mestne čistilnice«, Piran. Za likvidatorja je bil imenovan dr. Lajovic Ladislav, Ljubljana Dvorakova 8/1. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Št. 023-1/65 760 Z odločbo skupščine občine Piran, št. 023-16/64 z dne 11. 1. 1965 je bila odrejena redna likvidacija , obrtne delavnice »Urarstvo«, Piran. Za likvidatorja je bil imenovan Zega Andrej iz Portoroža 215. Priglasitveni rok je 50 dni od te objave. Likvidacijska komisija ' Št. 023-1/65 761 Z odločbo skupščine občine Piran, št. 023-79/64 z dne 11. I. 1965 je bila odrejena redna likvidacija gostišča »Pri prijatelju«, Lucija. Za likvidatorja je bil imenovan Zega Andrej iz Portoroža 215. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Št. 023-1/65 762 Z odločbo skupščine občine Piran, št. 023-77/64-65 z dne 11. I. 1965 je bila odrejena redna likvidacija gostišča »Riviera«, Piran. Za likvidatorja je bil imenovan Smrekar Ivan, Lucija, novi blok. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Št. 025-1/65 763 Z odločbo skupščine občine Piran, št. 023-78/64 z dne 11. I. 1%5 je bila odrejena redna likvidacija gostišča »Na postaji«, Lucija. Za likvidatorja je bil imenovan Zega Andrej iz Portoroža 215. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Arčon Danica, Renče, zdravstveno izkaznico, št. 705442. 2397 Arko Alojz, Vinice 4, p. Sodražica, zdravstveno izkaznico, št. 096841 (Ribnica). 824 Baranič Vlado, Preserje 26, osebno izkaznico, reg. štev. 434 (Čakovec). 2324 Begič Hasan, Ljubljana, Tomačevska 11 a, zdravstveno izkaznico. 2289 Belšak Frančiška, Tomaž pri Ormožu, zdravstveno izkaznico, štev. A-33194. 2398 Belšak Janez, Maribor, Bajčeva 10, vojaško knjižico, izdano v Varaždinu. 2190 Belščak Ivan, Ljubljana, Zelema pot 20, zdravstveno izkaznico. 2428 Benedek Marija, Jankova, p. Vojnik, zdravstveno izkaznico, številka 267844. 2067 Benko Alojz, Ločič 23, p. Trnovska vas, zdravstveno izkaznico, št. 265149. 2250 Berger Marina, štore 65, zdravstveno izkaznico, št. 417464. 2068 Berlec Franc, Zg. Palovče 3, p. Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 259557 (Kamnik). 1400 Beštjak Marija, Dekani 198, zdravstveno izkaznico, številka 757054. 2312 Bezgovšek (Karel) Karel, roj. 15. IV. 1935, Celje, Kajuhova 8, oseb-, no izkaznico, izdano v Celju. 2069 Bistan Neža, Kolonija 243, p. Hrastnik, osebno izkaznico, reg. st. 25521. 1172 Bokavšek Frančiška, Ljubljana, Ulica Moše Pijade 25, osebno izkaznico, reg. št. 63179./50 (Ljubljana). ' 2230 Borovac Milena, Ribnica 64, p. Ribnica na Dol., zdravstveno izkaznico, št. 665034 (Ribnica). 793 Bračič Pavla, Jernej pri Ločah, zdravstveno izkaznico, številka 46773. 2070 Bradač Alojz, Ponikve 1, osebno izkaznico, reg. št. 17926 (Kočevje) in zdravstveno izkaznico. 2290 Bradač Štefanija, Rapljevo 10, osebno izkaznico, reg. št. 5318 (Kočevje). 2291 Brajkovič Milenko, Tacen 87. zdravstveno izkaznico. 2429 Brecelj (Anton) Anton, roj. 21. VII. 1946, Ljubljana, Dolenjska 82, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 2292 Brezlan (Jožef) Darinka, roj. 26. III. 1947. Celje, Frankovolo 8. osebno izkaznico, izdano v Celju. 2071 Brinove (Ivana) Marija, roj. 19. IX. 1944, Gotovi je 54, p. Žalec, osebno izkaznico, izdano v Žalcu. 2072 Brumen Silva, Maribor, Koroška 48. osebno izkaznico, registr. štev. 6898. 2191 Butala Franc, Grič 5, p. Črnomelj, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 339754. 1175 Cajzek (Alojz) Marija, roj. 25. VIL 1922, Celje, Snnčeva 5, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2073 Cehtl Martin, Polskava 56, p. Polskava, osebno izkaznico, reg. štev. 3647. 2192 Cedilnik Janez, Vižmarje 140, delovno knjižico, ser. št. 531556, reg. št. 750 (Šentvid). ?17 Celec Marija, Bodonci 111, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 580630 (Murska Sobota). 2360 Cenčič Elio, Robedišče 26, p. Bre-ginj, osebno izkaznico, registr. št. 28319. 1249 Centrih Stanko, Mala Pirešica, zdravstveno izkaznico, številka 781137. 2074 Cipot Franc, Sebeborci 5, p. Martjanci, osebno izkaznico, reg, štev. 9256 (Murska Sobota). 2251 Colarič (Franc) Milan, roj. 15. VII. 1930, Celje, Riharjeva 2, osebno izkaznico, izdano v Kopru. 2075 Cvikl Marjan, Maribor, Mlinska 4, osebno izkaznico, registr. štev. 6171. 219? i Cvikl Marjan, Maribor, Mlinska 4, zdravstveno izkaznico, številka 950015. 2194 Canševič Hasib, Koper, Cankarjeva 6, zdravstveno izkaznico, štev. 305360. 