NAROČNINA Celoletna........$2-— Polletna.........$1-25 Chicago celo leto -$2.50 Inozemstvo......$3.00 {SUBSCRIPTION One Year . ......$2.oc Half Year . ...... Chicago one Year .2.50 Europe - . .......$3-00 VOLUME VI. LETO ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919». AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. __SOBOTA 18. DECEMBRA 1920. Naslikal J- J. JERICH Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6- TEDENSKI POLITICO ~ PREGLED STEV. (NO.) 71. iqi7, on file at the Po«t Office of Chicago. 111. — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster GeneraL HARDING PROTI PRIVATNIM ŠOLAM. Izvoljeni predsednik Harding je nagovoril odbor "amerikanskih mater", ki so prišle k njemu glede raznih želja ameriškega ženstva. Pri tej priliki se je izrazil tudi proti privatnim šolam, med katere spadajo tudi naše farne šole. Ali je mislil s tem katoliške šole. se iz njegovih besedi še ne vidi. CHICAŠKI HIŠNIKI BODO * STAVKALI. Unija chicaških hišnikov je sklenila, da gre s 1. januarjem na stavko, ker jim hišni gospodarji nočejo zboljšati njih stanja. Mestni stav-binski odbor (The Chicago Real E-state Board) je sklenil pozvati vse hišne gospodarje, da takoj vržejo iz hiše hišnika, ki bi šel s 1. januarjem na stavko. Takoj isti večer je pa sklenila unija hišnikov, da si tega ne bo dovolila mirno, temveč se bo maščevala nad onimi gospodarji, ki bi se ne upali to izvesti. "Ako bo kak gospodar hotel vreči hišnika na cesto, naj takoj pokliče policijo na pomoč", se glasi navodilo članom u-nije. "Ako policija ne hotela braniti hišnika, potem pa naj vsakdo t"» • naznani uniji in unija bo šla v urad | dotičnega agenta in mu bo znosila na ulico vse njegovo pohištvo v maš Jkyffiije.'' BOJ PROTI UNIJAM. Predsednik jeklarske tovarne v Bethlehemu, Mm. Grace, je bil pred komisijo, ki jo je sklenila zvezina vlada proti "stavbinskemu trustu", ki ima namen uničiti vse delavske u-nije, in tu je izpovedal, da je ta tovarna sklenila, da ne bo prodajala svojih izdelkov stavbenikom, kateri TAT V NAŠI CERKVI V CHI-bi imeli ''closed shop", to je unij-") CAGO. OBOROŽEN MIR. Imeli bom zopet oboroženi mir Vse države se bodo do glave oborožile, potem bomo pa' lepo "v miru" živeli. — Tako bode;imela Amerika 1923 največjo mornarico sveta, kakor napoveduje tajnik Daniels. -1- BOŽIČNA DARILA DELAVSTVU, Veliko kompanij bode razdelilo za božične praznike med delavstvo del čistih dobičkov, tako ^vani *'bonus". Tako bode v Kenosha, Wis. Simons Co. razdelila več kot pol milijona dolarjev. ČEMU SMO TAKO OBOROŽENI? Odbor senata za vojaške zadeve je pozval na odgovor tajnika Baker-ja, da pove uzroke, zakaj drži država še sedaj toliko v<^5tva pod orodjem in kake namene ima s tem. IZ KATOLIŠKEGA SYETA. skim podjetjem. In sicer velja to za New York in Philadelphijo. Mr. Grace je izpovedal: "Jaz mislim, da je to pravilno od nas, da branimo "open shop", in se je izrazil, da njegova tovarna ne bo odjenjala od tega sklepa, pa če bi tudi ves New Lork ali Philadelphia ostala brez jekla. Ali bode tovarna to drastično odredbo odločila tudi za druge dele države, 11a to vprašanje Mr, Grace ni hotel naravnost odgovoriti, temveč je rekel samo, da bo to odvisno od tega, kak vpliv bo imela ta določba na splošno delavsko situacijo po Ameriki. Ta izjava Mr. Grace-a kaže, da se bliža za delavstvo velik boj. Jeklarski trust je gotovo najmočnejši in boj proti njemu ne bo lahak. To se je pokazalo že lani v Gary, Ind. Delavstvo, organiziraj se in stoj združeno! Proč sedaj z vsemi sle- Letošnje leto smo imeli skozi več