2399 Čeke Franc, Radmožanci 105, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 594614. 1136 Čepon Ana, Polhov Gradec 67, zdravstveno izkaznico, številka' 118280 na ime Čepon Lovro. 2325 Černe Lojze, Celje, Tkalska 19, zdravstveno izkaznico, številka 607654. 2.076 Crnac Anita, Šalara 63, p. Koper, zdravstveno izkaznico, številka 731097. 2400 Debeljak Zinka, Ostrožno 12, p. Ponikva, zdravstveno izkaznico, št. 427529. 2077 Doljak Zoran, Ljubljana, Kettejeva 2, evid. tablico, številka L J 128-72. 2450 Došler Ludvik, Gotovlje, zdravstveno izkaznico, št. 643592. 2081 Drev Emil, Kočna 19, osebno izkaznico, reg. št. 465 (Slov. Bistrica). . 2431 Drobne Ivaii, Celje, Hohkrautova 2, zdravstveno izkaznico, številka 482237. _ 2082 Drofenik (Jakob) Ljudmila, roj. 20. Vlil. 1944, Celje, Ljubljanska 28 a, osebno izkaznico, izdano v Šmarju pri Jelšah. 2083 Es Ludvik, Ljubljana, Fodmilša-kova 49, osebno izkaznico, reg. št. 16929 (Šoštanj). 2326 Esih Jožefa, Selnica ob Dravi 82, zdravstveno izkaznico, številka 190979. 2196 Fabjan Oto, Ptuj, plinska 2 a, pomočniško spričevalo, številka 3215/60, izdano v Mariboru 18. Vil. 1960. 2401 Fazlič Rablja, Celje, zdravstveno izkaznico, št. S00S29. 2084 Fazlič Šefik, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 800828. 2085 Ferlič Alojz, Ljubljana, Dolenjska 52, službeno izkaznico LM, št. 30359. v 2432 Ferme Jakob, Pečovje 1, p. Štore, zdravstveno izkaznico, številka 625086. 2086 Fir Alojz, Dvor 45, zdravstveno izkaznico, št. 872590. 2087 Florjančič Julijana, Ljubljana, Vodnikova 287, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 258944. 2232 Frangež Marija, Maribor, Mladinska 6, osebmo izkaznico, reg. št. 57271. 2197 Gackaj Marjan, Žiče 20, zdravstveno izkaznico, št. 877915. 2068 Gačnik Jože, Ljubljana, Trnovska 23, osebno izkaznico, reg. štev. 16996 (Grosuplje). 2368 Gašperšič Marta, Čezsoča 143, p. Bovec, zdravstveno ižkaznico, štev. 692074. H37 De Brea Marija roj: Bešter, Poljane 30, zdravstveno izkaznico, št. A-036017 (Škofja Loka). 2359 Detela Ivanka, Puštal 83, p. Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. št. 36570 (Kranj). 1827 Dim Hedvika, Ponova vas 9, p. Grosuplje, osebno izkaznico, reg. št. 26428 (Ljubljana). 2231 pimitrijevič Dragosav, Celje, Mirna pot 6, zdravstveno izkaznico, št. 383259. 2078 Djogič Muharem, Slivnica 67, jp. Orehova vas, delovno knjižico, si. 205/56. 2195 Dobnik Ana roj. Tkavc, Košnica H pri Celju, p. Celje, osebno izkaznico, reg. št. 55734. 2079 Dobrajc Štefka, Ljubljana, Orlova 21, zdravstveno izkaznico, štev. 328828. 2270 Dobrotinšek Franc, Ilovca 11, zdravstveno izkaznico, številka 162398. 2(180 Gisinger Ivana, Kranjska gora 175, delovno knjižico, številka 537878/712. 2314 Gliha Anica, Ljubljana, Privoz 3. zdravstveno izkaznico. 2293 Gmajnič Antonija, Senovo 192, osebno izkaznico, reg. št. 45211 (Krško). 2254 Golob Hilda, Kranj, Partizanska >4, zdravstveno izkaznico, številka 241955. 1483 Gorenc Marija, Dobje 4 pri Planini, osebno izkaznico, reg. številka 62409. 1138 Grabar Marija, Rimske Toplice, zdravstveno izkaznico, številka 078470. 2089 Gračner (Jožef) Jožefa, roj. 14. III. 1933, Breze 98, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2090 Gradeča Ana. Ljubljana, Jarška 18, zdravstveno izkaznico. 2253 Grahornik Jožefa, Ranca 23. p-Pesnica, psebno izkaznico, rog. št. 26946. ' 2198 Grogori Roman, Lipce 58, p. Jesenice, pomočniško spričevalo avto-kleparsKe stroke. 2234 Gregorič Milan, Dekani 154, p. Koper, osobno izkaznico, reg, štev. 26500 (Koper). 2403 Grižon Marija, Krkavče 57/80, p. Šmarje pri Kopru, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. K-251276. 2404 Grum (Danijel) Zdenka, roj. 26. X. 1947, Celje, Miklošičeva 4, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2091 Gulin Savo, Ljubljana, Medvedova 13, spričevalo 1. letnika izobraževalnega centra kovinske stroke, Ljubljana-Vič, izdano letu 1964. 2369 Hab run Simun, Svetlin 10, delovno knjižico, »št. 6703Ž30/355. 2092 Hafner Ciril, Ljubljana, Javor-Škova 3, osebno izkaznico, reg. št. 90641/51 (Ljubljana). 2433 Hajdarovič Anton, Zgornja Zadobrova 56, zdravstveno izkaznico, št. A-136688. . 2327 Hajsan Josip, Brezje 1, p. Križe na Gor., zdravstveno izkaznico, št. 274513. 913 Hajsan Rozika, Brezje 1, p. Križe na Gor., zdravstveno izkaznico, št. A-243989. 912 Hartman (Jakotb) Veronika, roj. 25. II. 1913, Skomarje, osebno izkaznico, izdano v Slovenskih Konjicah in zdravstveno izkaznico, št. K-151292. 2093 Hlep (Jožef) Ivan, roj. 23. V. 1948, Ločica ob Savinji 40, p. Žalec, osebno izkaznico, izdano v Žalcu. 2094 Ilojan Ciril, Andraž, zdravstveno izkaznico, št. 624820. 2095 Hojnik Brigita, Češnjice 11, oseb-on izkaznico, reg. št. 2003 (Prežganje). 2326 HolzLnger Oto, Žalec, zdravstveno izkaznico, št. 267985. 2097 Horvat Bernardu roj. Štrakl, Murska Sobota, Partizanska 21, osebno izkaznico, reg. št. 56811 (Murska Sobota). 2255 Horvat Dragica, obrat oblačil »Murn«, Murska Sobota, zdravstveno izkaznico, št. 341221 (Murska Sobota). 1175 Horvat. Jože. Ljubljana, Celovška 91, zdravstveno izkaznico. 2529 Hozjan Franc, Žižki 12, p. Cren-šovoi, osebno izkaznico, reg. št, 485 (Beltinci). 2315 H ral) Miha, Bukovica 44, osebno izkaznico, reg. št. 758 (Murska Sobota). 2330 Ilfiberšek Ivan, Lipje 14, p. Velenje, zdravstveno izkaznico, številka 054153. 2098 Hrnčič Danijel, Trbovlje, Zasavska 9, zdravstveno izkaznico, štev. 110996. izdano v Celju. 2223 Hrvatin Lucija, Kolombar 8, p. Dekani, osebno izkaznico, reg. Štev. SO. 1176 Hvala Feliks. Idrija, Kosovelova 10. osebno izkaznico regjstr, štev. 19585. 2256 Hvalec (Jože) Darinka, roj. 28. X. 1938, Zgornii Kašelj 97, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 2434 Imenšek Olga, Ljubljana, Trnovski pristan 3b a, osebno izkaznico, reg. št, 3153 (Ljubljana). 2435 »Intereuropa«, Koper, filiala, Ljubljana, uvozno carinsko deklaracijo, številka 5070 z dne 27. XI. 1964. 2370 Iskra Alojz, Sp. Log 4, p. Litija,' osebno izkaznico, reg. št. 13571 (Radovljica). 2294 Ivanuša Matiji, Frankovci 5, p. Ormož, osebno izkaznico, rog. štev. 2351 (Ormož), 2316 Jagrič Franc, Lastnič 76, zdravstveno izkaznico, št. 190281. 2099 Jagrič Rudolf, Ljubljana, Slomškova 11, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okroija v Ljubljani. 2331 J akcij (Maksimilijan) Maksimilijan, roj. 15. IV. 1909, Gorica pri ftiivnioi 58, osebno izkaznico, izdano v Trbovljah. 2100 Jakopič Teu, Laško, zdravstveno izkaznico, št. 854. 2101 Jamnišek (Matevž) Matilda, roj. 3. Hi. 1908, Lopata 43, p. Celje, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2102 Jankulija Anton, Dom RŠC, Velenju, zdravstveno izkaznico, štev. 04i v->o. 2459 Jelen (Jakob) Ljudmila, roj. 30. 1. 1943, Laško 190, osebno izkaznico, izdano v Laškem. 2103 Jeukole Ivan, Mavčiče 33, osebno izkaznico, reg. st. 10582 (Kranj OK.). z' 2293 Jeraj Bronisluva, Ljubljana, Puv-šetova 12 b, osebno izkaznico, reg. št. 125392 (Ljubljana-Ccnter). 2332 Jerebica Ana, Krk o v če 10, p. Šmarje pri Kopru, osebno izkaznico, reg. št. 16272 (Koper). 2318 Jerkovič Andza, Višnik, zdravstveno izkaznico, št. 024537. 2104 Juhart Amalija, Novo Tepanje, zdravstveno izkaznico, številka K-U4475. 2105 J užina ing. Božo, Ljubljana, Rejčeva 5, zdravstveno izkaznico, st. 003864. 2271 Keber Drago, Celju, Tomšičev trg 4, zdravstveno izkaznico, štev. 03j24. 2106 Kečkeš Terezija, Ljubljana, Vilharjeva 47 b, zdravstveno izkaznico. - 2436 Kerček Franc, Škofija 3, Prišla v a, vojaško knjižico, izdano v Celju. 2107 Kiverauovič Natalija, Ljubljana, Korotanska 32, zdravstveno izkaznico. 2371 Klemar Jakob, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 129283. 2437 Klepač Franc, Sečovlje, zdravstveno izkaznico, št. 659391, 2405 Kličić Bečir, Cazin, osebno izkaznico, registrska številka 731150 (Cazin). 2438 Klukej Doroteja, Celje, Ulica 29. novembra, zdravstveno izkaznico, št. A-153214. 2108 Kmecl (Martin) Marija, roj. 1. XII. 1938, Celje, Kovinarska 9, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2109 Knafldč Bojan, Kranj, Mrakova 6, zdravstveno izkaznico, številka 042624. 2296 Knap Hedvika, Počakovo, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 09904. 2110 Knez Francka, Ljubljana, Križna 21, zdravstveno izkaznico, štev. A-001890. 2372 Knez (Ana) Ivan, roj. 9. VI. 1932, Strmca 62, osebno izkaznico, izdano v Celju. 21,1.1 Knol Pavlu, Črnuče 39, zdravstveno izkaznico. 2333 Koibe Angela, Ljubljana, Ključavničarska 4, pomočniško spričevalo pletiljske stroke. 2373 Kodela (Jožef) Milan, roj. 9. XI. 1939, Dobrova 47, p. Celje, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2112 Koku vic Rudolf, Ig 69, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 643295. 2374 Kolander lončka, Ljubljana, Zaloška 1, osebno izkaznico, reg. št. ('9473 (Ljubljana).' 2439 Kolar Ivan, Dobrna'34, zdravstveno izkaznico, št. 612143. 