mescev tatove v cerkvi, ki so kradli iz cerkvenih puščic denar. Že letošnjo spomlad je g. župnik opazil, da manjka denar iz puščice. Več tednov je pazil, kdo krade in slednjič !e vjel devetletnega dečka, seveda Slovenca, ki ie sproti pobiral iz puščice. Prebrisani deček je iznašel način, kako se pušča lahko odpre in je pobiral tako spretno, da ga več tednov ni bilo mogoče vjeti. Komaj so pa tega zalotili, začel je že nekdo drugi hoditi na isto delo. Pred kratkem je p* naš g. župnik sam šel na stražo. V nedeljo po zadnji maši je namesto k obedu, odšel v spoved-nico, kjer se je skril in čakal tatu. Res nekako o pol ene pride v cerkev fante kakih 16 let in hiti k obema pušcama ter jih na premeten način odpre in izprazni. Ko hoče brž oditi iz cerkve, ga vstavi g. župnik, parji, ki bi te skušali deliti in cepi- Poklicali so policijo, ki ga je are- FARMARJI PROTI ŠPEKULACIJI. I eliko nesreča za naše farmarje je špekulacija raznih bogatinov s poljskimi pridelki. Na raznih borzah in bankah se prodaja velike množine žita, katerega niti nima oni, ki ga prodaja. American Farm Bureau Federation je zborovala v Indianapolis in sklenila resolucijo, v kateri se poživlja kongres, naj takoj vse po trebno ukrene, da se to ustavi. POVIŠANJE POSOJILA FARMARJEM. Predlogr po katerem se bo zvišala svota državnega posojila farmarjem od $10.000 na $25.000 je potrjen. To bo velika pomoč za raz voj farmarjev. POMENLJIVE BESEDE. Svoje vtise o dosedanjem gibanju za "Unio" vseh krščanskih verskih družb je izrazil protestantski pastor dr. G. Boenig v Newark-u takole: "Vsak dan se pred našimi očmi porajajo nove ločitve, novi razkoli in številni razdori. Boj na neprestano razdvaja, nikoli ne pridemo na pot združenja, in vendar potreba notranjega zjedinjenja vseh krščansko mislečih nT bila nikoli tako občutna. Svetovni položaj nujno zahteva veliko združeno cerkev. Naše sek-tovstvo je v veliki meri krivo sedanje svetovne tragedije. Ukvarjali smo se z malenkostnimi distinkcija-mi in se o njih prerekali,^ pri tem smo pa pustili, da so se razrušile organizacije ljudstva. Če bi bili združen i v eni cerkvi, ki bi skrbela samo za službo boljo, premagala pa duha razdvoja, bi bili človeštvo obvarovali marsikaterega gorja. Svet plava danes kakor v neki blaznosti; e-dino sredstvo »n edino zdravilo je velika katol. Cerkev. To je dan zdru ženja cerkva. Danes je to možno, kar bi optimisti med nami pred 20 leti ne bili upali doseči. Učimo se, da spoznamo, in če smo že vedeli, da zopet spoznamo, da nam je katol. Cerkev dala može. kakor sv. Ambrozija. sv. Avguština, sv. Frančiška A-siškega, sv. Ignacija Lojolanskega. Iznebimo se presodkov in opustimo malenkostne, ozkosrčne nazore. Kaj vidimo danes? Rimskemu kardinalu Mercier-u smo izkazovali veliko češ-čenje. Prezbiterijanci, kongregacio- nalisti, episkopalci, baptisti, meto-disti so tekmovali v spoštovanju do kardinala. Ako pa pogledamo v naše lastne cerkve, je človeku obupati. Velika poslopja, ki imajo tudi svojo zgodovino, so popolnoma prazna. Vestnost, spoštovanje, marljivost: vse to pojema ; veliko bi se pa lahko učili od mladeniško-živahne katol. Cerkve, predvsem pa ljubezni do Jezusa Kristusa in spoštovanja do klera. Velika skrivnost katoliške Cerkve je v tem, da" svojih naukov ni nikdar spremenila. Ta Cerkev ni nikdar izgubila svoje moči; njena duhovščina je uživala med ljudstvom ugled. Katoliška Cerkev ni nikdar izgubila duha požrtvovalnosti ter jevčloveški družbi vsekdar kazala pot naravstvenega napredka." KATOLIŠKI BOY SCOUTS. Katoliški Boy Scouts — Orliči, se zelo hitro