2113 Kolenc Dragica, Usnjarska šola, Domžale, zdravstveno izkaznico na ime Kolenc V alentui. 2319 Kolenko Matija, Cronšovci 193, delovno knjižico, st. 508262)860 (Beltinci). , 2258. Kolman Alojz, Zovnek pri Braslovčah, zdravstveno izkaznico, štev. 62499/869085. 2.114 Konc Marija, Babno polje 2'2, osebno izkaznico, registr. št. 17009 (Cerknica). 2373. Kopač Marija, Marija Gradec 2, p. Laško, delovno knjižico, številka (23202/2398/63. 2115. Koprivec Mihael, Plešivica 49, p. Brezovica, osebno izkaznico, reg. št. 124569 (Ljubljana). 2297 Korez Martin, Žetale 48, osebno izkaznico, reg. st. 1770. 2259 Koritnik Dušan, Ljubljanu, Ulicu Majde Vrhovnikove 22, zdravstveno izkaznico. 2334 Korošec Ivana, Prevalje pod Krimom 25, osebno izkaznico, reg. št. 16407/52 (Ljubljana). 2235 Korošec Maks, Celje, Cinkarni-šku pot 2, zdravstveno izkaznico, št. 414527. 2116 Korošec Marija, Kase-ze 49, p. Petrovče, zdravstveno izkaznico, št. 638491. 2117 Košič (Slavko) Anka, roj. 1,1. III. 1922, Celje, Na otoku 2, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2118 Koštomaj (Ignac) Angela, roj. 1. IV. 1908, Vizore 8, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2119 Kovač Anton, »Kovinoplastika«, Lož, p. Stari trg pri Ložu. zdravstveno izkaznico, številka A-411577. 2061 Kovač Greti, Ljubljana, Bežigrad 19, osebno izkaznico, registr. štev. 13115 (Trebnje). 2335 Kovač Ludvik, Neradnovci 45, p. Petrovci, delovno knjižico, številka 314. 1722 Kozole Franc, Glogov brod 9, p. Artiče, osebno izkaznico, reg. štev. 1013 (Brežice). 2460 Koželj Albina, Ljubljana, Milčinskega 65, zdravstveno izkaznico. ' 2440 Kožuh Vlado, Vevče 49, delovno knjižico. ' 2376 Kramar Anton, Bistrica ob Sotli 24, zdravstveno izkaznico, številka 170735. 2406 osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 2339 Lončar Ivan, Skupil 14, p. Kumu-novo, zdravstveno izkaznico, štev. 565522. _ 2124 Lončarovič Jože, Šmarca 100, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 580 (Valpovo). 2443 Lorbek Albert, Maribor, Lesičjakova 22, osebno izkaznico, reg. št. 57451. 2202 Lorber Manija, Jareninski vrh 3 a, osebno izkaznico, registr. štev. 20161. 2203 Kranjc Marija, Ljubljana, šišenska 113, delovno knjižico, izdano v Ptuju. 2336 Krasnič Nedjima, Ljubljana, Pod turnom 4, osebno izkaznico, reg. št. 16684 (Reka). ‘2377 Križman Davorin, Preserje 65. p. ■ Branik, delovno knjižico, številka 8795/256049. 1095 Križnik (Janez) Franc, roj. 30. VII. 1937, Paridol 23, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2120 Krump Viktorija, Ljubljana, Ulica Moša Pijade 18, zdravstveno izkaznico. 2378 Krumpak Justina, Prvomajska 7, Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 8078. 2200 Kuhar Alojz, P sat a 3, p. Cerklje, ^ delovno knjižico, št. 292257. 2236 Kunej Marija, Ljubljana, Zaloška 158, zdravstveno izkaznico, številka 236692. 2441 Kurnik Cecilija, Pernica 46, osebno izky,nico, registrska številka 55557. 2201 Kumer Adolf, Ljubljana, Alešev-čeva 19, osebno izkaznico, reg. štev. 15113,/50 (Ljubljaha). 2337 Kvesič Ivica, Celje, Kovinska 16, zdravstveno izkaznico, številka 12293. 2121 Lah Jožefa, Ogeče 25 b, osebno izkaznico, registr. štev. 18165 (Celje). 2338 Lavpič Rafael, Gorenji vrh 7, p. Dobrnič, osebno izkaznico, reg. št. 1976. 2407 Lavrič Ana roj. Vuga, Piran, Trg bratstva 1, zdravstveno izkaznico, izdano v Gorici. 985 Lazič Milorad, Colje, Kraigherjeva ulica, zdravstveno izkaznico, št. 637428. 2122 Leben Ludvik,' »Plutale, industrija plutovinastih izdelkov, Ljubljani, Celovška 32, delovno knjižico, reg. štev. 75683, ser. štev. F-009800 (Ljubljana). 2442 Legat Janez, Begunje na Gorenjskem 9, osebno izkaznico, reg. št. 4671 (Radovljica). 2062 Lešnik (Janez) Angela, roj. 24. V. 1930, Hramše 17, p. Žalec, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2123 Lipovšek Anica, Koper, Trg revo-luci/e 2, zdravstveno izkaznico na ime Lipovšek Boris. 2408 Lipovšek Avgust, Gaberje, p. Blagovica, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 039121 na ime Lipovšek Mimica. 2379 Logar (Valentin) Gordana, roj.. 17. m 1947, Ljubljana, Rozmanova 6, Lovrenčič Jože, Zgornji Kašelj 115, osebno izkaznico, reg. št. 14817 (Ljubljana). 2380 Luzar (Franc) Kristina, roj. 2. XII. 1921, Krivica 39, osebno izkaznico, izdano v Colju. 2125 Mahmuliin kmeta, Ljubljana, Ambrožev trg 7, zdravstveno izkaznico, št. 58172. 2272 Majetič Lucija, Ljubljana, Škotova 1, zdravstveno izkaznico. 2381 Marolt Ivica, Sveti e 10, p. Medvode, zdravstveno izkaznico, številka 108701. 2298 Marolt Jože, Maribor, Betnavska 2, osebno izkaznico, registr. številka 48455. 2204 Matič Josip, Celje, Ljubljanska 3, zdravstveno izkaznico, številka 642580. 2126 Medvod Terezija, Sestrže 17, p. Majšperk, zdravstveno izkaznico, št. 449455. 2320 Melkič Hasan, Ljubljana, Poljanska 66, delovno knjižico, reg. štev. 3547, ser. št. 787452. 2382 Mencinger Boris, Zgoša 57, p. Begunje na Gor., zdravstveno izkaznico, številka A-233101 (Radovljica.) 2280 Meolič Alojz, Krog 100, p. Murska Sobota, osebno izkaznico, reg. št. 51217. 2409 Mezga Barbara, Šentjur 41, delavno knjižico, št. 515943/18. 2127 Milosavljevič Vera, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 23034. 2383 Mišetič Ivan, Colje, Cankarjeva 13, zdravstveno izkaznico, številka 618302. i 2128 v Mljač Franc, Prelože 6, p. Divača, osebno izkaznico, reg. št. 15195 (Sežana). 2410 Mljač Silvester, Prelože 23, p. Divača, osebno izkaznico, reg. štev. 1853 in zdravstveno izkaznico, štev. 15204. 2411 Mohorič Zmaga, Ljubljana, Prijati jeva 4, zdravstveno izkaznico, št. 662673. 2444 Mohorko Stanko, Štore 75, zdravstveno izkaznico, št. 775818. 2129 Mole Marija, Trnovlje 14, zdravstveno izkaznico, št. 064113. 2130 Mrak Ladislav, Hotavlje 43, osebno izkaznico, registr. številka 11269 (Kranj). 2340 Muhič Andrej. Srednja vas 20, zdravstveno izkaznico, številka 016438 in delovno knjižico, številka 7274. 2299 Murko Janez, Jaucžovski vrli 47, p. Destrnik, uvid. tablico, št. MB 13-199. 1183 Mušič Marija, Ljubljana, Karlovška 15, osebno izkaznico, reg. štev. 86561/51 (Ljubljana). 2341 Naglič Ignac, Tupaliče 13, p. Preddvor, osebno izkazniioo, reg. št. 21623 (Krumj). 829 Nastran Marija, Homec 55, osebno izkaznico, reg. štev. 7063 (Kamnik). 2273 Nikič Petra, Ljubljana, Društvena 33, zdravstveno izkaznico. 2500 Oblak Franc, Celje, Janševa 10, zdravstveno izkaznico, š-tevilka 609746. 2131 Opaškar Franc, Gorjuše 17, osebno izkaznico, reg. št. 134305 (Ljubljana ok.). 2384 Or oz (Janez) Dragica, roj. 24. X. 1940, Polene 6, p. Slov. Konjice, osebno izkaznico, izdano v 8lov. Konjicah. 2132 Osredkar Vida, Zagorje, Okroga r jeva 12, zdravstveno izkaznico, st. 296316. 2261 Osterc Valerija, Celje, Otok 6, zdravstveno izkaznico, številka 029114. 2133 Ovčar Florjan, Macelj 44, zdravstveno izkaznico. 2134 Ovsenek Mihu, Suha, blok BJ20T, p. Skot j a Loka, zdravstveno izkaznico, št. 39356 (Škofja Loka). 2385 Ozir (Ivan) Franc, roj. 28. 1. 1964, Andraž nad Polzelo, osebno izkaznico, izdano v Colju. 2155 Pnjtler Alojz, Gorenje 15, zdravstveno izkaznico, št. 628895. 2136 Papler Albina, Ljubljana, Mivka 4, osebno, izkaznico, reg. št. 32995/51 (Ljubljana) in zdravstveno izkaznico, št. 037940. 2445 Pas tern j uk Aleksander, Maribor, Heroja Staneta 4, osebno izkaznico, reg. st. 70936 (Maribor). 2446 Pavlovič Elizabeta, Celje, Nazorjeva 10, zdravstveno izkaznico, št. 781368. 2137 Pečečnik Avgust, Selnica ob Muri 108, p. Šentilj v Slov. goricah, zdravstveno izkaznico, številka 432673. 2205 Pečjak Amalija, Ljubljana, Celovška 22, zdravstveno izkaznico, št. A-346661. 23-J2 Penič Ivan, Celje, Ozka 1, zdravstveno izkaznico, št. 615938. 2138 Perčič (Anton) Stane, roj. 5. IX. 1953, Celje, Trubarjeva 4, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani. 2,139 Peternel Peter, Belca 42, p. Moj-1 strana, zdravstveno izkaznico, št. 262753. 2263 Petiner Ivan, Lovrenc na Pohorju 14, zdravstveno izkaznico, štev. 995644. 2206 Petiner Ivan, Lovrenc na Pohorju 14, vojaško knjižico, izdano v Beogradu. 2207 Petrovič Anica, Ptuj, Rajšpova 9, osebno izkaznico, reg. št. 4188. 2412 Petrovič Stanko, Ptuj, Rajšpova 9, osebno izkaznico, registr. številka 8369. 2415 Plahuta Alojz, Žalec 23, zdravstveno izkaznico, št. 780053. 2140 Plešmk Ivan, Stranice 66, zdravstveno izkaznico, št. 001879. 2141 Plevnik Angela, Trbovlje, Neža 7, osebno izkaznico, reg. št. 3160, izdamo v Trbovljah. 2024 Počivavšek Jožica, Ljubljana, Povšetova 3, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, registr. štev. 1526 (Šmarje pri Jelšah), objavljen v »Uradnem listu SRS«, št. 39/64, ker se je našla. 2301 "Podgoršek (Franc) Ivan, roj. 16. XI. 1926, Ppl j e 30, p. Vodice nad Ljubljano, osebno izkaznico, izdano v Kamniku in potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 2386 Poj azetović Sena, Ljubljana, Pod t urnom 5, zdravstveno izkaznico. 