širijo po celi Ameriki. — Skoraj že ni bolje urejene župnije v Ameriki, da bi ne imela odseka te deške organizacije. Do sedaj je že 75.000 dečkov organiziranih. PROTIKATOLIŠKA GONJA DEMOKRATA PRIBIČEVIČA. V Somboru je izjavil tamošnji šol ski nadzornik pred zastopniki katoliške konfesijonalne šole, da je naloga sedanjega Pribičevičevega režima v šolstvu, uničiti katoliške konfe sijonalne' šole. Za učitelja dveh razredov šole v Somboru sta bila n. pr. imenovana dva Žida. SLOVENSKI TRGOVCI IN PODJETNIKI OGLAŠAJTE V "EDINOST I"! ti s kakimi kapitalistiškimi frazami ,kakor so n. pr. socijalizem, ko-munizen, ali kaka protiverska gonja. Mi smo že večkrat opozarjali, naj pusti zavedno delavstvo na stran razne Debse, Bergerje, vso židovsko sodrgo, vsak komunizem in vse druge sanjarije. Sedaj gre za kruh in samo za kruh in samo za-delavske koristi. Z nami bodo vsi pošteni državljani buržoazije, to je meščanskih krogov, samo proč z vsem, kar bi nas cepilo v lastnem taboru. MILIJONAR V JOLIETSKI JEČI. Milijonar Munday, predsednik propadle banke La Salle Street Trust and Saving Bank je moral pretekli teden nastopiti svojo triletno kazen v kaznilnici v Jolietu. Šest let se je branil in gnal svoj slučaj do najvišjih inštanc. Vendar zastonj je bilo! Bil je obsojen, ker je sprejel denarne uloge v banko še potem, ko je že vedel, da je nesol-ventna. tirala. Bil je to neki hrvatski deček. V POMOČ DELAVSTVU. V West Virginiji po veliko krajih delo popolnoma stoji. Delavstvo je šlo na stavko, da si izbojujejo pravice in povišanje plače. Tisoče žen in otrok bode lačnih to zimo, ako vlada hitro vmes ne poseže in ne doseže sporazuma med delavstvom in rudniki. PREJELI SMO KNJIGE DRUŽBE SY. MOHORJA ZA L. 1921. Naročnikom smo jih te dni razpo slali. Kdor jih želi prejeti, naj se takoj oglasi,; dokler jih je še kaj v zalogi. Cena $2.20. PIVOVARNA "PABST" JE ŠLA. Zn ana Mil\vauška pivovarna "Pabst Co", znana po celi Ameriki po svojem "Blue Ribon" pivu, se je zadružila. » -o- SLOVENSKI TRGOVCI OGLAŠAJTE SVOJA PODJETJA V "EDINOST"! KOLEDAR AYE MARIA ZA LETO 1921. smo razposlali vsem cenjenim naročnikom predplačni-kom- Razposlali smo ga tudi na vse cenjene gg. zastopnike po vseh naselbinah. Prejeli smo že obilo zahvalnih pisem, v katerih se rojaki zahvaljujejo za krasno delo.— Koledar stane 50c. — V stari kraj ga pošiljamo za 60c. Vsa naročila naslovite na: "AVE MARIA" 1849 W. 22nd Street Chicago, III. * ♦ * 4» 4> * * #> * ♦ * * + f * * * 4» *> * 4» 4» ♦ + * + ;+ + * + * * * * * * * * + + * * + * * * + Spomnite se svojih domačih! Božični čas je tisti čas, ko se vsakdo spomni na svoj rojstni kraj, na svoje sorodnike. Zato bo prav, da se jih spomnimo tudi letošnji Božič, jim pošljemo kaj za praznike in jim olajšamo njih bedo. V takih slučajih pa si zapomnite, da Vam nihče ne bo poslal denarja v stari kraj ceneje, kakor mi, Mi Vam računamo cene istega dne, ko prejmemo Vaš denar. Sedanje cene za pošiljanje denarja v Jugoslavijo in zasedeno ozemlje so: lir ..............$ 2.31 " .............. 4.62 " .............. 8.74 " .............. 12.86 " .............. 16.98 " ............... 21.10 " .............. 25.97 " .............. 30 04 " .............. 34-46 " .............. 39 O8 " ..............43-2° 300 kron 50 400 yy ....... 345 100 500 yy ....... 4-5° 200 600 >» ....... 515 300 700 yy 400 800 a ....... 6.85 500 900 yy ....... 7-7 0 600 IOOO yy ....... 8.50 700 5000 yy .......42.50 800 IOOOO H ....... 81 -OO 900 IOOO Vsa pisma naslavljajte na: .. EDINOST 1849 West 22nd Street Chicago, 111. EDINOST" EDINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v AmerikL NASLOV: Slovenian Franciscan Press. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Slovenian Franciscan Fathers 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dajte delavcu; kar je IZ SLOVENSKIH NASELBIN njegovega t La Salle, 111. — V spomin svoje pokojne matere Julijane Celjan, ki je bila rojena v Radečah, pošiljam $1.00 za cerkev v Radečah in želim, da bi tudi drugi rojaki in rojakinje, posebno oni, ki so doma iz radeške župnije, vsak po svoji moči darovali. J- C. o- Indianapolis, Ind.—Po tukajšnjih tovarnah je mnogo delavcev od«lov-Ijenih, razen Slovencev, ki so znani, kot najboljši "noodlerji". Pa tudi tem so na razne načine skrajšali zaslužek. Sploh je slabo povsod, posebno pa po trgovinah. Dne 3. decembra se je tukaj začela 40urna pobožnost. Vodil jo je Rev. -Jeronim Knoblehar. Bilo je zares krasno. V nedeljo zvečer, ob sklepu pobožnosti, nas je posetil tudi Rev. Zakrajšek. Imel je prelepo pridigo. Obema gospodoma smo farani Presv. Trojice iz srca hvaležni. Veličasten je bil sprevod z Najsvetejšim. V procesiji smo videli 7 kakšen voditelj socijalnih demokratov tak pogreb, kakor ga je imel ta preprosti in zares pravi voditelj ljudstva, ki je živel zanj 17 let v duhovski službi ter mu je, kakor vsi naši duhovni voditelji, posvetil vse svoje delovanje in trpljenje? Mrs. J. Petrich. Zveza izdelovalcev oblek v New Yorku (The Clothing Manufacturers Association of New York) se na vso moč huduje nad združenimi ob-lačilskimi delavci (Amalgamated Clothing Workers of America) in trdi, da ti nikakor ne zastopajo koristi delavstva na newyorskem oblačilnem trgu. Prav tako se pritožujejo tudi bostonski izdelovatelji oblek. New- duhovnikov yorška zveza pravi, da so njeni delavci odklonili predloge, ki jih jim je pretekli teden so se otroci igrali stavila, kako naj bi se uredile plače in drugi delavski pogoji. Bostonska .da naši tvrdki poverite tozadevne posle. Pošiljanje denarja. Ze od nekdaj pošiljajo ameriški rojaki svojcem v stari kraj denarna darila za praznike, v tem večji meri pa bodo to storili sedaj, ko je v starem kraju potreba toliko večja. Tudi v tem slučaju Vam more biti naša tvrdka na razpolago. Naše cene so vedno med najnižjimi in tudi v točnosti na zaostaja naša tvrdka med najtočnejšimi. Za nadaljna pojasnila pišite na: LEO ZAKRAJSEK 70~9th Ave., New York, N. Y. zastopnikom glavnega ravnateljstva Južne železnice v zadevi olajšanja železniškega prometa med Jugoslavijo in N. Avstrijo. Veliko zapreko za železniški* promet je povzročala okolnost, da Južna železnica nima niti dovolj osobja niti dovolj strojev, da bi obvladala promet med obema državama in internacionalni promet, ki vodi preko Jugoslavije. Uspeh pogajanj je bil ta, da je ljubljansko prometno ravnateljstvo v svrho izboljšanja prometnih razmen obljubilo, da bo do preklica dalo za tovorni prome^ med Gradcem in Mariborom svoje osobje in svoje strt>je rja razpolago. V kompenzacijo je dolžna N. Avstrija, da nam da precejšno količino premoga in drugih potrebščin. ZABAVA Samo ob sebi umevno. — Sodnik: "Vi ste dali torej temu gospodu tako grozovito zaušnico ?" Obtoženec: "Ne,, ne, samo zbil sem ga doli z mojega klobuka, na katerem je sedel." --o- Če je človek humorist. — "Zadnjič me je napadel ropar; ftastavil mi je samokres na prša in zaklical: * 'Denar ali življenje!".... Kaj sem hotel? Povedal sem mu dovtip — in med tem, ko se capin tresel od smeha, sem srečno odnesel pete." ALI ŽE IMATE TRINERJEV STENSKI KOLEDAR ZA L. 1921? Železniški promet z Nemško Avstrijo—Te dni