2343 Povhe Srečko, Fužine 10, p. Ljubljana, zdravstveno izkaznico, štev. 052550. ... 2587 Praper Marija, BrdLnie 30, p. Ravne na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 436793. 2414 Preložnik Franc. Zg. Zreče, zdravstveno izkaznico, številka 881042. 2142 Preložnik Ivan, Grobelno 8, zdravstveno izkaznico, številka 62440. 2143 ' Privošnik Hoda, »Slavnik«, Koper, zdravstveno izkaznico, številka 972418 (Koper). ’ 1219 Prokeš Mihajlo, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 180449. 2144 P us ovni k Ivanka, Vrbje (nova hiša), zdravstveno izkaznico, številka 780H81. 2145 Pu»ovnik Vladimir, Vrbje (nova hiša), zdravstveno izkaznico, štev. 0063. 2146 Radojčič Djordjc, Trbovlje, Trg revolucije 34, osebno izkaznico, rog. št. 2801, izdano v Rumi (Srbija). 2225 Rajh (Ludvik) Breda, roj. 16. 11. 1939, Celje, Jenkova 35, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2147 Rajšp (Hameršak) Olga, Samot 6, P- Velka, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 485717. 2208 . Rakci Janez, Trzin 112, osebno izkaznico, reg. št. 13O404'II (Domžale). 2237 Ran tuša Alojz, Limbuš 126, oseb-n° izkaznico, reg. št. 45175. 2209 Raščan Ivan, Ljubljana, Ulica Martina Krpana, S 5, delovno knji-^co, št. 217. v 2344 Rat Marija. Maribor, Poštelska j'- osebno izkaznico, reg. številka 47870. 2210 , Ravnikar Franc, Gaber je 4, p. Moravče, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka (h%89. 2388 p Razdrih Breda. Ljubljana. Ulica pohorskega bataljona 34, delovno knjižico, št. 5202. 2345 Reberc Melita, Maribor, Poštelska !/■ osebno izkaznico, reg. številka 1693. 2211 Rejc Franc, Ravne 4. p. Idrija, zdravstveno , izkaznico kmetijskega zavarovanja, št, 038308 na ime Rejc Cveto. 2264 Rep Antonija, Celje, Ulica 29. novembra, delovno knjižico, številka 395793/26/086. 2148 Rep (Franjo) Ivanka, roj. 14. XI. 1932, Celje, Trubarjeva 16, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2149 Resman Janez, Zapuže 22, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Prilepu. 2346 RciZinan Angela, Ponikva 40, zdravstveno izkaznico, številka 172791. 2150 Rcžetič Anton, Ljubljana, Križna 8, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 320486. . 2447 Ristič (Radomir) Česlal, roj. 18. IV. 1946, Ljubljana, Povšetova 54 a, osebno' izkaznico, izdano v V laseh, 2448 Rode Blaž, Golnik 11, osebno izkaznico, reg. štev. 21686 (Domžale). 924 Bode (Anton) Adolf, roj. 7. Vlil. 1885, Celje, Mariborska 12, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2151 Romih Alojz, Sržcvica 10, p. Ponikva, vojaško knjižico, izdano v Karlovcu. 2152 R mi c hi Ivica, Ljubljana, Ulica talcev 7, osebno izkaznico, reg. št. 7481,/31 (Ljubljana). 2347 Roš ar Vinko, Vojnik 219, zdravstveno izkaznico, št. 416173. 2153 Rotter Jože, Piran, Trinkova 1, spričevalo o zaključnem izpitu, št. . 13/31, izdano od PSS Piran z dne 16. VI. 1960. 2238 Rozencvet Anton, llodrež 6, p. Šentvid, zdravstveno izkaznico, št. 169395. 2134 Rozman Angela, Kostrivnica 9, zdravstveno izkaznico, številka 542649. _ ^ v 2155 Rozman Franci, »LIG Tomaž Godec«, obrat, Boh. Bistrica, zdravstveno izkaznico. 2425 Rozman Marjan, Teharje 29, p. Celje, zdravstveno izkaznico, štev. 178759. _ ,2156 Rozman Slavko, Ljubljana, Zelena pot 20, osebno izkaznico, reg. št. 92250/51 (Ljubljana). 2348 Rožič Ivan, Topolšica 13, zdravstveno izkaznico, št. 181478 na ime Rožič Jože. Ih25 Rožič Franc, Jesenice, Ulica Viktorja Svetine 1, osebno izkaznico, reg. št. 205. 2265 Rožman Janez, Gorca 64, p. Podlehnik, osebno izkaznico, reg. št. 52733 (Ptuj). 2266 Rude/. Erviin, Maribor, Ruška 3, zdravstveno izkaznico, številka 071870. 2212 Rupnik Marija-Ana, Litija, Po-noviška 5, osebno izkaznico, reg. št. 128937 (Litija). ' 2349 Sagadin Franc, Prepolje 2, p. Starše, vojaško knjižico, izdano v Nišu. . 2213 Saje Marjan, Ljubljana. Prečna 6, zdravstveno izkaznico na ime Saje Marko. 2239 Sajovic (Karel) Angela, roj. 15. IX. 1917, Celje, Irubarjcvu 10, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2157 Savič Tončka, Količevo, Linhartova 2, zdravstveno izkaznico, štev. 5342. 2449 Sedej Vid, Ljubljana, Večna pot 53, osebno izkaznico, reg. štev. 108583/53 (Ljubljana). 2302 S eden Albin, Ljubljana, Grablje-vičeva 36, zdravstveno izkaznico. 2450 Sentočnik Milan, Ivenca 6, p. Vojnik, zdravstveno izkaznico, štev. 421040. 2158 Simenčič Marjana, Maribor, Pariške komune 7, zdravstveno izkaznico, št. 913472. 2214 Simnovič Jakob, Lesce, Golf, osebno izkaznico, reg. št. 12917. 1106 Sirotka Janez, Gor. Prekopa 11, p. Kostanjevica na Krki, osebno izkaznico, reg. št. 9143 (Novo mesto). 2267 Skalič Hasan, Ljubljana, Pod-milšakova 51, zdravstveno izkaznico, št. A-158610. 2274 Skoberne (Florjan) Mihael, roj. 19. IX. 1919, Podgrad 28, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2159 Skoporc Franc, Cestno podjetje, Maribor, delovno knjižico, reg. št. 33680, ser. štev. C-282397 (Maribor). . 851 Skoporcc Egidija, Jagujenica 21, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 098512. 2160 Slabe Katarina, Fužine 7, delovno knjižico, št. 606740/1845. 2303 Slapšek Ivan, Pečovnik 45, p. Celje, zdravstveno izkaznico, številka 021752. 2161 Smolej Štefanija, Luže 22, p. Šenčur, zdravstveno izkaznico, štev. 514008. 2415 Sodnik ing. Dušan, Ljubljana, Ravbarjeva 3, zdravstveno izkaznico, št. A-010231 in zdravstveno izkaznico, št. 1-010253 na ime Sodnik Dušanka. 2451 Soklič Milan, Ljubljana, Celovška 146, indeks elektrotehniške fakultete, univerze v Ljubljani. 2452 Sorčan Jožefa, šmatevž 17, Gomilške, zdravstveno izkaznico, št. 178206. 2162 Sovič Adolf, Sotemsko, Šmarje pri Jelšah, zdravstveno izkaznico, štev. 606101. 2163 Stakne (Anton) Franc, roj. 28. XI. 1899, Zg. Gorče 11, n. Braslovče, osebno izkaznico, izdano v Žalcu. 2.164 Stefančič Jože, Ježica 2, delovno knjižico. 2389 Stevanovič Dordo, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 26737. ^ 2350 Stopar Emilija, Ljubljana, Masa-rykova 54, delovno knjižico, štev. 3035. 2304 Strah Branko, Tehnogradnje, Maribor, zdravstveno izkaznico, štev. 736433. 2015 Stražišar Franc, Vrhnika, Verd 110, osebno izkaznico, št. 42 in zdravstveno izkaznico, št. 107812. 235il Strehovec Bogomir, Ljubljana, Čufarjeva 15, odločbo o odložitvi vojaškega roka, št. 04/4-522/1 z dne ti. VI. 1961. 2453 Strmčnik Alojz, Solčava, zdravstveno izkaznico, št. 212185. 2165 Sukič Ema, Kranj, Savska cesta 2, osebno izkaznico, reg, številka 55162. 2367 Svetelšok Ljudmila, Ljubljana, Kidričeva 5, osebno izkaznico, reg. št. 3351 (Ljubljana). 2240 Šafarič Franc, Maribor, Ulica osvobodilne fronte 40, osebno izkaznico, reg. št. 31532. 2246 Santek (Ivan) Konrad, roj. 29. IV. 1941, osebno izkaznico, izdano v Šmarju pri Jelšah. 2166 Šavli Malči, Ljubljana, Rožičeva 6, osebno izkaznico, reg. šf. 20052 (Idrija). 2352 šefic Marij a-Ana, Ljubljana, Rejčeva 11,, osebno izkaznico, reg. št. 913 (Ljubljana). 2305 Šekoranja Anica, Vitna vas 9, p. Bizeljsko, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka-' 266635. 990 Šešerko Karel, Trata 14, delovno knjižico, št. 700/1720. 2167 Silec Jože, Sp. Senarska 27, p. Gradišče v Sl. goricah, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 531695. 2217 Šinik (Dragan) Rade, roj. 12. IX. 1944, Celje, Zg. Hudinja 12, osebno izkaznico, izdano v Bos. Gradiški. 2168 Šinkovec Janez. Nova Gorica, Prešernova 11. zdravstveno izkaznico, št.^ A-017232. 2461 Sintič Antonija, Loče 11, p. Dobova. osebno izkaznico, reg. številka 3064. 1273 Škaper Franc, roj. 4. IX. 1927, Vrtojba 276, p. Šempeter pri Gorici, osebno izkaznico, izdano v Šempetru pri Gorici. 1185 Šket Dragica, Vinski vrh 10. p. Šmarje pri Jelšah, delovno knjižico. št. 4475/64. 2169 Šprajc Ana, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, >4. 483944. 2454 štesl Gizela, Ljubljana, Gornji trg 23, spričevalo zaključnega tečaju za higieno, izdano v Ljubljani. 2241 Štraus (Ignac) Murija, roj. 5. II. 1940. osebno izkaznico, izdano v Celju. 2170 Šumej (Jurij) Marija, roj. 27. XI. 1940, Dobje pri Planini 3, osebno izkaznico, izdano v Šentjurju pri Celin. 2171 'lahidi Šašir, Ljubljana, Tomačevska II. zaključno spričevalo zidarske stroke. 2242 Tajnic Dimitrij, Ljubljana, Draveljska 26, zdravstveno izkaznico, št. 378942. 2353 'Teržan Maroja, Celje, Plečnikova 24, zdravstveno izkaznico, štev. 414817. 2172 Tof Jože, Kranjska gora 58. zaključno spričevalo' III. jetnika obrtne šole raznih strok v Ljubljani, izdano I. 1956. 2390 . Tomanič Mirko. Dražene! 75, orožni list za lovsko puško. 2455 Tratnik Ivan, Trbovlje, Keršiče-va, blok S 18, zdravstveno izkaznico, štev. 563945, izdano v Trbovljah. 2228 Tratnjek Franc, Odranci 183, p. Crenšovci, osebno izkaznico, reg. št. 1957 (Lendava). 2018 Tržan Milan, Novi Dol pri Hrastniku 41, osebno izkaznico, reg. št. 2446, izidano v Celju. 2226 Tržan Milan, Novi Dol pri Hrastniku 41, zdravstveno izkaznico, št. 618928, izdano v Celju. 