so se zaključila pogajanja med ljubljanskim in dunajskim prometnim ravnateljstvom in »Trinerjev stenski koledar prinese vedno kaj novega v Vašo hišo. Letos bo članek "Duh obnovitve" vodil Vašo pozornost od splošnega razdejanja svetovne vojske k splošni ebnovitveni delavnosti v vseh strokah obrti in trgovine. Ideja je sorodna s Triner's Biter Wine, ki vedno pomaga obnoviti Vaše zdravje, če imate slab tek, ali če trpite vsled zaprtja ali katerekoli želodčne bolezni. Nadalje Vam bo 15 zemljevidov evropskih dežel kazalo veliko spremembo, povzročeno vsled svetovne vojne, in nove meje Italije, Ju goslavije, Čehoslovaške, Poljske, U-krajine, Litavske, Rumunije, Nemške i. t. d. Lepota umetnosti in stvar na korist sta tukaj na čudovit način združeni. Pošljite 15 centov za poštnino. — Joseph Triner Company, 1333—1345 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Hudomušno. — "Ali se Vi ne mislite poročiti ?" "Sem že poročen z boginjo umetnosti." "Oh, potem pa živite gotov v prav nesrečnem zakonu." V uradnem slogu. — P. n. Krašo-vec, ki velja že pet let za mrtvega, se s tem poživlja, da se zglasi do 2L junija pri tukajšnjem sodišču/. Komično povedano. — "Kdo je o-ni mladi gospod, ki sem Vas videla včeraj ž njim?" Gospodična: "To je moj sedanji bodoči." Društvo Sv. Cirila in MetoO. št- x8 SDZ. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 5. leta. — Posmrtnina se plača $150 00, $300.00, $5qq.oo in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte nase uradnike. — Predsednik Tosef Za-krajsek podpredsednik John Jaksic, tajnik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B Zaversnik, blagajnik Anton Bašča, nadzornike Anton Koželj, Anton Strniša, Viktor Kompare, Zdravnik, Dr. T M Seliskar Vratar. John Peterlin, Sp^evo- Alojz SJomralakrajŠek ^ ^^ ************** Vedno olikana. — Baronica (vidi la deželi kmetico, ki krmi svinje) : "Ljuba moja, ponudite svinjam raje od leve strani jesti---je bolj olikano!" Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postrežem. F. M NILLES, 1842 W. 22nd St., Chicago, *** * * * * ** ** * * * Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC mesar Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okuano mesnico. Vsaki dan sveže meto, kakor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22nd St., Chicago, III. orvo nedeljo v mesecu v Knausovi Ivorani. cor- St. Cleir Ave. and 62nd Str. N E. Uradniki za leto igao-Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Dgrin 1051 Addison Rd- W.; Društveni cdravnik Dr. J. M. Seliskar qa 6127 St L'lair Avenue- Novi člani se sprejemajo v društvo )d 16-ga leta do 50-ga leta starosti in e zavarujejo za posmrtnino $1000 500-00 ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te-lenske boL potpore- Naše društvo sprejme tudi otroke v Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16. etu starosti prestopijo k aktivnim članom in se zavarujejo od $250.00 do $1000. Plačevanje društvenih ases- pri sejah od i ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pre-skani od zdravnika naj kasneje do 15-Ine vsacega meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obrm-e na sori imenovane uradnike. Pripravite se za neodvisnost C. STUART & SON, '«*"44 444 444 44 444 4 444 44 444 4 4 * * 4 Ima v zalogi vedno mehki in trdi premog in vsako vrstne drva za kurivo. Premog prodaja na tone in v vrečah. V slučaju da se selite, Vam najceneje prepelje pohištvo. On Vam je na razpolago za vse slučaje. Kadar ga potrebujete pridite na: Pokličete ga lahko pIT telcfo- 1657 W. 22nd STREET, Roosevelt 7524. CHICAGO, ILL. Varna banka, kamor nalagate svoj denar. nu Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET < f Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. KRIŽARJI. JZgodovinaki roman ▼ fttizih drift Spisal: H. Sicnki«wich. Poslov.: PodrarskL (Dalje.) Zbišek ga radovedno pogleda ter ga čez trenutek vpraša: "Vi govorite morda o vojni s Križarji, ker ničesar drugega nam ni treba." "Jaz samo pravim, kar sem rekel že poprej/' odvrane Matija, "da dokler bo veliki mojster Konrad živ, ne bo vojne." "Ali pa bo on večno živel?" "Saj tudi jaz ne bom živel večno. Radi tega tudi mislim na nekaj drugega." "Na kaj?" "Bolje je, da ti niti ne odgovorim. Med tem pojdem v Spihov in morda se mi posreči, da naletim nal kneze v Plocku in v Čersku." Zbišek se ni malo začudil temu j odgovoru, ker je Matija v posled-1 komtur? "Kje neki drugje?" Zbišek ga pogleda z začudenimi očmi, potem se nakrat vdari z roko po kolenu ter reče: "O, za Boga, toda jaz sem na to pozabil!" "Ti si na to lahko pozabil, ker si že izpolnil svojo obljubo," odvrne Matija. "Toda ne daj Bog, da bi tudi jaz pozabil na svojo čast in svojo prisego! Ni pa tudi najin obiraj, da se kaki reči odrečeva, in tako mi pomagaj sveti križ, da jaz ne odstopim od svojega namena, dokler mi še sapa ne zastane v pljučih." Tu se Matijcu nagubanči lice ter postane mrčko in grozno, kakoršne-ga je videl Zbišek v davnih časih pri Vitoldu in Skirvoillu, ko je imelo priti do boja s Križarji. "Nu kaj? Ali se vam ni odzval?" "Ne, ker ni sprejel dvoboja." "Zakaj ne?" "Ker je postal veliki komtur." "Kuno « Lichtenstein je veliki _"EDINOST"_ "Grozno sem se vznemiril ter sem rekel, da vsekako le moram iti v Marburg, da morm potem reči pred Bogom in pred ljudmi: "Storil sem vse, kar je bilo v moji moči;;" In porosil sem kneginjo, naj mi izroči kako poslanstvo, naj me odpošlje s pismom v Marburg, ker sem vedel, da bi drugače ne prinesel svoje glave iz tega volčjega gnezda zdrave. V duhu pa" sem si mislil: On se ni hotel odzvati niti Zavišu, niti Po-vali, niti Pasku, toda ako ga pred samim velikim mojstrom, pred vsemi komtur j i in gosti pograbim za u-sta in mu brado izyulim, pa bo moral sprejeti dvoboj." . "Da bi vas!" zakliče Zbišek navdušen. "Kaj?" odvrne stari vitez. "Za vse se dobi pomoč, dokler še nosi človek i dru^im : :toda ko bi se meni pripeti- mo jednemu, ki se je tudi imenoval Lichtenstein ter je bil Kunov sorodnik." "Nu, in kaj se je zgodilo?" zakliče Zbišek. "Ej, pripeljal sem s seboj njegov oklep, toda tako razpokan, da bi mi nihče ne dal niti groša zanj." "Bojte se Boga! Torej ste izpolnili svojo prisego !" "Iz početka mi je bilo to drago, ker sem si to tudi sam 'dom išl je val, j toda pozneje sam si domislil : "Ne, to ni vsejecfno!" In še zdaj nimam miru, ker to res ni vsejed-no. Zbišek ga jame tolažiti. "Vi me poznate, da v takih zadevah ne prizanašam niti sebi niti njih ni storil tega, kar ste storili vi. Obljubili ste smrt Lichtensteinu, pa ste tudi Lichtensteina ubili." "Morda," odvrne sari vitez. Na to ga vpraša Zbišek radovedno : "Povejte mi, ali je bil mlad ali star? In kako sta se borila? Peš ali na konju ?" (Dalje prihodnjič.) ŠIRITE LIST "EDINOST 7. njih letih večkrat zahajal v Spihov,! "Da- in mogoče je celo, da ga iz- zato ga samo vpraša: "Ali ostanete dolgo ondi?" "Dalje nego navadno, ker se hočem muditi v Plocku." In res za teden dnij pozneje je Matija odšel, vzevši s seboj nekoliko vozov in dobro orožje, "ako pride do tega, da se kje pobije na junaškem dvoboju." Pri odhodu je ponovil, da se morda pomudi dalje nego je navadno, in res se je mudil dalje nego drugekrati — ker celo pol leta o njem ni bilo niti sledu. Zbišek je bil že nemiren, končno pa se je napotil nalašč v Spihov, toda že za Seradcem je srečal Matij-ca in se vrnil obenem ž njim. Stari vitez se je vrnil nekako čemeren, toda ko je izprašal Zbiška vse, kar se je za časa njegove odsotnosti zgodilo, in ko je slišal, da je vse dobro, se je nekoliko razvedril ter jel pripovedovati o svojem potovanji:. "Ali veš, da sem b * v Marbur-? volijo za velikega mojstra. Kdo ve to? On si že sedaj misli, da je knezom enak. Pripovedujejo takisto, da glavu na vratu. Toda tu mi je gospod prikratil svojo milost, kajti nisem poslanec k Vitoldu. Nisem torej vedel, kaj na storim, ali ga naj počakam, ali grem za njim? Bal sem se da se ne bi srečala. Ker pa sem bil že poprej dobro znan velikemu mojstru in drugim, sem ji zaupal svojo tajnost, in oni so mi dejali, da je to nemogoče." lo kaj podobnega, bi bil zadovoljen. In še to vam povem, da mi celo naj-odličnejši vitezi v Krakovu to pri-( trdijo. Sam Zaviš, ki vitežke običaje najbolje pozna, vam ne pove nič drugega." ''Ali misliš?" vpraša Matija. "Pomislite le: oni slove po vsem svetu in pozvali ste ga tudi, a nihče on vse vlada in da se vse zadeve "Zakaj?" križarskega reda vrte po njegovi i "Iz tega razloga, ki ga je navedla glavi, in da veliki mojster brez nje- kneginja v Plocku. Ali veliki moj- ga ne prične ničesar. Kako bi naj tak ster je rekel na to: "Kaj bi si mislili odličnež sprejel dvoboj na poteptani o meni, ako bi jaz od vsakega vite- .u r 'V7 Marburgu?" zemlji? Samo smeha si nakoplješ." "Ali so se vam smejali?" vpraša jZbišek, kateremu se nakrat jezno zaiskre oči. "Smejala se mi je kneginja Aleksandra v Plocku. "Pojdite" — je dejala — "ter pozovite tudi rimskega cesarja!" Njega — to je Lichtensteina — so pozvali tudi Črni Zaviš, Povala in Pašek iz Biskupic, toda on niti tem možem ni ničesar odgovoril, ker ne more. Ni brez poguma, toda on je redovnik ter zastopa odli-; čen urad in dostojanstvo in misli na popolnoma druge stvari, ker bi se bolj pregrešil proti svoji časti,* iko bi sprejel dvoboj, nego ako ga odkloni." "Ali kaj ste rekli vi na to?" za v Mrazovi j i ali na Poljskem sprejel dvoboj?" Nu, prav je imel, ker on bi že davno več ne tlačil trave. Začudila sta se oba, on in glavni upravitelj, ter sta se pomenkovala o tem 7,a m>zo pri večerji. Pravim ti, da je bilo, kakor bi sprožil sršene. Zlasti je med gosti takoj nastal krič: "Kuno ne more, pač pa moremo mi!" Izbral sem si tri, hoteč se ž njimi boriti zaporedoma, toda veliki mojster je po dolgih prošnjah to dovolil sa- Krasna darila za Božič brezplačno nikjer drugje kot pri nas^r-Pridite se prepričat! — JOHN GOTTLIEB, 1821 WEST 22nd STREET Chicago, 111. Tel.: Canal 3073. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave., Chicago. 111. Tel.: Canal 4108 OK m .................................................................................................................................................................. JAVNA ZAHVALA! Cenjeni g. J. VVahčič: — Jaz sem rabila Vašo hvale vredno ALPENTTNKTURO za lase za katero se Vam najlepše zahvalim, lasje so mi takoj prenehali spadati in so mi posti dolgi in krasno narastli. želim Vas priporočati vsakemu, kateri bo v taki potrebi ko sem bila jaz, da nisem rabila vaše tinkture bi vse lase zgubila, zatoraj | »e Vam še enkrat lepo zahvalim, Vaša roiakinja. Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave Johnstown, Pa. Alpenpomada za moške brke in brado. Bruslintinktura za sive lase o