2227 Turk Magdalena, Ljubljana, Šma rt inska 2, zdravstveno izkaznico, št. 110488. 2456 Turnšek (Anton) Franc, roj. 22.111. 1945, Ostrožno 106, p. Celje, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2175 •Udovč (Anton) Jože, roj. 10. III. 1933, Ljubljena, Moškričeva ulica, blok 2, osebno izkaznico, izdano v Ljubljani in zdravstveno izkaznico. 2391 Ulimvvemgu Jožica, Hrastnik 198, zdravstveno izkaznico, številka 534907. 2392 Unuk (Terezija) Murija roj. Sic 17. XI. 1929, Šentvid pri Grobelnem, osebno izkaznico, izdano v Šmarju pri Jelšah. 2174 Urbanc Antonija, Loka 61, osebno izkaznico, reg. št. 5111 (Mengeš) in zdravstveno izkaznico, številka 057211. 2243 Val and (Franc) Franc, roj. 20. 1. 1900, Liboje 68, osebno izkaznico, izdano v Mariboru. 2175 Valenčič Bojan, Ljubljana, Šketov a 9, osebno izkaznico, reg. štev. 52 (Ljubljana). 2306 Veljačič Irma, Huni pri Ormožu 91, p. Ormož, osebno izkaznico, reg. št. 1528 (Ormož) in zdravstveno izkaznico, št. 089381 (Celje). 2426 Ve rdel Ivan, Galicija 64, p. Žalec, zdravstveno izkaznico, številka 172688. 2176 Vet rov ec Jože, Ljubljana, Ske-tova (\ indeks pravne fakultete, univerze v Ljubljani. 2457 Vičar Zora, Kavče 12, p. Šoštanj, zdravstveno izkaznico, številka 065146. 2177 Vidakov Aleksandra, Piran, IX. korpusa 2, zdravstveno izkaznico. 2416 Vidovič Ana. Ljubljana, Tržaška 288, osebno izkaznico, reg. št. 74514/ 151 (Ljubljana). 2307 Virant (Ivan) Martinu, roj. 15. X. 1953, Vojnik 229 a, osebno izkaznico. izdano v Celju. 2178 V ogrne Bruno. Maribor, Žmavče-va 2 a, osebno izkaznico, reg. štev. 18971. _ 2218 Vouk (Avgust) Franc, roj. 4. 11. 1922, Gotovlje 116, p. Žalec, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2179 Vračarič Peter, Ljubljana, Ižanska 96, zdravstveno izkaznico, št. • 32883. 2393 Vrbek (Anton) Marija, roj. 18. XI. 1944.. Ivenca 19. p. Vojnik, oseb- no izkaznico, izdano v Ljubijani-Vič. 2180 Vrbnjak Franc. Maribor. Maistrova 21 zdravstveno izkaznico, štev. 965456. 2219 Vrečer (Anton) Silva, roj. 19. 1. 1927, Celje, Saranovičeva 5, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2181 Vugrinec Elizabeta, Dolnja bistricu 99, p. Crenšovci, zdravstveno izkaznico, št. 410094 (Lendava). 1905 Vukmanič Josip, Polje 6, p. Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. št. 25197 (Trbovlje), 2594 Zagozda Jernej, Poljčane, zdravstveno izkaznico, št. 610449. 2182 Zajc Ciril, Malo Globoko 12, p. Zagradec, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 2244 Zajc (Ivan) Julij, roj. 24. 11. 1934, Polzela 170, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2183. Zaje Majda, Ljubljana, Babna ulica 26 a, osebno izkaznico, reg. št. 24077 (Novo mesto). 2354 Zajc Slavko, Veliko Globoko 11, p. Zagradec, osebno izkaznico, reg. št. 15624 (Novo mesto). 2245 Zalar Anton, Jezero 71, p. Preserje, delovno knjižico, št. 6526)8/683 (L j uhl j ana-Vič-Hudnik). 2246 Zamuda Franc, Maribor, Ljubljanska 11, osebno izkaznico, reg. štev. 5296L 2220 Zelič (Ivan) Marija roj. Kolar 16. VIL 1936, Celje, Zoisova 1, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2184 Ziherl Marjan, Ljubljana, Gospodinjska ulica, blok 2, zdravstveno' izkaznico. 2395 Zorko Lado, Medvode 94, vojaško knjižico. 2396 Zubovič Redžeb, Ljubljana, Grub-Ijevičeva 34, zdravstveno izkaznico. 2458 Zupanc (Franc) Ljudmila, roj. 14. 1. 1948, Celje, Teharska 99, osebno izkaznico, izdano v Celju. 2185 Zupančič Jože, Iglcnik 5, osebno izkaznico, reg. št. 21435 (Novo mesto). 2308 Zupančič Marinka, Trbovlje, Opekarna 28, zdravstveno izkaznico, št. 556975, izdano v Trbovljah. 2229 Žel Alojz, Gačnik 35, p. Pesnica, zdravstveno izkaznico, številka 982617. 2221 Žerak Andrej, Cerovec 14, p. Bog. Slatina, zdravstveno izkazmico. št. 157710. . 2186 Žerjal Marjana, Celje, Cankarjeva 11, zdravstveno izkaznico, št. 132379. ■ 2187 Žiberna Jože, Ljubljana, Jarška ulica 13, indeks fakultete za naravoslovje in tehnologijo, univerze v Ljubljani, 235? Žilavec Anton, Dolga gora 29. delovno knjižico, št. 38165/202254 /34. 2188 Žnidar Ferdinand. Maribor, Lun' buška 26, osebno izkaznico, reg. št. 207. 2222 Žumer Alenka, Celje, Kajuhova 9, delovno knjižico, štev. 722571.' /9651. . 2189 Zvar Doroteja, Ljubljana. Medvedova 10. delovno knjižico, številka 630754/3003. 2247 Žuran Matilda, Brezovec 44. P' Cirkulane, osebno izkaznico, reč-št. 28819 (Ptuj). 2269 Izdaja »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani