Leto XV. — 1 73
: Ljubljana, september 1972
GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«
Mobilizacija kolektiva
Ovajanje akcijskega programa stabilizacije spada med poglavitne naloge, ki jih Moramo uresničiti v bližnji prihodnosti — Kaj pravijo organizatorji proizvodnje
Akcijski program praktično pomeni sproti odkrivati žarišča, ki Ovirajo poslovanje in boljše gospodarjenje v zaostrenih gospodarskih pogojih. Pomembnost tega akta je razvidna tudi iz sklepa DSP, k' je na XXI. seji naročil vsem organizatorjem proizvodnje, naj akcijski program stabilizacije temeljito preučijo ter dajo svoje pripombe. Tik pred zaključkom redakcije smo zbrali nekaj pripomb Organizatorjev proizvodnje, ki jih v skrajšani obliki objavljamo.
* Čisti računi — dobri prijatelji
„pRANC GAČNIK, dipl. gr. ing.,
toaribo
gr.
»or: Akcijski program stabili-acije vsebuje vrsto koristnih pred-®g°v, vendar so med seboj premalo Povezani in urejeni. Pri vsakem Predlogu bi moral biti tudi imenovati posameznik, ki bi odgovarjal za zvedbo in rok izvršitve. Če tega v ako pomembnem programu ni, se se razblini v deklaracije. Na splcš-o Pa mislim da je potrebno odgo-ornost postaviti na prvo mesto, si-:ef bodo ti in podobni programi stali le na papirju.
V tezah pogrešam tudi princip, cisti računi — dobri prijatelji,« saj * medsebojnih odnosih ta princip premalo spoštujemo (dostikrat iz ,SeP.nih prestižnih razlogov). V dobi tabiljzacije je nujno uvesti interne cene pri medsebojnih uslugah. Spremeniti pa bo potrebno tudi pravil-° delitvi OD, da v njem ne bodo svoje mesto samo gradbeniki, temveč tudi ekonomisti, strojniki,
električarji, pravniki in ostali s fakultetno izobrazbo. Bolj bo treba poskrbeti tudi za reklamo in informativno službo.
• Pogrešam ukrepe za izboljšanje stopnje ekonomičnosti
ALBIN BAČER, direktor analitsko planske službe: V stabilizacijskem programu pogrešam ukrepe za izbolj-
Za poplavljence 250.000 din
Delavski svet podjetja Gradis je na zadnji seji sklenil da se iz sklada skupne porabe nakaže za pomoč poplavljencev v Pomurju znesek din 250.990, kar predstavlja približno 2 */o enomesečnih dohodkov vseh članov našega podjetja.
Pred 0. kongresom ZSS
Sindikati bodo postavili celo vrsto uresničljivih zahtev
Sredi novembra 1972 bo v Ljubljani Vili, kongres zveze sindikatov Slovenije. Že iz bogatih predkongresnih materilov je razvidno, da bo kongres obravnaval vrsto pomemb-gospodarsko-političnih vprašanj, azpravljal o delu sindikatov, govo-/ 0 spremembah statuta ter raz-Pravljal o konkretnih primerih, kot
77 TOZD morajo v štirih letih do-i * razpolaganje s celotnim dohodkom;
~~ kam s slovensko akumulacijo, amreč: ali favorizirati punkte, ali aehti vsem enako;
n sindikati so za večje solidarnostne sklade;
, 77" doseči večje sklade gospodarskih rezerv — za intervencije in za P1 strukturiran je;
s T" doseči v štirih letih brezplačno , latije v osnovnih šolah, namreč ^Plačna učila in pripomočke za
odpraviti osip v osnovnem šol-
(j-T~ vsakemu nadarjenemu štipen-11°. vsem ostalim pa štipendijo le socialnih cenzusih;
n 7~" Pri tem naj imajo deficitarni p°klici prednost:'
več otrok v srednje šole; zastaviti si določene cilje v zve-. „ otroškim ’ štirih letih;
bolje zastaviti izobraževanje
zaposlenih.
s. vSj mlajši zaposleni (do 25 let ho ?®ti) morajo v določenem roku Pčati osnovno šolo. j T" vsi vodilni naj gredo enkrat mo skozi ustrezen seminar za sa-°upravljanje. Absolviranje takega ž/diharja naj se postavi kot pogoj kandidiranje pri reelekciji; v.~~ od šestega razreda osnovne šole Prei pa vse do vključno fakultete se , uvede predmet »samouprav-
tt.~" vsi člani samoupravnih organov h/rajo vsaj enkrat letno na semi-
—	srednje in visoko šolstvo naj ustanovi svoje oddelke pri tovarnah, obratih itd.;
—	povečati stanovanjski fond v družbeni lastnini (za delavce!);
—	opredeliti življenjski minimum;
—	enoletni »materinski« dopust, ki bi se štel v dobo za pokojnino.
Poleg tega bodo na kongresu razpravljali tudi o delegatskem sistemu, organizacijskih vprašanjih in podobno.
Nekatere naše sindikalne podružnice so z razpravami že pričele ter evidentirale že prve delegate. Tako je bil v Mariboru predlagan ing. Franc Roškar,
IZ VSEBINE:
© Nezgode nas opozarjajo (2. str.)
•	Delavski svet je razpravljal (5. str.)
•	Ekspanzivni cement (9. str)
•	Gradis v Kranju (10. str.)
sanje stopnje ekonomičnosti, ki je pri nas relativno nizka. O tem večkrat in ob raznih prilikah razpravljamo. To pomeni, da se tega zavedamo, premalo pa smo ukrenili, da bi se položaj izboljšal. V prizadevanjih za izboljšanje stopnje ekonomičnosti se moramo odločiti za znižanje stroškov poslovanja. Naša režija je še vedno prevelika (tako enote kot centrale).
• Manj besed, več dejanj
FRANC VREČKO, gr. ing., Maribor: Akcijski program je bil prepozno objavljen. Na splošno pa mislim, da moramo glede tehnologije vedno korakati v prvih vrstah in sploh manj govoriti in več delati. Še posebno pa izgubljamo prepotrebno energijo pri razpravah o delitvi osebnih dohodkov.
© Projekt stabilizacije naj bo razdeljen na pet delov
VALTER ORNIK dipl. oec.: Program stabilizacije naj bi bil razdeljen na pet delov:
1.	program,
2.	idejna zasnova,
3.	izvršilna dela,
4.	realizacija s termini izvršitve in
5.	kontrola izvršitve.
Ta akcijski program opisuje mrežni plan kot najprimernejši način planiranja in spremljanja poslovnih dogodkov. Zato bi bilo potrebno tudi za predloženi stabilizacijski program izdelati mrežni plan.
Oris obstoječega akcijskega programa stabilizacije obsega številne fragmente s področja organizacije in poslovanja, ki pa žal ne prikazujejo, ker pač med seboj niso povezani, homogene celote, temveč dajejo vtis heterogeno nanizane problematike, ki lebdi v časovno ned'ifiniranih okvirih. Posameznim problemom pa manjkajo elementi, ki so z njimi povezani v organsko celoto. Zato predlagam. da se imenuje komisija, ki bi izdelala takšen stabilizacijski projekt ki bi zajel kompleksno in kompera-tivno analiziranje poslovanja in bi zajemal:
—	analizo funkcije upravljanja in vodenja,
—	makroanalizo organizacije podjetja.
—	analizo financiranja,
—	analizo sredstev podjetja
(Jostji SSro* tzJdo
Beograd, 28 maja 1972
Dragi drugovi,
Srdačno zahvaljujem na top-lim čestitkama i lijepim željama, koje ste ml uputili povodom mog osamdesetog rodjendana.
ZAHVALA PREDSEDNIKA TITA — Ob dnevu mladosti je bil naš mladinski aktiv organizator II. športnih iger mladine Gradisa. Ob tej priložnosti smo poslali tovarišu TITU čestitke ob njegovem 89. rojstnem dnevu. Za čestitko se nam je takole zahvalil.
—	analizo angažiranosti poslovanja in razvoja obratov in
—	analizo domačega" in tujega tržišča.
© Oddaja del obratov je odvisna od konkurenčnosti obrata
BERTO PRAPROTNIK, direktor,
Celje: — V akcijskem programu je potrebno določiti naloge strokovnih služb centrale za izpolnjevanje akcijskega programa. Glede obratov pa menim, da je oddaja del obratov odvisna od konkurenčnosti obratov. Enote lahko samo pred dokončno
odločitvijo obvestijo obrate o najugodnejših tujih ponudnikih.
© Organizirajmo specializirano enoto za stanovanjsko gradnjo
JANKO ŠAFARIČ, sektorski vodja, Celje: Program bi moral zajemati tudi stanovanjsko izgradnjo. Predlagam, da ustanovimo specializirano enoto za stanovanjsko izgradnjo, ki bi med drugim spremljala tudi sodobno tehnologijo, se ukvarjala z najetjem zemljišč in podobno.
(Nadaljevanje na 3. suarn)
liže stabilizaciji
Polletni obračun kaže velike razlike po enotah
V začetku avgusta so najprej odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka potem pa direktorji večine naših enot razpravljali o polletnih poslovnih rezultatih ter o delitvi dohodka in osebnih dohodkov z vidika izpolnjevanja samoupravnega sporazuma.
Ugotovljeno je bilo. da podiatje z redkimi izjemami izpolnjuje sporazum, medtem ko kažejo izračuni za posamezne enote večja odstopanja.
-	analizo angažiranosti podjetja, Najvecje razlike so pri obeh birojih,
obratov in podobno,	kjer znašajo poprečni osebni dohod-
—	analizo poslovne politike pod- ki v prvem polletju okoli 4000 dmar-
jetja.
jev na zaposlenega.
z otroškim varstvom in jih doseči

0 samoupravljanju;
Gradnja hotela podjetja Kompas v. Kranjski gori
Odbor je sprejel več sklepov, med katerimi je naj boli pomemben sklep o obveznem obravnavanju polletnega obračuna v vsaki enoti. Hkrati je enota dobila tudi spisek pomanjkljivosti in nepravilnosti z desetih področij. Enota mora obvestiti odbor o razlogih neprimernih rezultatov ter o predvidenih ukrepih za njihovo odpravo.
Nekatere enote skoraj da ne bodo imele težav, vtem ko bodo druge morale uporabiti tudi neprijetne ukrepe. Sem sodjio: povečanje discipline in odgovornosti, sankcionizacije neodgovornega dela, omejevanje visokih osebnih dohodkov, smotrnejše nagrajevanje ročnih delavcev, predvsem onih z najnižjimi prejemki, ■-večja skrb za denar in ne le za delo in še vrsta drugih ukrepov, ki jih lahko poimenujemo z dvema značil-nostima — stabilizacija in odpravljanje (pre)veiikih razlik.
Odbor priporoča enotam, naj se odstotki (akordnih in drugih osebnih) presežkov ne razlikujejo preveč med ročnimi in umskimi delavci. Zdaj so ponekod presežki umskih delavcev še enkrat višji kot pri ročnih delavcih. Po priporočilu odbora naj bi te razlike ne presegale meje 50 ‘Vn, kasneje — ko bomo izpolnili sistem nagrajevanja — pa tudi manj.
Osebnih dohodkov po uspehu (gibljivi del, dobiček) kot razlike med doseženimi OD po delilnih črtah in med izplačanimi OD ni moč izplačati v tisti enoti, ki ima od svojih inve-stitorjev več kot 24 °/o neplačanih del. Vidimo torej, da ni pomembno le delati, ampak za delo denar tudi spreleti. To bo razumel vsak, tv dl tisti, ki fuša. da je pravzaprav najbolj pomemben tisti trenutek, ko dobiš denar na roke — podjetje pa na žiro račun. Razumljiveje je tedaj, da ne moreš deliti dobička, če ni denarja, čeprav si ga zaslužil. Prav bi bilo, da bi odgovorni delavci enot povedali svojim delavcem, zakaj ni dobička, kajti v večini primerov leži odgovornost izterjatve prav na njih.
čiktuaim
!
Kdaj mladinska organizacija podjetja
Kot dosedanji predsednik mladinske organizacije KO Maribor bi vas rad seznanil z delom v preteklem obdobju. V naših obratih je od skupno 210 zaposlenih kar 97 mladincev. Ena tretjina od teh je učencev v gospodarstvu.
Vsi ti podatki so nas v lanskem letu postavili pred dejstvo, da ponovno začnemo misliti o mladinski organizaciji tudi v naših obratih. Ker smo tudi pri vodstvu naleteli na veliko razumevanje, je bila ustanovitev samo vprašanje nekaj dni.
Kmalu zatem je sledila ustanovna konferenca in delo je potekalo po programu, ki ga je sprejela konferenca. Zal pa nekateri člani predsedstva svojih nalog niso vzeli dovolj resno in so samo ovirali delo v organizaciji. Kljub temu sem z realizacijo programa dela zadovoljen.
Pred nedavnim smo se zbrali po nekaj več kot enoletnem obdobju na letni konferenci. Ugotovili smo, da bi z nkoliko marljivejšim delom dosegli boljše uspehe. Sprejeli smo nov program dela, ki zajema tudi naslednje naloge:
—	dosledno izvajanje sklepov redne letne konference;
—	navezovati stike s sorodnimi mladinskimi aktivi, se seznaniti z njihovim načinom dela in organizirati športna tekmovanja med temi aktivi;
—	malo večjo pozornost posvetiti načim učencem v gospodarstvu;
—	vključevati mlade v ZK in druge družbenopolitične organizacije;
—	udeležitev akcij, ki jih organizira OKZMS Maribor;
—	vključevanje mladih v samoupravne organe podjetja-obrata.
Izvolili smo tudi novo vodstvo, katerega predsednik je Rudi Malašič. Skupna misel zaključka konference pa je bila, da se ustanovi mladinska organizacija podjetja in ne samo PE in obratov.
Dosedanji predsednik Srečko Friš


Propagandi vso pozornost
Kvaliteta izvedenih del in naših izdelkov ter dosledno pri-drževanje sprejetih rokov je za nas najboljša propaganda. Kljub temu pa bomo morali v bodoče propagandi posvetiti več pozornosti. Poglejmo nekaj primerov: Delo, Večer, Ljubljanski dnevnik ler ostala javna glasila, še posebno televizija, so že večkrat objavila članke, reportaže ali slike našega dela, skoraj nikoli pa ne objavijo, da je to most, objekt ali podobno zgradilo naše podjetje. Mislim, da bi se morale enote ali novo ustanovljena služba na centrali (seveda v kolikor bo pravočasno seznanjena, še pred slovesno otvoritvijo objekta povezati z novinarji, jih vabiti na otvoritve ter tako obvestiti tudi širšo javnost o izgradnji objekta in graditeljih ter jim tako dati vsaj skromno priznanje za njihov trud. Isto velja za zunanji videz gradbišč. Kako dolgo je trajalo, da smo postavili reklamne napise pri gradnji viadukta na Ravbarkomandi, kje so table o gradnji avtoceste Hoče —Levec, napisi ob glavnih prometnih žilah, posameznih deloviščih in podobno.
Organi upravljanja namenijo vsako leto več sredstev za propagando, reklamo, udeležbo na sejmih raznih razstavah, za reprezentanco in podobno. Kakšen je učinek tega, je danes težko reči. Verjetno so kratki oglasi in gole čestitke v časopisih dosti premalo.
Predvidevajo se novi zakonski predpisi, ki bodo točno določali, kaj se šteje pod ekonomsko propagando in kako naj se ta sredstva tudi trošijo. Na splošno pa se predvideva, da se bodo v propagando namenjena sredstva delila v štiri grupe: tiskani materiali in reklama, glasila in ostala javna sredstva obveščanja, sejmi in razstave, reprezentanca in ostali stroški.
L. Cepuš
Vajeniški »počitek« ali koieiška
Zaradi vse pogostnejših pritožb kadrovikov, da vajenci leže bolni, smo se odločili obiskati dom učencev v Novih Jaršah kar v dopoldanskem času.
Ob vhodu smo srečali vzgojitelja Edija Razdriha, ki nam je povedal, da so trenutno v domu le štirje učenci. Skupaj jih je bilo sicer sedem, vendar so trije že odšli. Kam, nam vzgojitelj ni vedel povedati. Dva od preostalih štirih sta imela bolniško, in sicer Andjelko Maksimovič zaradi tura na nogi ter Milenko Lazarevič zaradi prehlajenega črevesja. Druga dva Andrej Recek in Zvonko Hudjek pa sta imela šolski dopust pred bližnjimi izpiti. Vsaj tako sta nam zatrjevala, ko smo ju vprašali, zakaj sta ob tem času v domu.
Iz razgovora s temi učenci, ki smo ga imeli ob tej priložnosti, povzemamo naslednje: vajenci samo kritizirajo in jim vse, razen samega doma ni všeč. Spremenili bi vse od sistema šolanja do nagrajevanja. Celo zahteve za ureditev samega sebe se jim zdi odvečna, čeprav zahteva tako pravilnik za varnost pri delu. Da pa vsi njihovi problemi le niso tako pereči, kot so nam jih prikazali, naj omenim naslednje.
Po končanem obisku in razgovoru smo slučajno govorili s kadrovikom GV Ljubljana, kjer naj bi delal Recek in ga povprašali tudi o njem. O šolskem dopustu Recka ni vedel ničesar. Torej lahko sklepamo, da si ga je vzel kar sam. Ker je bil neopravičeno odsoten z dela že večkrat v zadnjem času in je že dalj časa tudi v domu problem št. 1, bo potreben kakšen ukrep, in to najstrožji. Pri tem se moramo zavedati, da plačujemo za vsakega vajenca za hrano in stanovanje mesečno skoraj 1.000 din.
Za podpiranje take neresnosti in mladoletniških izgredov pa je ta vsota prevelika, ali ne?

Mezgile las opozarjale
V juliju 1972 se je pri delu poškodovalo 36 delavcev in bilo zato odsotnih 605 dni. Na poti na delo in z dela sta se ponesrečila 2 tlelavca, odsotnosti zaradi poškodb na poti pa je bilo 54 dni. Skupaj je izgubljenih zaradi bolezni in poškodb 566? ur.
•	Celje
— Ahmet Sojkič, KV tesar. Pri opaževanju plošče je stopil na žebelj in si poškodoval desno nogo.
•	Jesenice
— Nazif Durak, NK delavec. Pri nakladanju stroja za krivljenje pločevine mu je stisnilo prst na levi roki.
— Slavko Mitrovič, NK delavec. Pri razopaževanju plošče ga je udaril YU nosilec Poškodovano ima desno nogo.
— Fadil Subašič, NK delavec. Pri sestopu z lestve mu je zdrsnilo in pa-
del je v globino 140 cm. Poškodoval si je levo nogo.
— Ibrahim Šahinovič, PK tesar. Pri delu v kanalizacijskem jarku je stopil n.a žebelj Ker je bil obut v gumijaste škornje, si je poškodoval levo nogo.
— Srečko Gajič, NK delavec. Ko je pobiral svinčnik, ki je sodelavcu pa ■ del na tla, je sodelavcu zdrsnila iz rok opažna plošča in ga udarila po glavi.
— Saicl Bešič, NK delavec. V izkopanem jarku je dvigal železni predmet, ki mu je zdrsnil iz rok pri tem pa poškodoval dva prsta desne roke.
— Nazif Bešič, NK delavec. Pri prestavljanju lijaka pri avto-mikser-ju si je poškodoval prste na desni roki.
© Koper
— Milan Žjvaljevič, KV tesar. Pri nogometnem treningu za športne igre Gradisa si je poškodoval desno roko.
— Mato Vodupija, KV zidar. Med delom je stopil na opeko, pri tem mu je zdrsnlo Zvil si je desno nogo.
— Ettore Šterpin. PK delavec. Med obratovanjem je čistil mešalec malte. Pri tem ga je lopatica prijela za rokav in poškodovala desno roko.
— Hazim Hasanagič, NK delavec. Pri razopaževanju je stopil na žebelj in si poškodoval desno nogo.
— Ernest Zerbo, NK delavec. Pri dolblenju mu je delček betona poškodoval oko.
9 Ljubljana
— Azim Omerovič, NK delavec. Pri prevozu betona z japanarjem si je poškodoval levo nogo. Udaril je ob betonsko železo.
— Sejdo Salibašič, NK delavec. Pri razkladanju hidriranega apna si je poškodoval oči.
— Saljh Dolič, NK delavec. Na poti z dela ga je na prehodu za pešče podrla voznica motornega kolesa, dobil je poškodbe po glavi.
S Ljubljana-okolica
— Mijo Tomašič, KV zidar. Pri prenašanju salonitnih plošč je stopil v jašek za električne napeljave. Pri tem je padel in si poškodoval rebra.
— Stojan Džordževič, KV zidar. Na poti z dela je padel z mopedom. Poškodoval si je desno nogo.
• Maribor
— Jovo Bubič, NK delavec. Peljal se je v kesonu tovornega avtomobila. Zaradi nesporazuma je med vožnjo skočil iz avtomobila in si pri tem poškodoval desno roko,
— Rudolf Perko, NK delavec. Prenašal je vročo smolo v vedru. Pri tem se je spotaknil in se poškropil s smolo po desni roki.
— Sabrija Džedovič, KV tesar. Pri prekladanju opažnih plošč je stopil z levo nogo na žebelj
<1 Ravne na Koroškem
— Marko Andrič, PK tesar. Med čiščenjem objekta je z levo nogo stopil na žebelj.
— iovo Radovanovič, NK delavec. Pri pretresanju malte s samokolnice v maltarko mu je malta brizgnila v desno oko.
— Trojan Stanisavljevič. PK be-toner. Prj sekanju žice na betonski steni mu je delček poškodoval desno oko.
@ Nizke gradnje
— Huso Lipovača, PK tesar. Pomagal je pri varjenju stremen. Ni pa uporabljal varnostnih očal. Poškodoval si je oči.
— Pavel Sprajc, KV monter. Z desno nogo je stopil na žebelj.
S KO Ljubljana
— Alojz Šmid, KV ključavničar. Med delom je stopil na rob deske in si zvil desno nogo v gležnju.
— Mirko Košir, KV ključavničar. Pri varjenju ga je sodelavec oplazil z avtogenim plamenom. Poškodoval mu je palec leve roke.
#	KO Maribor
— Marjan Lušidski, KV ključavničar. Pri nogometni igri (športne igre Gradisa si je poškodoval desno roko.
@ LIO Škofja Loka
— Anton Mrak, PK delavec. Pri delu na krlišču mu je hlod padel na desno nogo.
•	OGP Ljubljana
— Vladimir Lilek, NK delavec. Pri odvijanju jeklene žice na strojnem kolutu ga je ročica (komanda) zaradi nastale okvare udarila po levi roki.
— Dragoljub Čergič, KV zidar. Ko se je peljal z mopedom na delo, ga je zadel avto, ki je obračal na cesti. Poškodoval mu je levo nogo.
— Milan Čubrič, NK delavec. Pri nakladanju betonskih zidakov na vagon se je prevrnil zidak težak 33 kg in mu padel na desno nogo.
e SPO Ljubljana
— Ivan Štefanec. KV strojnik. Pri odvijanju kabla na akumulatorju buldožerja mu je pokrov akumulatorja padel na levo roko.
— Alojz Založnik, KV šofer, Pri odpiranju stranice kamiona mu je naloženo železo poškodovalo prstanec leve roke,
— Ostoja Popovič, KV žerjavo-vodja. Pri demontaži žerjava je spodletela železna cev in mu poškodovala levo nogo.'
— Stane Poropat, KV strojnik. Pri čiščenju črpalke za beton ga je udarila kljuka ki služi za pripenjanje cevi Poškodovala mu je prste desne roke.
Od navedenih se je poškodovalo Iti nekvalificiranih delavcev, 6 PK delavcev in 15 KV delavcev.
Od teh poškodb je: 5 vbodov z žeblji, 5 poškodb oči, 1 poškodba glave.
Te poškodbe bi lahko odpadle, če bi ponesrečenci redno uporabljali predpisana posebna zaščitna sredstva Izostale bi lahko tudi druge poškodbe, če bi bila povsod prisotna večja vestnost pri izvajanju varnostnih ukrepov
Prav posebej pa moramo opozoriti na nevarnost čiščenja strojev med obratovanjem, na nevarnost nepokritih odprtin in jaškov, ali pomanjkljivo pokritih ter na nevarnost pri delu z vročo smolo in tako dalje.
Ali se zavedamo odgovornosti za poškodbe in škodo, ki bi jo pri vestnem izvajanju varnostnih ukrepov lahko zmanjšali, če ne v celoti preprečili?
GIBANJE POŠKODB V PRVEM POLLETJU 1072 PO POSLOVNIH ENOTAH PODJETJA V ODSTOTKIH POŠKODOVANIH IN POVPREČNO OBOLENJE ZA POŠKODBO
Celje	4,04	16,47
Jesenice	3,92	15,25
Koper	4,19	9,00
Ljubljana	4,17	10,47
Ljubljana-okolica	3,24	13,72
Maribor	2,28	21,70
Ravne na		
Koroškem	1,18	16,50
Nizke gradnje	2,03	23,56
KO Ljubljana	3,61	20,71
KO Maribor	0,82	66,00
LIO Škofja Loka	5,46	28,00
OGP Ljubljana	2,53	33,00
SPO Ljubljana	2,08	42,67
Biro za		
projektiranje	—	—
Uprava naselja		
Ljubljana	—	—
Železokrivnica		
Ljubljana	5,00	19,50
Centrala	0,54	16,00
Povprečno		
v podjetju	2,88	19,28
Prerana smrt našega Stjepan
Komaj v 17. letu starosti se je od nas za vedno poslovil STJEPAN KLASIČ. Bil je vajenec 2. letnika v naših kovinskih obratih v Mariboru. Prizadeven in delaven, kot je bil, tudi na dopustu ni mogel mirovati. V rodni vasici v Zagorju si je hotel še nekaj zaslužiti, toda med delom ga je doletela nesrečna usoda. 220 V je bilo zanj premočnih.
Da je bil priljubljen tako med starejšimi in mladino, govori tudi podatek, da ga je na zadnji poti pospremilo veliko število mladincev in članov našega kolektiva.
Kot vzornega mladinca ga bomo ohranili v lepem spominu.
— Tale injekcija k stabilizaciji sicer ne prispeva, vas se bo pa prijela
Naši učenci — zidarji polagajo zaključni izpit
Šef službe varstva pri delu Janez Škofič razlaga učencem varstvene Predpise
Kvaliteta in kvantiteta sta pogoj uspešnega dela
Znanje se« dobil pri Gradisi
Kaj pripoveduje Murija Agič, ki je zdaj zaposlen v poslovni enoti Ljubljana-okolica
Srečali smo ga na gradbišču PE Ljubljana-okolica v Šiški. Ko smo mu povedali, zakaj smo prišli, je bil takoj pripravljen na razgovor. Še nekoliko poten od te avgustovske pripeke nam je simpatični Nurija začel pripovedovati: »Tako kot hodijo jugoslovanski delavci na tuje, sem se tudi jaz podal iz rodne vasice Sanski most, približno 60 km od Banjaluke, leta 1960 >s trebuhom za kruhom’. Bolje rečeno za boljšim kruhom.
Najprej sem hotel za železarja na Jesenicah, vendar me niso sprejeli. Tudi v Kranju nisem imel več sreče. Tako sem se vrnil v Ljubljano, kjer so me kolegi zvabili h Gradisu in tu sem še danes. Čeprav sem začel z delom kot navaden delavec brez vseh kvalifikacij, pa sem danes že KV be-toner.
Vse to znanje sem si pridobil pri Gradisu in moram reči, da za uspo-
sabljanje in kvalifikacijo delavcev zelo skrbijo pri Gradisu. Tudi plača ni tako slaba, toda vseeno bi odšel rad v Nemčijo za nekaj časa. Tam se več zasluži in torej lahko tudi več prihrani. Denar pa tako zelo potrebujem, ker si v rodni vasici zidam hišico. Poleg tega pa moram skrbeti še za ženo in štiri otroke,« nam je v malce polomljeni slovenščini povedal Nurija
»Veste, razumem vse«, je nato nadaljeval, »le včasih se kašne besede ne morem spomniti, pa se mi malo zatakne.«
Ko smo ga vprašali, kdaj bo odšel za vedno domov nam je še povedal: »Tudi po dograditvi hišice bom ostal kar tu pri Gradisu. Tako lahko bolje skrbim za svojo družino. V rodni vasi se namreč ne bi mogel zaposliti, v Banjaluko je pa tudi daleč, pa še zaslužek bi bil mnogo slabši kot tukaj,« je zaključil prijazni in vedno nasmejani Nurija Agič.
Ko je odšel na svoje delovno mesto, nam je delovodja gradbišča povedal, da je Nurija eden izmed najbolj prizadevnih in discipliniranih delavcev te poslovne enote. Ob upoštevanju. da je že 12 let pri Gradisu, si želimo, da bi imeli takih delavcev kar največ.
Kje in kdaj nova separacija
V ljubljanski separaciji je zalog še za leto dni — In
Bo Gradis ostal brez lastne separacije? S takimi in podobnimi vprašanji se vsak dan srečuje delovodja separacije Ivan Rotman. Čeprav nas je pozdravil izredno razpoložen (pravijo da je tak vedno), se mu je obraz nekoliko zresnil, ko smo mu povedali, da bi za naše glasilo povedal nekaj o delu in prihodnosti separacije.
»O delu ni težko govoriti, saj nam tega ne manjka,« nam je začel pripovedovati tov. Rotman. »Toda prihodnost, o tem pa vam ne bi mogel veliko povedati. Spraševal sem že sam odgovorne osebe, kako je kaj z novo separacijo. Toda nihče mi do sedaj ni mogel povedati nič določenega. Sam edino vem, da so zaloge v tej separaciji že skoraj na minimumu. Če bi ustregli tudi potrebam PE Ljubljana, potem nam bodo zaloge surovin pošle že v letu dni. Če pa bomo skrbeli le za potrebe OGP, cenim, da so zaloge še za dve leti.
In kaj potem? O tem vprašanju pa bi morali odgovorni misliti že malo prej. Tako veliko podjetje, kot je Gradis, namreč mora imeti lastno separacijo. Odkrivanje nove in vso priprave v zvezi z njo so dolgotrajne. Da bi delo potekalo kontinuirano, bi bilo potrebno začeti z deli v novi separaciji v najkrajšem času. Kot
vem, pa trenutno niti ne vemo, kje naj bo separacija. Pa tudi sredstev v te namene ni prav veliko,« je poudaril Rotman m nadaljeval: »Poleg omenjenega problema so tu še drugi. Cene za Gradisove agregate so precej prenizke. Lahko rečem, da imamo najcenejše v Sloveniji. Če poleg tega omenim, da se je strojna ura težke mehanizacije v nekaj letih podražila za 60 Vo, naša surovina pa ima isto ceno, lahko iz tega najdete odgovor za naše poslovanje, saj smo na meji rentabilnosti. Vsaj za zunanje odjemalce bi bilo potrebno zvišati ceno. Nekateri privatniki so se z nakupom naših surovin zaradi tako nizke cene celo hoteli okoristiti, vendar smo jim hitro stopili na prste.
Z odkrivanjem novih surovin (v kolikor bomo našli prostor in sredstva) bo potrebno misliti tudi na izgradnjo nove separacije, saj je ta že dotrajana. Potrebno bi bilo preveč
kaj potem? Ukrepajmo!
sredstev za obnovitev le-te,« je zaključil svoje misli Ivan Rotman.
Problem nizkih cen in novih surovin sta torej glavna problema separacije v Ljubljani. In do kdaj še?
Misli in izreki
V moderni družbi se brez denarja ne da narediti ničesar,
Pravi napredek nima duše,
■ je odvisen od sredstev in prakse znanosti,
Prava ponižnost bi bila — biti in ostati kar si — kamenje
Človek brez načela je navadno človek brez značaja. Ca bi se rodil z značajem, bi v sebi občutil potrebo, da bi si ustvaril načela.
Kdor nima značaja, ni človek, ampak predmet,
Znova oživljeno gradbišče
Začela so se dela na gradbišču arhiva Slovenije — Ne bo dovolj denarja?
Po nekaj več kot enoletnem premoru so se delavci PE Ljubljana ponovno zbrali na gradbišču Arhiva Slovenije. Za nekaj informacij o vseh prekinitvah in sami gradnji smo poprosili vodjo gradbišča ing. Vilija Štruklja.
Poleg teh nevšečnosti s prekinjanjem gradnje je tu še precej drugih, od katerih naj omenim le tri. V neposredni bližini gradbišča so stare dotrajane hiše, zaradi katerih moramo biti še posebej pazljivi. Zemljišče je na tem delu tako slabo, da niti betona nismo smeli dovažati s težkimi .raketami’. Tudi posedanje samega objekta je predvideno za kar 10 cm. Seveda smo se proti vsemu temu zavarovali in dali vse sosednje zgradbe plombirati. Kot tretjo nevšečnost pa naj omenim, da je zaradi
»Z deli smo začeli že leta 1970,« nas je najprej popravil in nato dopolnil. »Toda v tej fazi smo napravili samo izkop. Zmanjkalo je denarja. Dela smo ustavili in nato nadaljevali leta 1971. V tej .drugi fazi’ smo napravli tampon in podložni beton pri temeljnji plošči. Investitor ponovno ni dobil bančne garancije, pa smo že drugič prenehali. Julija letos smo ponovno zastavili, toda tudi tokrat ima investitor sredstva le za gradbena dela po predračunu. Kako bo naprej, pa bomo videli.
skrčenosti prostora zelo težko urediti organizacijo gradbišča, saj obrobnega prostora skorajda ni.« je zaključil ing. Štrukelj.
Sam objekt bo štjrietažen v velikosti 30 X 14 m. Služil bo za skladiščenje arhiva. Za tak objekt pa je važna predvsem notranja ureditev, ki je strogo predpisana. Toplotna izolacija, alarmne naprave, ognjevarna elektroinstalacij a. požarnovarnostne lopute, stroge zahteve glede stalne temperature, vlage zraka in prezračevanja so samo ena izmed bistvenih lastnosti varnostnih ukrepov. Da pa bodo naši delavci lahko dokončali objekt, bo moral investitor zagotoviti še nekaj sredstev. Sam objekt bo namreč pod streho že novembra. Ali bo nato še eno zimo prazen, je odvisno le od investitorja.
NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVANJE S PRVE STRANI —
• Tehnični kader razbremeniti administrativnega dela
VID VRTAČNIK, dipl. gr. ing.:
Pripravo dela izvesti po dobro premišljenih projektih, ki naj imajo tudi ekonomsko utemeljitev, le to pa spremljati ves čas gradnje.
Za boljše izvajanje tehničnega programa predlagam, da bi tehnični kader razbremenili administrativnega dela, da bi se lahko bolj posvetil organizaciji in ekonomiki gradbišča,
® Naša režija se mora zmanjšati
OTON ROŠKAR, sektorski vodja Maribor: Za uspešno izvajanje akcij-
skega programa se bo morala zmanjšati tudi režija podjetja, kot tudi enota. V programu manjkajo tudi konkretne zadolžitve. Spremeniti bo potrebno tudi odnose mladi - stari ter mlajšim kadrom nuditi več možnosti za napredovanje. Do starejših vso spoštovanje, od mladih pa zahtevati, da prevzamejo večje breme pa tudi odgovornost.
® Nabaviti čimveč drobne mehanizacije
VINKO VEIT, gl. delovodja, Maribor: Predlagam, da tudi po PE ustanovimo komisije za dosledno izvajanje akcijskega programa. S tem se bo koordinacija in zainteresiranost samo povečala. V programu manj-
kajo detajli o izvajanju obrtniških del ter poglavja o racionalizaciji ter novatorstvu.
Glede nabave strojev in prevoznih sredstev predlagam, da se nabavi čimveč drobne mehanizacije ter spe-cializrana vozla za prevoz betona, železa in izdelkov.
V izvajanje akcijskega programa je potrebno vključiti celoten kolektiv, posebej pa samoupravne organe.
Kršitelje naj bi objavljali v Gradisovem vestniku ali v ostalih internih obvestilih Gradisa.
9 Dolgoročni program razvoja
Ing. DRAGOV AN SEVER, direktor KSS: Ob upoštevanju dolgoročnega
NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVAN
programa republike je izdelati analizo programa razvoja podjetja za naslednjih 10—15 let, potem pa temu programu podrediti vse nabave, investicije in podobno. Nadalje predlagam, da bi zaradi točnosti raznih poročil in da bi bilo manj dela pri sestavi bilance prešli na mesečni obračun, tj. od prvega do prvega.
Glede na geografsko področje pa predlagam prerazporeditev delovnega časa. Le-ta bi se moral za posamezne regije določiti vnaprej in s tem bi mnogo pridobili.
@ Ukrepajmo hitreje
IVAN KERŠIČ, gosp. fin. pomočnik, Nizke gradnje: Pii izvajanju akcijskega programa stabilizacije
moramo razmišljati in ukrepati Ilire je in ne šele takrat,ko nam voda teče že v grlo, saj so preventivni ukrepi mnogo boljši. Prvo, kar bi morali storiti, pa je, da bi uskladili vse oblike stroškov našega poslovanja z doseženimi dohodki posameznih enot in podjetja kot celote.
■IM
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna Toneta Tomšiča« v Ljubljani — izhaja mesečno
Ugodni rezultati poslovanja
-Cas dopustov je minil, ostal je lep spomin in še malo rjave kože
Kaj je opazil republiški inšpektor inž. Rus ob obisku zaključnih izpitov v Kranju
Na objektu toplarne v Kranju se je zvrstila vrsta učencev. Zidarji so dobili nalogo, da obzidajo betonski skelet z vidno fasadno opeko. Niso še dobro končali 4 (»šaro«) sklad, ko se je na gradbišču pojavil šef službe varstva pri delu Janez Škofič, s svojim pomočnikom Jožetom Lorenčičem, spremljal pa jih je republiški inšpektor Franc Rus, dipl. gr. ing.
varno delo, kadrih.
še posebno pri mlajših
Inšpektor je postavil prvo vprašanje: »Zakaj vsi učenci ne nosijo čelad in ostalih zaščitnih sredstev, kot to zahtevajo predpisi? Takoj smo ugotovili, da je vsak učenec pred pričetkom dela dobil čelado, delovne čevlje in obleko. Dolžnost inštruktorja bi bila. da bi učence pred pričetkom dela opozoril na varnostne predpise.
V razgovoru z učenci je inšpektor ugotovil, da so vse premalo seznanjeni s predpisi iz varstva pri delu ter predlagal, da bi učni program šole moral obvezno vsebovati tudi izpit iz tega predmeta.
Ob zaključku pogovora nas je ponovno opozoril na izvajanje predpisov o varstvu pri delu, ki med drugim določajo:
»Delovna organizacija je dolžna poskrbeti, da vsakdo, preden je razporejen na delo, spozna delovne pogoje in nevarnosti dela oziroma ukrepe in sredstva za varstvo pri delu, med zaposlitvijo pa skrbeti za njegovo vzgojo in izpolnitev njego-
vega znanja s področja varstva pri delu.
Vzporedno s strokovnim izobraževanjem mora organizacija poskrbeti tudi za strokovno izobraževanje iz tvarine varstva pri delu. Organizacija preverja od časa do časa na primeren način, ali delavci poznajo tvarino varstva pri delu.
Če delavec kjub opozorilu tistega, ki vodi delo. ali druge pooblaščene osebe s svojim ravnanjem ogroža svojo varnost ali varnost drugih pri delu. mu mora odgovorna oseba prepovedati nadaljnje delo na tistem delovnem mestu, dokler ogroža varnost pri delu, po potrebi pa poskrbeti za njegovo odstranitev s tega delovnega mesta. Če delavec huje ogroža svojo varnost ali varnost drugih pri delu, je odgovorna oseba dolžna predlagati postopek za njegovo izključitev iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti.«
Opozoril je tudi na odgovornost za Jože Lorenčič: Zakaj vsi učenci ne to, da so opustili izobraževanje za nosijo čelad?
Več vzgoje iz varstva pri delu
Srečanje ob jubileju našega dolgoletnega sodelavca Ludvika Vehovca
Na Pohorju smo dobili novo kegljišče
Kaj pokaže analiza poslovanja našega podjetja od začetka leta do julija
V obračunskem obdobju za januar—julij 1972 smo dosegli naslednje rezultate:
—	vrednost proizvodnje 387,40 mio din (0%),*
—	vrednost čiste proizvodnje 307,30 mio din (4- 5 «/o),
—	čisti dohodek 102,74 mio din (+ 8 %),
—	izplačani osebni dohodki 78,92 mio din (+ 11%),
—	ostanek čistega dohodka 23,81 mio din (— 1 %>),
—	vse ure 5,77 mio ur (10%).
—	efektivne ure 4.99 mio ur '(— 13%),
—	povprečno število zaposlenih na poslovnih enotah 4754 delavcev (— 8 %).
Delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade na osnovi meril, ki so bila sprejeta z gospodarskim načrtom za leto 1972, je prikazana v spodnji razpredelnici:
* V oklepajih so navedena odstopanja v odstotkih v primerjavi z obračunskim obdobjem januar—julij 1971.
(V kolonah 2, 4 in 6 je razmerje med osebnimi dohodki in skladi s pospešeno amortizacijo, v kolonah 3, 5 in 7 pa razmerje med osebnimi dohodki in skladi brez pospešene amortizacije).
Kazalniki uspeha na uro so letos ugodnejši kot lani:
—	vrednost proizvodnje na efektivno uro 77,66 din (+15%),
—	vrednost čiste proizvodnje na efektivno uro 61,60 mio (+21%),
—	čisti dohodek na uro 17,81 din (+ 20%),
—	osebni dohodki na uro 13,69 din (+ 23%),
—	ostanek čistega dohodka na uro 4,12 din
(+ 10%).
Delež čistega dohodka v vrednost čiste proizvodnje za januar—julij 1972 znaša 33,4%, medtem ko je znašal v enakem času lani 32,7 %. Kazalnik ekonomičnosti je torej letos nekoliko ugodnejši. Delež nadur v efektivnih urah znaša letos 9,5 %, medtem ko je znašal lani 12,8 %.
note
Skupaj gradb, enote obrati biroji za projektiranje
razmerja
I—VII 1971	Plan	1972	v odstotkih I—Vri 1972	
82,8 :17,2	77,4 : 22,6	79,9 :20,1	78,2 : 21,8	80,7 :19,3
84,9 :15,1	81,0 : 19,0	82,6 :17,4	81,5 :18,5	82,9 :17,1
78,0 : 22,0	69,8 : 30,2	74,2 :25,8	70,9 :29,1	76,0 :24,0
75,3 : 24,7	72,6 : 27,4	73,5 : 26,5	72,7 :27,3	73,4 :26,6
CENTRALA ( 8,1 %)
MARIBOR (15,0%)
Seznam organizatorjev proizvodnje po poslovnih enotah (julij 1972)	Struktura vrednosti proizvodnje po poslovnih enotah (januar»julij 1972)
Stran 4 * »GRADISOV VESTNIK«
I 11! I I 11 II lil
illiiliil
lllllllll
Delavski svet je razpravljal
V sredo 23, avgusta je bila XXII. seja delavskega sveta podjetja z obširnim delovnim redom, saj je od prejšnje seje, ki je bila 27. junija, preteklo dva meseca in se je nabralo zadev, o katerih mora odločati delavski svet.
Na dnevnem redu je bila obravnava periodičnega obračuna za I. polletje z dodatnimi podatki za julij, dalje je delavski svet sprejel spremembo statuta, pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, o delitvi osebnih dohodkov, o prejemkih delavcev in materialnih stroškov in o spominskih darilih. Dalje je sklepal o investicijah za obrat gradbenih polizdelkov, o spremembi registracije podjetja, o vprašanju pristopa k poslovnemu združenju in končno o podpori Pomurju zaradi poplav in škode, ki je nastala.
Periodični obračun za I. polletje je bil obširno obrazložen članom delavskega sveta. Podatki iz analize poslovanja kažejo, da je podjetje doseglo za 3 °/» večjo vrednost ciste proizvodnje, kot lani v enakem času, pri tem pa je bilo čistega dohodka za
4	°/» več kot lani.
5	Višji osebni dohodki
Izplačani osebni dohodki so bili za 8 "/» večji kot lani, medtem ko so se osebni prejemki na eno uro dela povečali od lanskih za okroglo 26 °/o. Ker so se pa povišali tudi življenjski stroški od lani na letos, so se osebni dohodki naših delavcev realno povečali za 7,5 °/o, računajoč prejemke na eno uro dela.
Primerjava lanskega polletnega obdobja z letošnjim je bila podana tudi v kazalcih na eno opravljeno uro dela. Tako znaša vrednost čiste proizvodnje na efektivno uro 18 % več kot lani, čisti dohodek pa 15 «/» več. S tem je pokazana večja učinkovitost pri poslovanju, čeprav kaže analiza tudi na druge pomanjkljivosti, ki so ovirale doseganje boljših rezultatov.
© Zaloge materiala je treba nujno zmanjšati
Precej čaša so člani delavskega sveta posvetili razpravi o zalogah materiala, ki vežejo znatna obratna sredstva, povzročajo s tem prekomerne stroške in zmanjšujejo rezultate poslovanja, posredno tudi osebne dohodke, V primerjavi s preteklim letom so zaloge materiala višje kar za 21 °/e, to pa znaša 6.8 milijona dinarjev. Ce k temu prištejemo še zvišanje zalog gotovih izdelkov in vrednost nedokončane proizvodnje, kar znaša skupno 37.7 milijona dinarjev, potem vidimo, da se je potrebno zamisliti nad tolikšnim povečanjem, tj. za 44 milijonov dinarjev. S tem vezemo v prvi vrsti lastna obratna sredstva, ki ostajajo za dalj časa zamrznjena in bi jih sicer lahko bolj koristno planirali. Pri tem ne smemo prezreti še zelo visokih zneskov — neplačanih terjatev naših dolžnikov, ki nam še dodatno zadržujejo možnost, da bi usmerili denar v. povečevanje proizvodnje in tako doseganje boljših rezultatov. Delavski svet je želel o tej problematiki bolj podrobne podatke o vrstah materiala, ki ostaja predolgo na zalogi in o vzrokih takega stanja. Zahteval je, da strokovne službe takoj ukrenejo vse potrebno za zmanjšanje zalog.
© Boljše vzdrževanje strojev!
Pomembno je bilo še vprašanje vzdrževanja strojev. Podatki, ki so bili predloženi delavskemu svetu, kažejo, da je premalo skrbi za to, da bi osnovna sredstva pravočasno in pravilno vzdrževali. Delavski svet si iz poročila ni mogel ustvariti jasne slike o položaju SPO in je zato zahteval, naj analitska in tehnična služba pripravita ustrezno poročilo v variantnih predlogih za uspešno rešitev vprašanja investicijskega vzdrževanja strojev in transportnih sredstev.
Delavski svet je sprejel k znanju tudi podatke za julij in nato potrdil periodični obračun za I. polletje.
© Širše možnosti za izbiro vodilnih kadrov
Na pobudo odbora za razvoj in organizacijo je bil izdelan predlog za spremembo 149. člena našega statuta in hkrati tudi pravilnika o sistemizaciji delovnih mest. Sprememba se nanaša na razširitev pogojev glede vrste šolske izobrazbe in na zmanjšanje let delovnih izkušenj, kar se je doslej po naših internih aktih zahtevalo pri razpisih za zasedbo delovnih mest individualnih izvršilnih organov, tj. direktorjev enot in služb. Gre za to, da bi mlajšim in sposobnim kadrom odprli možnost kandidiranja za takšno delovno mesto, na drugi strani pa veliko večjo izbiro kandidatov za tako pomembna delovna mesta. Kljub temu želimo obdržali kvaliteto in bo stvar razpisnih komisij, da se bodo ob izbiri kandidatov odločale le za najprimernejšega kandidata tako glede strokovnosti kot tudi glede ostalih pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, če naj zaseda vodilno delovno mesto.
© informacijsko dejavnost je treba izboljšati
Že od pomladi pa tudi prej so bili obravnavani razni predlogi, kako izpopolniti informativno dejavnost v našem podjetju in s tem doseči čimboljše obveščanje članov delovne skupnosti o vsem dogajanju v podjetju, kar je predpogoj za uspešni razvoj samoupravljanja. To daje tudi zagotovilo za bolj učinkovito poslovanje podjetja ter krepi zavest članov delovne skupnosti kot upravljalcev družbenih sredstev — da bodo vsak po svojih sposobnostih prispevali k boljšim rezultatom ter tudi želi uspehe. Za izpeljavo informacijske dejavnosti je delavski svet v prvi fazi ustanovil poseben oddelek.
Poleg sedanjega internega glasila »Gradisovega vestnika« bo pričel izhajati poseben informacijski bilten, ki bo podrobno seznanjal člane delovne skupnosti, odgovorne za vodenje določenih področij dela, o vseh vprašanjih poslovanja, da se bodo lahko bolj smotrno odločali pri izvajanju nalog v zvezi s poslovno politiko podjetja. V tem oddelku bo še arhiv fotografskih posnetkov izgotovljenih objektov in pomembnejših dogodkov v podjetju, dopolnjevali bodo reklamne kataloge, sestavljali zbornike ter splošno skrbeli za reklamo in propagando v zvezi z dejavnostjo podjetja.
Ce so gospodarski in poslovni uspehi ugodni, smo vsi dobro razpoloženi — Glavni direktor ing. Hugo Iteržan in direktor splošne službe Zupančič
Predloženo shemo organizacije informativnega oddelka je delavski svet sprejel in hkrati še dopolnitev pravilnika o osebnih dohodkih glede štartnih osnov za na novo vpeljana delovna mesta.
© Znova pred delavski svet
Na dnvnern redu je bil še predlog za spremembo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov za določena delovna mesta, za katera so se v razpravah v enotah podjetja ugotovile neskladnosti. Po daljši obravnavi pa je delavski svet ugotovil, da predloga ne more potrditi, ker so zaradi nekaterih dodatnih spreminjevalnih predlogov spet nastale določene neskladnosti. Zato bo ustrezna komisija skupno s kadrovsko službo izpopolnila predlog popravka pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter vse skupaj predložila delovni skupnosti v obravnavo, kakor bo delavski svet še enkrat sklepal o sprejemu. Člani delavskega sveta so namreč poudarjali, da sedanje predloge sprememb ni bilo mogoče obravnavati v vseh enotah, ker so bili ravno tisti, ki bi morali voditi obravnavanje, na rednem letnem dopustu. Zadeva pa je pomembna, da se reši s sodelovanjem večine članov delovne skupnosti.
© ing. Branko Vasle, novi direktor analitsko planske službe
Kot smo že poročali, je delavski svet po rednem postopku razpisal prosto delovno mesto direktorja analitsko planske službe, ker je dosedanji direktor te službe, Albin Bačer zaprosil za razrešitev, ker se je upokojil. Razpisna komisija, ki je razpis izvedla, je sprejela dve ponudbi. Kot najprimernejšega kandidata je predlagala Branka Vasleta, dipl. gr. inženirja. Delavski svet je s tajnim glasovanjem z večino glasov potrdil predlog razpisne komisije in imenovanega tovariša izvolil za novega direktorja analitsko planske službe. Dolžnosti na novem delovnem mestu bo ing. Vasle prevzel takoj, ko bo predal posle direktorja obrata gradbenih polizdelkov, katerega je dosedaj uspešno vodil.
Delavski svet je razpisal prosto delovno mesto direktorja obrata gradbenih polizdelkov in imenoval tudi razpisno komisijo za izvedbo razpisa.
Se eno zadevo je moral delavski svet obravnavati v zvezi z individualnim izvršilnim organom. Komercialni direktor Janez Grčar, dipl. gr. inž., je sporočil delavskemu svetu, da odpoveduje delovno razmerje in je prosil za redno razrešitev z 31. decembrom 1972. Delavski svet je sporočilo vzel k znanju in hkrati razpisal prosto delovno mesto komercialnega direktorja. Razpis bo izvedla razpisno komisija.
© Rekonstrukcija obrata gradbenih polizdelkov
Za obrat gradbenih polizdelkov je v delu investicijski program rekonstrukcije tega obrata, ki bo potekala v štirih fazah. O nujnosti rekonstrukcije je bilo že govora na raznih sestankih in bo utemeljitev še bolj dokazana z investicijskim programom.
Delo pa je zelo obsežno in sestavljale! računajo, da bo program izdelan do konca tega leta. Ker so dobavni roki za opremo izredno dolgi in je nabava vezana tudi na uvoz, je odbor za investicije predložil delavskemu svetu, naj odobri sklenitev pogodbe s firmo »Pfister«, ki bi dobavila opremo nove betonarne. Po terminskem planu bo pričela obratovati junija 1973, če bo seveda že sedaj sklenjena pogodba z dobaviteljem opreme. Zakasnitev bi zmanjšala ekonomičnost in rentabilnost investicije. Po predvidevanjih bi bila končana v letu 1976 in bo predstavljala po predračunih skupno 22,900.000 dinarjev vrednosti. Sredstva bo v precejšnjem delu že v letih rekonstruiranja zagotovil obrat sam, za premostitev pa bodo potrebna v posameznih letih še finančna sredstva, katera bo obrat po opravljeni rekonstrukciji vrnil v naslednjih letih. Ker celotni investicijski program še ni gotov, se je delavski svet odločil, da odobri samo sklenitev pogodbe za dobavo nove betonarne in nabavo stroja za izdelavo betonskih cevi.
Delavski svet je sprejel predldg za razširitev predmeta poslovanja še na izvoz lastnih izdelkov in na zastopanje tujih firm s konsignacijo. Poleg tega je sklenil, da se popravi v registru gospodarskih organizacij sedanje besedilo glede opravljanja uvoza opreme s tem, da bomo smeli sami uvažati opremo, reprodukcijski material, stroje, surovine, pomožni in slični material, orodje ter vse potrebščine za lastne potrebe in za potrebe kooperantov.
© 250.000 din za pomoč poplavljencem
V	zvezi z akcijo za pomoč poplavljencem v severovzhodni Sloveniji je delavski svet sklenil, da se naj nakaže iz sklada skupne porabe 250.000 din kot prispevek delovne skupnosti GIP GRADIS. Znesek predstavlja približno 2«/» enomesečnih osebnih dohodkov vseh delavcev našega podjetja. Koliko bo odpadlo na vsako enoto, bo izračunala gospodarsko finančna služba in tudi izpeljala nakazilo.
© Gradis pristopil k pogodbi o ustanovitvi Ljubljanske banke
Z izvajanjem ustavnih dopolnil se spreminja način poslovanja bank. K ustanavljanju banke pristopijo delovne organizacije. Tako je delavski svet sklenil, da glede na večletno poslovanje z Ljubljansko banko pristopamo k pogodbi o ustanovitvi te banke in je pooblastil glavnega direktorja podjetja ing. Keržana za podpis pogodbe in kot predstavnika podjetja.
Obširno obrazložitev je delavski svet poslušal o ustanavljanju poslovnega združenja EVRO-TURIST, Poreč glede gradnje objektov na obalnem področju Červar-luka pri Poreču ter nato sklenil, da pristopi podjetje k temu združenju.
Nadalje je delavski svet potrdil spremenjena pravila poslovnega združenja Tehnoimpex, katerega član je tudi Gradis.
Zaradi bližajočega se zaključka leta je že sedaj treba izvesti popise zalog materiala in drobnega inventarja ter je zato imenoval delavski svet posebne popisne komisije za razna nahajališča.
V	zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu je odbor za načrtovanje in notranjo delitev opozoril, da naš pravilnik, ki določa odpravnine delavcem, ko odhajajo v pokoj, ni uskladen z določili prej omenjenega samoupravnega sporazuma. Ta namreč predpisuje, da odpravnina ne sme presegati dveh povprečnih mesečnih osebnih dohodkov za zaposlenega, mi pa priznavamo enomesečni osebni prejemek delavca, ki ga je imel v mesecu pred upokojitvijo. Ta pa lahko preseže višino dveh povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega. Zaradi uskladitve s. samoupravnim sporazumom je delavski svet sklenil, da se v 11, členu v prvem odstavku našega pravilnika o spominskih darilih, ki govori o odpravnini delavcem pri odhodu v pokoj, doda besedilo, da izplačilo, ki sicer znaša enomesečni osebni dohodek delavca, izračunan od njegove štartne osnove za 182 ur. ne sme biti višje, kot znaša dvomesečni povprečni osebni dohodek na zaposlenega v enoti pri centrali podjetja.
R. Z.

■	MARIBOR: Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v delovnih organizacijah so na mariborskih enotah glasovali takole: Nizke gradnje za 79,6 "/» (udeležba 91,7 °/o). Kovinski obrati 66,3"/» (udeležba 95,0"/«) in Poslovna enota 60,4 “/« (udeležba 84,0 Vo).
Skupen izid glasovanja po vseh delovnih organizacijah mariborske regije pa ie »za« glasovalo 70,3 %, procent udeležbe pa je bil 93,5.
E LJUBLJANA:	Razvojno-
organizacijska služba s centrom za izobraževanje prireja 20. in 21 septembra 1972 v Grobljah (Biotehnična fakulteta) dvodnevni seminar za vodilne delavce Na seminarju bodo obravnavane teme o možnostih avtomatske obdelave podatkov v gradbeništvu. Govorili bodo 1udi o možnostih obdelave kalkulacij na računalniku.
■	LJUBLJANA: Iz statičnih podatkov je razvidno, da so gradbena podietja Slovenije v letih 1970 in 1971 izobraževanju in vlaganju sredstev v kadre posvetila mnogo več pozornosti kot prejšnja leta. Ce vložena sredstva primerjamo z indeksi, je položaj takle-.
(»70	1971 indeks
SRS	9435	14879	157
Gradis	2809 3318 118
Gradbena podjetja brez
Gradisa 6626	11561 J 74
■	CENTRALNA ŽELEZO-KRIVNICA LJUBLJANA: Na zadnji seji sindikalne podružnice so razpravljali o problematiki železokrivnice in gibanju osebnih dohodkov ter predlagali, da se v hali ponovno preide na skupni akordni obračun, zmanjša režija železokrivnice ter spreminja akordne cene. Predlagalo tudi, naj bi delavcem, preden gredo na teren, zadovoljivo in predhodno rešijo stanovanjski in prehrambeni problem.
■	CELJE: Komisija za proizvodnjo in delitev dohodka je ustvarjena sredstva skladov za I. polletje razporedila takole: za osnovna sredstva 114,228.— za sjflad skupne porabe in rekreacijo 300.000.— in za ostale potrebe 350.000.— ali slcupal 784.268,—
E LJUBLJANA: Na gradbeni deiovodski šoli v Ljubljani in Mariboru so uspešno končali šolanje:	Stanko Bratuša,
Janež Oman, Jože Kelenc. Ferdinand Medžimurec in Veli-bor Smiljič. Čestitamo.
® MARIBOR: Od 1. julija do vključno 30. avgusta je PE Maribor začela z deli na naslednjih novih objektih. Industrijska hala D.C fermacija »Vesna« MB, Črpališče Celje, gradbeni in trgovski lokal, adaptacija, Tovarna dušika Ruše — odkrito skladišče. Tovarna glinice in aluminija Kidričevo — odlagališče rdečega blata, osnovna šola Buč-kovci — vzdrževalna dela,
■	JESENICE: Od 1. julija dalje je PE Jesenice prevzela naslednja nova dela: za Trans-turist Škofja Loka hotelski turistični objekti Poklluka. Dalje so še osnovna šola Kokrica, osnovna šola Predalje.
E CELJE: Celjska enota je prevzela naslednja nova dela: za »Libelo« Celje proizvodno halo in kotlovnico, za »Aero« pa skladišče papirja.
E NIZKE GRADNJE: Maribor; Prevzeta dela: za Občino Maribor most čez Dravo v Dupleku.
E RAVNE NA KOROŠKEM: Od 1. julija dalje je enota prevzela naslednja nova dela: tovarna rezalnega orodja Prevalje — proizvodna hala TI in skladišče; za izobraževalno skupnost Ravne montažni vrtec SV-9; za železarno Ravne, gradnjo hale za občino Slo-ven Gradec pa šolski center.
E KOPER:	Nova prevzeta
dela: Gradnja novega in prestavitev ladjedelnice v Portorožu, Slovenijales Ljubljana — pokrito skladišče Luka Koper,
39 L e k t i a e W i r iernen d e u t s c h.
Kelativsatze
Auch Kelativsatze sinil Nebensatze. Sie haben d as Verinim Ende. Kelativsatze beginnen mit dem Relativpronomen.
maskulin feminin
neutral
Flniral
Nominativ
Genitiv
Dativ
Akkusativ
cler
dessen
dem
den
die
deren
der
die
itas dessen dem d as
die
deren
denen
die
Der Mann der alies verlor, vvar traurig
Der Mann, dessen Vermogen verloren ging, war traurig
Der Mann, dem alies verloren ging, vvar traurig
Der Mann, dcn das Ungluck trat, vvar traurig
(mož, ki je vse izgubil ...
mož, čigar ali katerega premoženje se je zgubilo ...
mož, kateremu je bilo premoženje zgubljeno ...
mož, katerega je zadela nesreča,...)
Die Kelativsatze vverden vom Hauptsatz durch ein Komma ge-trennt (oziralne stavke loči od glavnega stavka vejica).
Statt »der, die, das,« konnen wir auch »vvelcher, vvelche, vvelches" gebrauchen.
Nun einige Beispiele: Es vvar einmal ein Konig, der drei Sobne hatte. Das ist das beste Buch, das ich gelesen habe. — Er ist der Mann, der mit helfen kann. Das Land, das ich am meisten Iiebe, ist meine Heimat. — Die Uhr ist ein Instrument, das die Zeit zeigt, — Das Thermometer ist ein Instrument, mit dem wir die Warme messen, Der Berliner ist ein Deutscher, der in Berlin vvohnt. — Die Eisenbahn ist eine Bahn, die auf eisernen Schienen fahrt. — Ein fleissig lernen-der Schiiler ist ein Schiller, der tleissig lernt. — Ein langsam fahren-der Zug ist ein Zug, derlangsam fahrt. Hell leuchtende Sterne sind Sterne, die (Plural) hell leuchten. — Ein vveit reisender Kaufmanu ist ein Kaufmanu, der vveit reist. — Eine eifrig lesende Dame ist eine Dame, die eifrig liest. — Ein Strohhut ist ein Hut, der aus Stroh gearbeitet ist. — Eine Wanduhr ist eine Uhr, die an der Wand hangt.
—	Ein Biicherschrank ist ein Schrank, in dem die Biicher aufbevvahrt vverden. — Eine Suppenschussel ist ein Schiissel, in der man die Suppe auf den Tiscb bringt. — Ein Wintermantel ist ein MantcI, den vvir im Winter tragen. — Der Tennisplatz ist ein Platz, auf dem Tennis gespieit vvird. — Ein EisenbahntunncI ist ein Tunnel, durch den die Eisenbahn fahrt. — Eein Rauchcrabeil ist ein Abteil, in dem das Rauchen erlaubt ist.
Erklaren Sie die VVorter nach folgendem Beispiel: Ein VVeinglas ist ein Glas, aus dem man VVein trinkt.
1. die Kaffeetasse (trinken aus). — 2. Die Schreibfeder (schreiben mit). — 3. der Sonnenschirm (schutzen gegen). — 4. Die Brieftasche (aufbevvahren in). — 5. Die Klciderbiirste (biirsten mit). — 6. Der Fernsprechapparat (in die Ferne sprechen mit). — 7. Das Biblio-theksgebaude (sich befinden in).
Erklaren Sie die VVorter nach folgendem Beispiel:	VVitvver
(Mann, Frau, gestorben) — Ein VVitvver ist ein Mann, dessen Frau gestorben ist. 1. e VVitvve (Frau, Mann, gestorben). 2. r Schimmel (Pferd, Farbe vveiss). 3. e VVaisen (Kinder, Eltern, tot). 4. e Amerika-nerin (Dame, Heimat, Amerika). 5. e VVindmiihle (Miihle, Fliigel, VVind, drehen). 6. e Dampfmaschine (Maschine, Kader, Dampf, bewe-gen). 7. e Untergrundbahn (Bahn, Gleise, Erde, liegen) 8. r Lungen-kranke (Mensch, Lunge, krank). 9. r vveltbekannte Kiinstler (Kiinstler, Name, Welt, bekannt). 10. r vielgelesene Dichter (Dichter, VVerkc viele Maenschen, lesen). 11. r ergolgreiche Komponist (Komponist, VVerke, grosser Erfolg, haben).
Erganzen Sie in folgenden Satzen das Relativpronomen:
1. Die Herren, mit — ich gesprochcn habe, vvaren Ausliinder.
2.	Der Reisende, — Geld gestohlen war, vvandte sich an die Poiizei.
3.	Die Kiinstlerin. — VVerke viel bevvundert vverden, ist gestorben.
4.	Der Zug. mit — ich gefahren bin, hatte Verspatung. 5. Der Reiche,
—	alle beneideten, ist an einer schvveren Krankheit gestorben. 6. Die Leute, bei — ich vvohnte. sind umgezogen. 7. Menschen, — man nicht raten kann, kann man nicht helfen. 8. Ein Land. — Einvvohnerzahl sich vergriissert, sucht nach neuen Quellen fiir Nahrungsmittel. 9. Die Eltern, — Kinder sich gut entvvickeln, freuen sich.
VVorter
besede
r Relalivsatz — oziralni stavek s Relativpronomen — oziralni zaimek
verlieren, verlor, verloren — izgubiti
t ref fen, traf, geiroffen — zadeti am meisten — največ e Heimat — domovina e Schiene — tračnica leuchten — svetiti se reisen — potovati eifrig — marljiv r Strohhut — slamnik s Stroh — slama e VVanduhr — stenska ura aufbevvahren — shraniti c Suppenschiissel — skleda za juho
s Raucherabteil — oddelek za kadilce
erlauben — dovoliti s VVeinglas — kozarec za vino r Sonnenschirm — sončnik schiitzen gegen — varovati proti vveltbekannt — slaven, po svetu znan
s VVerk — delo
sich vvenden an — obračati se na bevvundern — občudovati umziehen — preseliti se raten — svetovati e Quelle — vir, izvir sich entwickeln — razviti se e Brieftasche — listnica e Klciderbiirste — krtača za obleko
r Fernsprechapparat — telefon s Bibliotheksgebiiude — zgradba, v kateri se nahaja knjižnica r VVitvver — vdovec e VVitvve — vdova e VVaise — sirota e VVindmiihle — mlin na veter sich drehen — vrteti se Nahrungsmittel — živila r Fliigel — krilo, perut e Untergrundbahn — podzemna železnica
t Lungenkranke — bolnik na pljučih
r Dichter — pesnik erfolgreich — uspešen stehlen, stahl, gestohlen — krasti beneiden — zavidati
Hotel "Larix«, ki smo ga zgradili v Kranjski gori
Avtomatska obdelava podatkov v gradbeništvu še ni dosegla tolikšnega razmaha kot v nekaterih drugih ■ gospodarskih panogah. Vzrok leži najbrž v raznolikosti in krajevni dislociranosti gradbene proizvodnje.
Ločimo lahko obdobje do leta 1971 in najnovejše obdobje. Vsaj do leta 1970 sta bili operativa in projektivna na področju obdelave podatkov precej ločeni. Projektivna je uporabljala predvsem manjše tehnično orientirane računalnike. Za te računalnike je bilo razvitih . precej programov, ki so postali standardni. Posebno bogata je bila na področju gradbeništva programska knjižnica za računalnik IBM 1130, ki obsega praktično vse programe za standardne proračune iz področja geodezije, statike in projektiranja cest. Poleg teh so bili na razpolago še programi za obdelavo mrežnih planov, kalkulacij in linearno programiranje.
Ker so se prva gradbena podjetja v Jugoslaviji odločala za nakup računalnikov nekako leta 1963, je pri večini prišlo prav do nakupa računalnika IBM 1130. Naslednje mesto pa je zasedel še mnogo manjši računalnik PHILIPS DATA 8000. Na področju projektive tako ta naša podjetja niti niso zaostajala za podjetji enake velikosti v Zahodni Evropi. Izkazalo pa se je, da glavna teža obdelave podatkov v gradbeništvu ni v projektivi, temveč v obdelavi podatkov za operativo. Za te obdelave pa je računalnik tipa IBM 1130 odločno premačhen. Podjetja v Zahodni Evropi so se zato prav v tem času odločala za nabavo večjih komercialnih računalnikov.
Oglejmo si primer gradbenega podjetja v Zahodni Nemčiji s 13.000 zaposlenimi. Podjetje je imelo najprej računalnik IBM 1130 Januarja 1969 je nabavilo računalnik IBM 360 '40 z velakost.io centralnega pomnilnika 128 kilobajtov (131.000 znakov). Od tedaj je dalo računalnik 1130 v izključno uporabo trem statikom. Trije organizatorji in šest programerjev, kar je
S stalne razstave gradbeništva v Beogradu — Naši novi panoji
za tak sistem zelo malo, pa so nadaljevali z delom i področja operative na novem računalniku.
Mesečno je bilo treba knjižiti 700.000 dogodkov, k. jih najprej imenujemo transakcije, in te transakciji statistično obdelati. Izdelali so sistem integralnega simultanega knjigovodstva, katerega osnova je bank;, podatkov, ki vsebuje vse transakcije zadnjih šestih mesecev, obdelane podatke ter mesečno in letno bilanco Vsak podatek je možno statistično hitro obdelati. Podatki z gradbišč se prenašajo preko teleprinterjev opremljenih za čitanje luknjanih papirnih trakov. Ti trakovi so pripravljeni in kontrolirani na posebni! luknjačih. Podatki se zbirajo, sortirajo in razporejajo popolnoma avtomatično. Za ta sistem je bilo treba na pisat iokrog štiristo programov — rutin. Sistem je bi! samo s tem avtomatičnim knjigovodstvom zaseder 75 %> v dveh izmenah. Za leto 1972 je podjetje planiralo prehod na večji računalnik, ker so bili potrebn še številni optimizacijski izračuni, izračuni mrežnih planov, kalkulacije in vodenje proizvodnje.
Kakšno je najnovejše stanje na področju obdelave podatkov v gradbeništvu, lahko ocenimo, ker se nahajamo ravno v prehodnem obdobču. Prav v letih 197: in 1972 so se pojavili številni novi računalniki in nov: programski sistemi. Namesto z žicami povezanih feritnih obročkov se za spominske celice sedaj uporablja monolitna tehnologija, ki je hitrejša in kompaktnejša Osnova teh spominskih vezij če silicijeva ploščica \ velikosti 3X3 mm z več kot 1400 elektronskimi komponentami, ki tvorijo 174 vezij, od tega 128 spoulmskih in 46 pomožnih. Za isto ceno se je notranja zmogljivost računalnikov s tem več kot podvojila.
Druga važna komponenta razvoja strojev je pojai ceneni terminalov s katodnimi zasloni, ki obetajo, d; bodo v glavnem izpodrinili luknjano kartico pri zaje-k manju podatkov. Se važnejši pa je napredek na področju programov, ki omogoča še boljše izkoriščanje računalnikov.
To so predvsem programi za organizacijo datotel in programi za dostop do podatkov. Ti programi zahtevajo le najnujnejše podatke o organizaciji datoteke ir razdelitvi stavkov po eni in obliko željenih podatkoi po drugi strani. Poleg tega je postalo normalno, ds računalnik obdeluje več programov hkrati. Najprej ji vedno pripravljen na sprejemanje transakcij in oddajanje podatkov o stanju določene spremenljivke, nate . teče v njem neka obdelava/kot je npr. to priprava statističnih poročil ali izdelave kalkulacije, poleg tega pa je mogoče preko terminalov' obdelovati tehnične izračune pri čemer računalnik že med samim programiranjerr vrača izračunane delne rezultate. Tako je mogoče zasledovati potek in pravilnost izračuna. To zadnje imenujemo možnost interaktivnega delovanja terminalov Potreba po delitvi na tehnične in komercialne računalnike s tem popolnoma odpade, ker ima tehničm strokovnjak računalnik preko terminala vsak hip n; razpolago.
Najnovejši dosežek na področju uporabe računalnikov predstavlja koncept virtualnega pomnilnika. T; koncept je šele pred kratkim objavila firma IBM. Pi tem konceptu velikost programov ni omejena z velikostjo centralnega pomnilnika, ker se cel program nahaja na perifernem pomnilniku, v centralnem pomnilniku pa vsakič le najaktivnejši del programa. Računalnik neprestano kontrolira aktivnost posameznih delov programa in označuje neaktivne.
Če je potreben nov del programa, vstopi ta n; mesto tistega, ki je v zadnjem časovnem oldobju pokazal najmanj aktivnosti Program se razdeli na dele ki jih imenujemo liste, avtomatično. Z virtualnim pom nilnikom je predvsem omogočen dostop do računalnik; širšemu krogu uporabnikov, ker so posamezni programi lahko večji in tako rešujejo več različnih nalog hkrati. Poleg tega so programi za različno velike računalnike isti. Če je realni pomnilnik večji, je obdelav; hitrejša. Posebno koristno je to za podjetja, ki intenzivno širijo obdelavo podatkov. Ustrezno večanju obse ga dela morajo večati le velikost realnega pomnilnika medtem ko ostanejo programi isti.
Da bomo lahko izkoristili vse te nove možnosti bomo morali seveda zgraditi sistem, ki se razlikuje oi' sistemov obdelave podatkov izpred nekaj let. Pri terr pa ni potrebe, da bi v konceptu za komerkoli zaostajali, temveč lahko prispevamo nove rešitve, ki pa morajo ustrezati predvsem našim potrebam. Pot do integralni obdelave podatkov je danes vsekakor krajša, kot je bik pred leti.
Z
L,
st
P1
sl
iz
oi
L,
D:
Čl
st
0|
p:
le
L
O.M tSil a B^sjao-a !S S! S -d n S ilM 'Z >%	p S.,% S >	S S > S m F š O «,	» S ■a a
Hov železniški
šelski center
Zavod za strokovno izobraževanje jfTp Ljubljana kot investitor in PE 'lubljana-okolica kot izvajalec del ta v začetku lanskega leta podpisala P°godbo o zgraditvi železniškega šol-• kega centra po načrtih, ki jih je ^olal projektivni atelje za šolski objekt ter projektivni biro ZŽTP jtibljana za dom učencev.
projekt za šolski objekt je bil že ^koliko star, zato je od svoje za-otne oblike leta 1966 doživel precej "Pfememb in dopolnil, ki pa so bile Potrebne. Toplarna je npr. šele pred J®tkim napeljala toplovod v nepo-edni bližini centra, pa je bilo po-ebno namesto dimnika napraviti Qacrte za priključek na toplovodno mrežje. Te in pa druge spremembe, i i jih ne bi posebej naštevali, so Ue vzrok, da delavci PE Ljubliana-Kolicg niso mogli začeti z deli v ogovorjenem roku (konec aprila), se investitor ni mogel odločiti 43 eno od izbranih dveh variant.
s>2 deli smo začeli torej z več kot J omesečno zamudo,« nam je pove-01 vodja gradbišča dipl. ing. Matjaž ^ artinšek, ko smo hoteli zvedeti ne-2al več o novem centru. »Soglasno investitorjem smo nato prestavili ok dograditve centra za začetno c .Udo,« ga je dopolnila Meri Ku-»pV|ca' Prav tako vodja gradbišča.
oleg začetnega zaostanka smo imeli 6 začasen zastoj izgradnje zaradi “manjkanja železa vendar smo s s rsirano gradnjo vse nadoknadili,« L nadaljeval ing. Martinšek. »Dom cencev bi lahko zgradili še celo |red rokom, vendar nam investitor e do danes ni zagotovil načrtov za Prezračevanje zaklonišča, tako da cmo morali ta dela opraviti naknadno, Saj se bo okoli 125 učencev selilo v novi dom že v začetku sep-
tembra,« je zaključil ing. Martinšek. Naša sogovornika je dopolnil še delovodja Geza Cipot in povedal, da je zaradi forsiranja gradnje močno primanjkovalo delovne sile, predvsem pa železokrivcev in tesarjev.
Vsak trakt ima dve etaži, med posameznimi trakti pa so atriji. Objekt je razdeljen na dve šoli. in sicer srednjo prometno in višjo tehniško šolo. Poleg učilnic so v šolskem objektu tudi delavnice za praktični
montažni siporex. Kritina je valoviti salonit. V novem domu učencev, ki je štirietažen, bo prostora za 125 dijakov, vendar je po besedah inve-titorja že sedaj premajhen, pa čeprav je tlorisna izmera ene etaže kar 17 X 25.6 m. Tudi kuhinjo in jedilnico v starem domu bo potrebno razširiti in obnoviti, da bosta zmogli povečano kapaciteto za dijake iz obeh domov, Poleg sob so v domu še sanitarni prostori, umivalnice, rekreacijski prostori, ambulanta in čajna kuhinja. Novi dom učencev je povezan s starim z zveznim hodnikom.
Poleg omenjenih dveh objektov bodo delavci PE Ljubijana-okolica napravili še priključek na toplovodno omrežje in zunanjo ureditev. V podpisu je tudi že pogodba za izgradnjo telovadnice, za katero ima investitor že zagotovljena sredstva V perspektivi pa je v tem centru mišljen tudi pokriti bazen. Skupna vrednost novega centra bo okoli 20 milijonov, od tega šolski objekt 10 milijonov, novi dom učencev 3,5, telovadnica 4,4 ter zunanja ureditev s preureditvijo kuhinje skupaj 1,9 milijona dinarjev
Z dograditvijo teh objektov, kjer bodo imeli dijaki izredne pogoje za študij, je zavod za strokovno izobraževanje pri ZŽTP uresničil svoj cilj, da poleg že več obstoječih šolskih centrov (Iskra, PTT, gradbeni) zgradi lastnega za usposabljanje svojih novih strokovnjakov. Naša poslovna enota Ljubijana-okolica pa bo z zgraditvijo tega centra dosegla še en lep posloven uspeh.	mk
I	Stari in novi dinar
HH Skoraj sedmo leto že teče, ==	odkar smo naš dinar zame-
i= njali za novega. Vse naše bu ~~	lance, blagajniški dnevniki,
=1	mesečne obračune, pa tudi na-
še osebne prejemke pišemo v novih dinarjih. Trgovci so na cenah že davno izbrisali stare dinarje in vse pišejo po =š|	novem.
jjj Ko pa med sabo razpravlja-===	mo, govorimo drugače, kot
§H	piše cena na blagu ali ban-
kovcu. Na bankovcu piše 10 dinarjev, mi pa še vedno go~ fffff	vorimo o »jurju« ali 1000 di-
narjih. Mesečno zaslužimo gg	1.800 dinarjev, mi pa pravimo,
da smo ta mesec zaslužili HH	180.000 dinarjev.
—F--	Le branjevke na trgu zelo
g||	rade povedo, da stane jajce en
sam dinar, ali pa solata osem dinarjev, pravijo, da se manj =	sliši.
-	Običajno so nam stari di-
narji bližji, nekam lažje razu---	m e mo, koliko moramo odšteli,
=	hitreje dojemamo. ResrJci na
ljubo pa se premalo trudimo, =	da bi uveljavili novi dinar ter
==	mu pomagali v življenje.
gg Ali se bomo vsi poprijeli cen y novih dinarjih ali pa bomo ==	tako dolgo čakali, da bo novi
==	dinar dohitel starega?
Šolski objekt, v katerem bo že pouk. septembra približno 600 dijakov in Konstrukcijsko je objekt armira-študentov, je sestavljen iz štirih trak- nobetonski skelet izpolnjen z ŽtiV tov in zveznega objekta. Obodna votlaki. stropi so v pritličju iz »su-površina objekta .je 69 X 63.fi m. per« votlakov, v nadstropju pa je
Republiški inšpektor dipl. ing. Rus na gradbišču v Kranju
Važnejši stoji poslovnih enot
dis
• XIII.
redna seja delavskega sveta Gra-
<>GP Ljubljana:
^ ^ DS OGP nameni din 14.230,00 za pri kij u-v k na toplovodno omrežje v samskem domu Mislejevi ulici kot prispevek iz skladov po ključnem računu za leto 1972.
^ Ds OGP sprejme sklep, da se malica in osilo regresira v približnem razmerju 30 : v korist malice S tem se regresira ma-
a 2 din, kosilo pa 2,50 din za en obrok.
plaveč plača za malico 1 din, za kosilo pa tiin- Ta sklep vel
^ II. seja delavi °d$tva Ljubljana:
Za sektor Kranjska gora je imenovan strokovni svet v sledeči sestavi:
1.	Mirko Kemperle, VK lesar,
2.	Omer Fatič, PK betoner,
3.	Ljubo Timarac, PK zidar,
4.	Vidic Anton, gradb. tehnik,
5.	Valant Franc, delovodja,
6. Fr jan Jože, delovodja,
7.	Vujinovič Jovan, NK delavec,
8.	Makovec Janez, gradb, tehnik.
OD 9. seja delavskega sveta PE Nizk ; gradnje, Maribor:
— Terenski dodatek na gradbiščih AC Hoče
!S7i v"
8. 8. 1972 dalje.	—Levec je naslednji	din	din
sveta gradbenega	VS, VIS, delov, VK	20	16
	KV	15	12
dohodkih iz leta	PK, NP, NS	12	10
fla
znesku 324.185.— Je razporediti tako.
°<3pade din 100.000,— na sklad skup-
0 Porabe, in to za nakup stanovanja, pre-jtai‘h din 224.185,— je pa izplačati pri iz-j afhu OD 1. 9. 1972 delavcem, ki so bili v u 1971 v delovnem razmerju na gr. vod. 'LjuWjana.
v"~ V zvezi s priključkom samskega doma “lislejevl na toplarno Je predvideti iz sred-av Poslovnega sklada, ki jih bomo lormi-n U P° zaključnem računu za leto 1972, na ,,g odpadajoči del prispevka v višini din
—	Za gradbišča AC Hoče—Levec se določi znižana dnevnica v višini 40 din ter povračilo stroškov prenočišča po predloženem računu, vendar največ do višine 30,00 din za eno noč, dokler na gradbiščih ne bo urejena prehrana in stanovanje.
—	DS odobri nakup osmih stanovanj od podjetja Tehnogradnje tz tekočega priliva sredstev sklada za stanovanjsko gradnjo. S tem sklepom se razveljavi 11. sklep 8. seje ter se začasno preloži reševanje prošenj za dodelitev za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš.
, ® XV. seja delavskega sveta poslovne eno-
Jesenice
Sprejet
bl°ka v
je sklep o graditvi samskega Kranju z lastno menzo, za kar je
ah dokumentacijo.
0"™ Ugoovljeno je, da imamo veliko ne-ravifienih izostankov. Za izboljšanje disci-
Pline on Če:
■ ehtev neplačanih dopustov in neopravi-tostankov se imenuje komi ravi predlog za izboljšanje a- V komisijo so imenovani: Ljuba Tar-
hle^pravi predlog za Izboljšanje tega pro-
t-uk ’ ,stane Simeonov, Ladislav Abruč, Božo ___ ač- Valentin Plemelj. gv ^ obračunskem mesecu oktobru bosta in6 deI°vni soboti, dne 16. 9. In 30. 9. 1972, I97 sicer zato, ker po razporedu z dne 12. I. jj ne bi dosegli predpisane letne kvote tot Ur> kar bo urai lano z delom dveh so-v obračunskem mesecu oktobru.
Pj ^°V- Cobiču Slobodanu bo na sektorju hv bina Kranj, kjer je zaposlen, izročena poji^ a ln denarna nagrada za vestno delo na eraj0l^u varstva pri delu. Za Izročitev na-e ie pooblaščen vodja sektorja, h; aVskl svet apelira na vse delavce, da tig)vdo v bodoče takih pohval in nagrad
—	Zavarujejo se objekti na AC Hoče—Levec pri Zavarovalnici Maribor. Pooblašča se direktorja PE, da sklene zavarovalne pogodbe.
■	IX. redna seja DS LIO kkofja Loka:
—	Sprejme se predlog komisije za standard in rekreacijo za razdelitev stanovanjskega fonda med člane kolektiva v obliki posojil za nakup stanovanj ln individualno stanovanjsko gradnjo.
—	Potrdi se predlog komisije za proizvodnjo in delitev dohodka o popravku štartnih osnov za delitev OD delavcem, ki so vložili pritožbe.
—	Odobri se posojilo veletrgovini »Loka« za gradnjo samopostrežne restavracije na Trati v višini 11.935,— din.
■	25. redna seja delavskega sveta Koper:
—	Delavski svet je določil za delo na gradbišču ladjedelnice v Izoli terenski dodatek v višini naj višjega zneska, ki ^e predviden v pravilniku o TD delavcev, povečan za 50 •/• zaradi oddaljenosti d PE in ker ni ustreznih pogojev za prehrano in stanovanje delavcev. Za čas priprave dela pa se bodo priznale znižane dnevnice 25 din in vračilo dejanskih potnih stroškov.
<
DS podjetja
SKLEPI
XXII. seje delavskega sveta podjetja, bi je bila dne 23. 8. 1972 v Ljubljani
1.	Sklepi zadnje seje so izvršeni, oz. so v Izvrševanju.
2.	Spremeni se sklep seje dne 27. junija 1972 pod tč. 19) tako, da se glasi:
»Delavski svet podjetja potrdi razširitev predmeta poslovanja potem, ko je obravnaval ekonomsko upravičenost, še na: — prodaja gradbenega materiala na drobno in debelo-.
3.	Delavski svet naroča, da izdela komercialna služba pismeno poročilo o predvideni dejavnosti v zvezi z razširitvijo predmeta poslovanja na prodajo materiala na drobno in debelo ter obrazloži ekonomsko upravičenost.
4.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje.
5.	Delavski svet sprejme periodični obračun za prvo polletje 1972.
6.	Analitsko planska služba skupno s tehnično službo naj do prihodnje seje delavskega sveta izdela analizo in poda poročilo o variantnih rešitvah v zvezi z investicijskim vzdrževanjem osnovnih sredstev za Strojno prometni obrat.
7.	Delavski svet sprejme spremembo 140. člena statuta GIP GRADIS c razpisnih pogojih individualnih izvršilnih organov v ce-lpti, kakor je bilo predloženo DSP in v razpravo skupno s popravkom pravilnika o sistemizaciji delovnih mest s tem, da se za delovna mesta: direktor gradbene poslovne enote, direktor kovinskega obrata, direktor obrata gradbenih polizdelkov, direktor strojno prometnega obrata, direktor lesno industrijskega obrata in direktor biroja za projektiranje predpiše v statutu naslednje število let delovnih izkušenj: za VS 7 let, za VIS 10 let tn za SS 12 let.
8.	Sprejme se organizacijska shema za oddelek za informacije, kakor je bila predložena v razpravo z dne 3. 8. 1972. oz. 14. 8. 1972.
Sklepi organov samoupraviiaoia
9. Predlog spremembe pravilnika o sistemizaciji delovnih mest se sprejme samo za delovna mesta individualnih izvršilnih organov s hkratnim popravkom, kot je navedeno pod tč. 7) teh sklepov, ostalega predloga pa delavski svet ne sprejema ln naroča, da ustrezna komisija, ki je izdelala ta predlog uskladi zahteve za posamezna delovna mesta s spremembami, ki so bile sprejete pot tč. 7 teh sklepov. Poleg tega naj gre celotni predlog spremembe pravilnika o sistemizaciji če enkrat v obravnavo zaradi tega, ker sedanji predlog niso v popolnosti sprejeli kolektivi enot (izostanki zaradi letnih dopustov). Po končani obravnavi naj se predlog predloži v potrditev delavskemu svetu.
10. Predlog spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov sprejme delavski svet samo za delovna mesta na novo sprejetega oddelka za informacije (tč. 8 teh sklepov), in sicer:
Delovno mesto
Obračunska Zahtevana osnova izobrazba točk na uro od — do
vodja oddelka za
informacije
novinar
oblikovalec
dokumentarist
VS, VIS 15.40—18,12 VS, VIS 14,10—16,92 VIS, SS 10,80—12,96 SS, NSŠ 9,34—11,21
administrator — stenogr. SS, NSS 7,80— 9,34
Črta se v sedanjem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tč. 83 »referent za novinarstvo in propagando«.
Ostalega predloga spremembe delavski svet ni sprejel in naj se uskladi s popravkom pravilnika o sistemizaciji delovnih mest. Postopek za ponovni predlog naj bo enak, kot je to določeno pod tč. 9) za pravilnik o sistemizaciji delovnih mest.
11. Na podlagi 125. člena statuta ln v skladu s 123. členom statuta ter 142. in 143. členom poslovnika o neposrednem upravljanju in delu organov upravljanja podjetja je delavski svet na podlagi izida tajnega glasovanja sprejel predlog razpisne komisije za razpis direktorja analitsko-planske službe in izvolil na to delovno mesto tov. Vasleta
1
»GP	'	-an 7
INTERVJU
JAaJLo /e poMe&no

V julijski številki našega glasila sem prebral novico o večkratnem pomanjkanju gradiva za objavo v glasilu. Da tokrat ne bi bilo tako, se oglašam s skromnim prispevkom tudi jaz. Že z odločitvijo, da bom tudi sam nekaj napisal, pa so nastale težave. Kaj naj sploh napišem? Raznih intervjujev z direktorji, šefi in drugimi vodilnimi je vedno dovolj, zato sem se odločil, da svojega sogovornika poiščem med delavci, ki si l trdim delom služijo svoj vsakdanji kruh. Ker dajem prednost ženskam, ima prva besedo štiridesetletna Marija Garačko, mati treh otrok.
»Kdaj se začne in konča vaš delovni dan?« sem jo najprej vprašal.
»Zgodaj in pozno. Vstati moram namreč že ob pol petih, da lahko pripravim zajtrk sebi in možu ter še. pred odhodom v službo uredim vse za otroke. Ko greva z možem v službo, pustiva otroke pri sosedi, ki nama jih varuje. Za vsakega pa ji morava odšteti kar 200 din. Po končanem delu v službi me čakajo doma še vsa gospodinjska opravila od kuhanja kosila do pospravljanja, pomivanja in vse, kar sodi zraven. Ker je treba vedno tudi kaj zašiti, skoraj nikoli ne ležem pred enajsto zvečer.«
»Pa še eno, morda diskretno vprašanje. Ste srečni?«
Nekoliko zamišljena nam je odgovorila: »Ko bi bil mož malo bolj pozoren, otroci malo bolj pridni, malo nižje cene in malo večje plače, mislim, da bi bila popolnoma srečna.«
Iz razgovora lahko razberemo, da preprosti ljudje res ne potrebujejo mnogo za srečo. Zadovoljni so brez vikendov, avtomobilov itd. Več jim pomeni topla beseda. Zavedajo pa se, da so za svoj trud vse premalo upoštevani, saj mnogokrat celo pozabljamo nanje.
Jenko Marijan LIO, Škofja Loka
Mladi o sebi in svojem delu
i
Dragi miadi bralec, upam da te vrstice ne bodo naletele na gluha in zaprta ušesa
E
;at
'lo;
S temi vrsticami te hočem vzpodbuditi k razmišljanju o mladinski organizaciji, njenem delu, nalogah in pravicah, ki jih le-ta ima. Nimam te namena poučevati, ampak spomniti na tvojo dolžnost kot mladega člo-vega, ki si utira pot v življenje. Zavedati se moraš, da boš veliko lažje uresničil svoje cilje, če bo mladinska organizacija tvoje PE bolj aktivna.
Zato pomagaj in prispevaj po svojih močeh, da bo tvoj mladinski aktiv v PE ali obratu bolj zaživel na vseh področjih, ki zanimajo mlade. Izkoristi svoj mladostni polet in energijo za šport, za strokovno in politično izpopolnjevanje, saj boš le tako pomagal pri utrjevanju naše samoupravne skupnosti.
Polde Užmah
Saj veste, red, disciplina..
Obiskal nas je nedavni štipendist, zdaj že inženir Polde Užmah, zdaj pri vojakih
— Dobrodošel, sem ga pozdravil, kaj pa vas je prineslo med civiliste?
— Osebna potreba, je odgovoril in želja, da bi se po dolgem času zopet srečali.
— Imeli ste .krompir', da ste ostali v Sloveniji.
— Res. imel sem veliko sreče. Prve tri mesece sem služil v Vipavi, sedaj pa delam v projektivnem biroju JLA v Postojni.
— Ce se ne motim boste kmalu slekli vojaško suknjo, Ali se tega veselite?
— Gotovo, vsak je rajši v civilu, saj veste: red, disciplina, komanda. Sicer ni nič hudega, ali vseeno sem rajši doma. Končno sem pa zaradi tega prišel. Drugi mesec bom slekel vojaško obleko in me zanima, kam in Ide me boste zaposlili. Najrajši bi šel v Maribor.
— Osebne želje in potrebe?
— Da, še letos se nameravam poročiti in v Mariboru si urejam stanovanje.
— Čaka me še mnogo skrbi, pa tudi pripravniška doba še ni minila. Najrajši bi seveda delal v operativi.
— Brez skrbi, operativa potrebuje strokovnjake, bomo za vas že našli primerno mesto. Dosti uspeha v JLA in kmalu na svidenje!
V sedanjem akcijskem programu stabilizacije Gradisa, ko razpravljamo o ustavnih dopolnilih, akcijskih programih ZK, sindikalnih organiza-cjah in tudi o delu ZM, ne stoj ob strani, temveč razpravljaj z ostalimi mladinci in starejšimi člani delovne ga kolektiva. Skupaj dopolnjujte in popravljajte program, da bo čutiti mišljenje vseh in vsakogar, saj to je naša prihodnost.
Zakaj to pišem in dolgovezim? Zveza mladine je postala namreč pomembna družbenopolitična organizacija, ki je s svoj 11 delom in rezultati dosegla vidno mesto v naši družbi. To pa je dosegla le zato, ker se je sposobna vključevati v razreševanja osnovnih družbenih vprašanj našega razvoja in ljudi v njem. Od tu naša prizadevnost in aktiven odnos do sprememb zvezne in republiške ustave, naše angažiranje pri družbenem razvoju republike, občine ter same delovne organizacije.
Po vsem tem se bo morda pojavilo vprašanje, čemu razpravljati o organiziranosti in problemih organizacije. Zavedati se moramo, da v ZM reorganizacije ni in ne more biti enkraten poseg, ampak stalen proces spreminjanja organizacije, vsakodnevno prilagajanje družbenim odnosom in mladim ljudem, skratka sredinam, kjer deluje.
Prav zato smo se v Gradisu odločili ustanoviti enotno organizacijo mladih, ki naj bi povezovala vse mladinske aktive v PE in obratih, koordinirala njihovo delo in reševala probleme mladih, ki se porajajo v celotnem Gradisu. Delovala bo na vseh področjih ter reševala in organizirala stvari, ki jih posamezni aktiv ni zmožen storiti..
V maju se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev enotne organizacije in izdelal osnutek programa dela, ki ste ga dobili tudi v vaš aktiv.
>re
Razpravljajte o njem, ga dopolnit*^ in popravite, da ga bomo lahko nl^' ustanovni konferenci sprejeli in s^e zadali naloge ter le-te uspešno ureyla^ ničevali. Program pa ne sme biti togtSn ampak naj vsebuje možnosti za spre-.^ minjanje in dopolnjevanje, ki ga bO',ej( do terjale vsakdanje spremembe V,ej( družbenem življenju in potrebe mla-3gt dih v podjetju, saj bo namenjen prvi vrsti le-tem,	L
Ker organizacija kot taka sama se->a bi ni namen, da bi obstajala sam0ile( na papirju, ampak je organizacija j mladih, te prosim, da se aktivno^ vključiš v delo že v fazi ustanavlja-^ nja, kot tudi kasneje pri izpolnjevanj nju zadanih si nalog. S pomočjo na-^ še sindikalne organizacije in ZK kot$Q vodilni sili delovnega razreda bo tu-^ di naša mladinska organizacija do-str] segla svoje cilje
Upam, da te vrstice ne bodo nale-j;^ tele na gluha ušesa, ampak se boJjn aktivno vključil v akcijo in nadalje-Ve, val delo v mladinski organizaciji še„0 z večjo vnemo kot doslej. Naj se po-^. kažejo sadovi tvojega dela in rezul'^, tati tvojih naporov!	L !
Rudi KerčmaL*,.1
Uspeh
■ RAVNE NA KOROŠKEM: Uspeh PE Ravne na Koroškem je v prvem polletju nadpovprečen, saj so pri ustvarjanju dohodka med enotami v Gradi, su na prvem mestu. Avgusta bodo vsem delavcem v proizvodnji izplačali akordni, presežek v znesku 130.— din, povprečje akordnega presežka pa je 250.—. Vsem zaposlenim se torej izplača 15 Vo gibljivega dela na efektivno uro za mesec avgust
■ LJ UBL J AN A-OKOLIC A: Nova prevzeta dela: Cestno podjetje Ljubljana — podvoz na Jeprci. skupščina Ljubljana Moste-Polje — montažni otroški vrtec.
Eai
Zot
kri
flot
ko]
to
dal
rili
(
nu sar itn * i Eri tež
bi
K
Branka, dipl. gr. ing. Dolžnosti na novem delovnem mestu bo prevzel, ko bo razrešen dolžnosti na sedanjem delovnem mestu direktorja obrata gradbenih polizdelkov.
12.	Na podlagi 132. člena statuta GIP Gradis sklene delavski svet podjetja, da se predčasno razreši dolžnosti individualnega izvršilnega organa direktorja obrata gradbenih polizdelkov tov, Vasle Branko, dipl. gradb. ing., ker je bil izvoljen za direktorja ana-litsko-planske službe pr? centrali podjetja. Poslov bo na sedanjem delovnem mestu razrešen, ko bo po rednem razpisnem postopku izvoljen novi direktor obrata gradbenih polizdelkov in ko bo opravljena primopredaja poslov. Komisijo za primopredajo imenuje glavni direktor v smislu 133. člena statuta GIP Gradis in 131. člena pravilnika o delovnih razmerjih.
13.	Se nadalje ostane v veljavi sklep delavskega sveta podjetja z dne 27. 6. 1972 tč. 14), da bo do prevzema poslov na novo izvoljenega direktorja analitsko planske službe, opravljal tekoče naloge le službe tov. Bačer Albin, strokovni svetovalec, izvršilne funkcije individualnega izvršilnega organa pa so pridržane glavnemu direktorju.
14.	Na podlagi 134. člena statuta GIP Gradis razpisuje delavski svet podjetja prosto delovno mesto direktorja cbrata gradbenih polizdelkov kot individualnega izvršilnega organa. Razpis bo izvedla razpisna komisija v naslednji sestavi: predsednik komisije Smole Mitja, člani komisije Osolnik Vlado, Sever Dragovan, dipl. gr. ing., Gačnik Franc, dipl. gr. ing. in Repše Jože. Komisija naj izvede razpis po predpisanem postopku in predloži, ko bo iztekel razpis, najustreznejšega kandidata v potrditev delavskemu svetu podjetja.
15.	Na podlagi 110. člena pravilnika o delovnih razmerjih sprejme delavski svet podjetja na znanje pismeno sporočilo z dnem 24. 7. 1972 tov. Gričarja Janeza, dipl. gr. ing. na delovnem mestu komercialnega direktorja podjetja o njegovi želji za prenehanje dela pri podjetju, in sicer v rednem roku s tem, da bo razrešen z dnem 31 decembrom 1972.
16.	Na podlagi 134. člena statuta GIP Gradis sklene delavski svet podjetja, da se razpiše prosto delovno lesto individualnega izvršilnega organa, komercialnega direktorja podjetja. Razpis bo izvedla razpisna komisija po predpisanem postopku v naslednji sestavi: predsednik komisije Smole Mitja, člani komisije Lukač Božidar, Sever Dragovan, dipl. gr. ing., Gačnik Franc, dipl. gr. ing. in Klobučar Jurij, dipl. gr. ing.
Komisija naj izvede razpis prostega delovnega mesta in upošteva prej omenjeni rok razrešitve tov. Gričarja Janeza, dipl. gr. ing. 2
2
na delovnem mestu komercialnega direktorja.
17.	Delavski svet odobri, da se lahko sklene pogodba s firmo »Pfister« za dobavo opreme nove betonarne na obratu gradbenih polizdelkov v skupnem znesku DM 155.000.— in nabavo stroja za izdelavo betonskih cevi v predračunski vrednosti 500.000.— din,
18.	Spremeni se 20. člen pravilnika o prejemkih delavcev iz materialnih stroškov s tem, da se priznavajo povečani dejanski stroški za prevoz na delo in z dela, in sicer takole:
pod tč. a) 20. člena za razdaljo od 1 do 4 kilometrov se namesto 2,— din na dan priznava 3.— din na dan;
pod tč. b) 20. člena za razdaljo od 4 do 10 km se namesto 3.— din na dan priznava 4,— din na dan.
Sprememba stopi v veljavo 8 dan po objavi tega sklepa in se uporablja od obračunskega meseca avgust 1972 dalje.
19.	Delavski svet podjetja izvoli za predstavnike v republiško skupnost za ceste SRS tovariše: ing. Alfred Peteln, ing, Hvastija Boltežar, ing. Jeršan Ivo in ing. Saša Škulj. Hkrati pooblašča predstavnike, da se dogovorijo o kandidatni listi, izvolijo delegate v skupščino republiške skupnosti za ceste in sodelujejo pri izvajanju drugih funkcij volilne konference. O svojem delu naj poročajo delavskemu svetu podjetja.
Za možnega kandidata za delegata skupščine republiške skupnosti za ceste evidentira delavski svet tovariša Alfreda Petelna, dipl. gr. ing.
20.	Na podlagi 29. člena pravilnika o poslovanju uprave stanovanjskih hiš in stanovanj GIP Gradis izvoli delavski svet predstavnike v delavski svet uprave stanovanjskih hiš in stanovanj GIP Gradis naslednje tovariše: Janez Herzog, dipl gr. ing. iz. gradbene enote Ravne, Novak Rudi iz gradbene enote Koper in Cepuš Alojz iz centrale, namesto dosedanjih predstavnikov, katerim je potekla dveletna mandatna doba.
21.	Delavski svet potrdi razširitev predmeta poslovanja pri opravljanju zunanje trgovinskega predmeta, po tem ko je obravnaval ekonomsko upravičenost, še na:
-a) izvoz lastnih izdelkov in polizdelkov v tujino,
b) zastopanje tujih firm s konsignacijo.«
22.	Delavski svet potrdi razširitev predmeta poslovanja, po tem ko je obravnaval ekonomsko upravičenost, da se pri sedanji registraciji za opravljanje zunanje trgovinskega prometa spremeni druga alineja v registru* kjer je vpisano opravljanje zunanje trgovinskega prometa, tako da se glasi:
i
»uvoz opreme, reprodukcijskega materiala, strojev, surovin, pomožnega in podobnega materiala, orodja ter vseh potrebščin za lastne potrebe in za potrebe kooperantov.«
23.	Delavski svet sklene, da prispeva kot pomoč Pomurju, kjer so utrpeli veliko škodo prebivalci tega področja zaradi poplav in neurja 250.000.— din iz sklada skupne porabe in naj se prispevek pošlje v poseben sklad solidarnosti pri SDK Ljubljana št. 501-789-52.
Gospodarsko finančna služba naj izvede gornji sklep v tem smislu, da izvrši razporeditev zneska na posamezne enote glede na višino osebnih dohodkov v vsaki enoti.
24.	Glede na določbe samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu 27. člen, 7. točka se v pravilniku o podelitvi spominskih daril na koncu 1. odst. 11. člena namesto pike postavi vejica in doda besedilo:
. vendar izplačilo ne sme presegati zneska dveh povprečnih mesečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v enoti oz. centrali podjetja v zadnjih dvanajstih mesecih«.
25.	Delavski svet sklene, da GIP Gradis pristopa k pogodbi o ustanovitvi Ljubljanske banke s tem, da prevzame tudi riziko za poslovanje banke.
Za člana zbora podružnice imenuje delavski svet kot pooblaščenega predstavnika tov. Huga Keržana, dipl. gr. ing., glavnega direktorja podjetja, in ga hkrati pooblašča za sklenitev in podpis dokumentov v tej zvezi.
26.	Delavski svet podjetja, sklene, da GIP Gradis pristopa k poslovnemu združenju Evro-Turist« Poreč in pristaja na začetni delež, ki znaša 200.000.— din. Poleg tega pristaja na plačilo stroškov za projektiranje in pridobitev kotrebne dokumentacije za I. fazo gradbenih del na področju Cervar—Luka do višine 250.000,— din.
27.	Delavski svet potrdi inventurne komisije za redni letni popis za leto 1972 v naslednjem sestavu:
a)	centralna popisna komisija:
—	Remec Alojz, predsednik
—	Ciringer Ivan, član
—	Rizmal Ludvik, član
b)	Glavna popisna komisija za popis osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe:
—- Zupan Janez, predsednik
—	Komar Ivo, član
—	Lorenčič Jože, član
c)	Komisija za popis nedovršene proizvodnje in lastnih investicij v gradnji:
—	ing. Brenčič Ignac, predsednik
Ce;
ali
—	Zorko Franc, član
—	ing. Omersa Igor, član	jjjj,
d)	Glavna popisna komisija za popis tet* jate v in obveznosti v podjetju:
—	Kunej Peter, predsednik
—	Lenščak Anica, član
—	Stoti Cvetka, član	SU
e)	Komisija za popis materiala in drobnega
inventarja — počitniški domovi:	xr\{
—	Remec Alojz, predsednik ^
—	Skrabar Rudi, član
—	Skrabar Irena, član
Komisija za popis materiala in drobnega inventarja — domovi:	tv
Remec Alojz, predsednik	^1;
—	Skrabar Rudi, član
—	Skrabar
f)	Komisija za popis sredstev za delavski dom Bavdkova:
—	Švajger Anton, predsednik
—	Palfi Ivan, član
—	Klinc Ivan, član
g)	Komisija za popis sredstev za dom Koželjeva:
—	Švajger Anton, predsednik
—	Klinc Ivan, član
—	Mlakar Maks, član
h)	Komisija za popis sredstev za dom Mislejeva:
—	Švajger Anton, predsednik
—	Mlakar Maks, član
—	Palfi Ivan, član
delavski
delavski
žr
Zi
in
n
če
k,
č;
bi
i)	Komisija za popis sredstev za vajeniški dom Škofja Loka:
—	Remec Alojz, predsednik
—	Zorko Franc, član
—	Stanovnik Slava, član
j)	Komisija za popis osnovnih in obratni!1 sredstev centrale:
—	Murovec Lojze, predsednik
—	Žnidaršič Feliks, član
—	Soper Zinka, član
k)	Komisija za popis materiala in drobnega intentarja v centralnem skladišču:
—	Umek Franc, predsednik
—	Pucelj Anton, član
—	Plevčak Marija, član
—	Kaparič Mate, član
28.	Delavski svet podjetja GIP Gradis s o' glaša s spremembami in dopolnili ustano-vn6 pogodbe poslovnega združenja »Tehna-i111' pex« Ljubljana z dne 19. tl. 1952.
Overovatelja:
Košir Janko
Jeršan Ivo, dipl. gr. ing.
Predsednik DSP: ILOVAR Leopold
I
91
Z
S
I
C
s
s
r
v
l.
t
s
r
t
Ekspanzivni cement
Kurjenja.
lita
na
si
as-
»a
ce-
>0-
v
la-
v
se-
no
Ua
no
a-
a-
a-
ot
u-
o-
e-
oš
e-
še
0-
1-
Doigo časa je že, odkar je beton kljub nekaterim pomanjkljivostim prevzel vodilno vlogo v gradbeništvu Znano je. da beton ne Prenese nateznih sil, da zaradi njihovega delovanja razpoka in $e kruši. Tako krčenje kot tudi širjenje betona nastopa zaradi koloidal-hega stanja cementa v vodi. Širjenje betona nastopa tam, kjer je beton izpostavljen velikemu vplivu vlage ali pa pri betonskih konstrukcijah pod vodo. Je pa to širjenje betona zelo majhno in ne povzroča vlage v betonu ?elo majhno in ne povzroča motenj, Krčenje betona nastopa zaradi premajhne količine vlage v betonu med strjevanjem. Do današnjih ^ni se krčenju betona ni dalo izogniti, lahko Pa se dajo preprečiti njegove nezaželene posledice. to je razpoke, s prednapenjanjem.
Beton pa se ne širi samo zaradi vlage, ampak se širi tudi med strjevanjem. To pa le mnogo bolj škodljivo, ker gre za širjenje betona zaradi kemičnih učinkov. Ti nastopajo nekontrolirano v notranjosti betona potem, ko začne dobivati trdnost. Širjenje betonske konstrukcije se kaže v obliki razpok, konstrukcija se drobi in razpada.
Veliko je snovi, ki zaradi zadržane hidra-tizacije lahko povzročijo škodljivo razširjanje betona, če je njihova količina v betonu prevelika. Taki snovi sta na primer apno in moč-n° žgana magnezija. Dolgo časa so bile sanje proizvajalcev cementa taki cementi, ki ne spreminjajo svoje prostornine, vendar pa do današnjih dni niso uspeli. Iz te želje tudi izhaja misel, da bi krčenje betona, ker ga pač ne moremo odstraniti, izravnali s pomočjo ekspanzije cementa, katero bi bilo mogoče nadzorovati.
Gre torej za to, da bi ustvarili seštevek krčenja in širjenja betona, po katerem bi dobili beton, ki bi se v času strjevanja nekoliko razširil, namesto, da bi se krčil, kot je to normalno pri današnjih portland cementih. Nekateri proizvajalci cementa hočejo še unij, tako daleč, da bi kemičnim potom ustva-rili napetost v armaturi Obe pravkar opisani vrsti cementa ime-hujemo ekspanzivni cement. V resnici ima samo druga vrsta cementa pravico do tega imena, oziroma bi ga bilo bolje imenovati z imengm »cement s samonapetostjo«. Cement Prve vrste pa se imenuje »cement z uravnoteženim krčenjem«.
• Vrste ekspanzivnih cementov
Zaenkrat razlikujemo tri razrede ekspanzijskega cementa:
Prvi razred:
Ekspanzijski cement, ki je osnovan na tvorbi strisulfoaluminata kalcijevega hidrata. Tega cementa so tri vrste:
Cement vrste K, katerega se dobi:
—	z dodatkom ekspanzivnih snovi portland cementu, ki vsebuje majo C3A in velik--. C3S, ali pa
—	z neposrednim dodatkom ekspanzivnih snovi cementnemu klinkerju za Portland cement.
Cement vrste M, sestavljen iz portland cementa aluminatnega cementa in kalcijevega
sulfata.
Cement vrste S, sestavljen iz portland cementa z mnogo C3A in mavca.
Drugi razred :
Ekspanzijski cement, ki je osnovan na | tvorbi alkalnozemeljskega hidroksida, apna ! ali magnezije.
Tretji razred:
Cement, katerega širjenje nastopa zaradi reakcije kovine s proizvodi hidratizacije oziroma reakcije s kisikom.
Kot kovinski dodatek se uporabljajo:
—	železni opilki, katerih oksidacija povzroča nekaj nabrekanja strjujočega se betona. Znani cement take sestavine se prodaja z Imenom »Embeco«. Eden od dodatkov nadzoruje oksidacijo železnih opilkov in je isto-časno tudi pospeševalec vezanja in plastifi-kator;
-* • aluminijev prah, ki reagira na apno . v času hidratizacije in osvobaja vodik, ki širi beton; imamo torej neke vrste plinasti beton:
—	niklov prah. kot ga zahteva eden od ameriških patentov. Širjenje betona se doseže Z žarčenjem 100 do 400 Rontgenov.
Navadno se uporablja ekspanzivni cement z uravnoteženim krčenjem.
• Lastnosti ekspanzivnega cementa
Surovinam, iz katerih se izdeluje portland cement se sorazmerno lahko doda še tiste Surovine, ki povzročijo širjenje cementa. Če ®e pa hoče doseči končni namen, to je nadzorovanje učinka krčenja betona je treba:
—	da reakcija nastane v željenem času in v željenem obsegu,
—	obseg širjenja betona mora biti iste vrste kot krčenje betona,
—	širjenje betona se mora pojaviti v želje-hem času, niti prekmalu niti prepozno, ker sicer ne dobimo pričakovanega učinka.
—	Kot je bilo že uvodoma zapisano je bilo nadzorovanje zgoraj opisanih pojavov pred-het dolgoletnih študij in poizkusov in šele hajnovejša dognanja na tem področju so
omogočila določiti tak sestav cementa, ki se ga da praktično uporabiti.
Sedanji ekspanzivni cement ima to lastnost:
—	da se pri običajnem strjevanju na zraku ne krči, to je, da se na koncu procesa strjevanja ne izmeri, nobenega krčenja betona.
—	da se pri strjevanju v vodi ne razširi več kot do meje elastičnosti, da se torej beton radi širjenja svoje prostornine ne poškoduje.
— Ekspanzivni cementi imajo lastnosti, ki so zelo slične normalnim portland cementom, seveda z izjemo širjenja cementa, ki je osnovna lastnost ekspanzivnega cementa.
Ostale lastnosti ekspanzivnega cementa so:
Vgradljivost: Ekspanzivni cement rabi za svojo hidratizacije več vode kot navadni portland cement. Vodocementni faktor je torej večji, kar poveča ugradljivost, to pa je gotovo upoštevanja vreden činitelj.
Zračni mehurčki nastopajo v manjši meri kot pri navadnem portland cementu.
Elasticitetni modul: Napram portland cementa ima ekspanzivni cement pri isti tlačni trdnosti ali enak ali pa nekoliko nižji elasticitetni modul.
Ta činitelj je zelo važen, kajti očitno je trdno telo tem občutljivejše napram razpoka-nju čim bolj je telo togo kadar je izpostavljeno zunanjim napetostim določenega obsega (potres, temperaturne spremembe).
Razvijajoča se toplota pri hidratizaciji, čas vezanja, mehanske trdnosti betona in krčenje betona enako tako pri portland cementu kod pri eksplanzivnem cementu.
Koeficient raztezanja: zaradi temperaturnih sprememb zavisi bolj od mineralnega agregata kot od cementa.
Odpornost proti agresivnim vodam je bolj odvisna od skrbnega ugrajevanja betona, to je od gostote betona, kot pa od nastopajočih kemičnih reakcij. Dosedanja praksa pa kaže, da ni priporočljivo uporabljati ekspanzivni cement tam, kjer obstoja večja možnost rjavenja (korozije) armature.
Sprijemljivost betona in armature še ni dobro raziskana, ker je bilo dosedaj z eks-panzivnim cementom zgrajenih le malo stavb. Ameriške izkušnje pa povedo, da je sprijemljivost železa z betonom vsaj tako dobra kot pri portland cementu.
Trajnost:	dolgotrajni poizkusi, izvršeni
predvsem z amerikanskimi cementi niso pokazali tudi v daljšem obdobju nobenih poslabšanj trdnosti cementa
Činitelji, ki določajo širjenje
Napetost: širjenje cementa je funkcija tlačne napetosti, katera ovira njeno širjenje. To se zmanjšuje z naraščanjem tlačne napetosti in prestane pri napetosti ca. 30 barov (glej diagram).
Dodajanje cementa: čim večjo količino cementa se dodaja betonu, tem večje je širjenje betona. Toda ta_ učinek je uravnotežen, ker se obenem povečuje tudi natezna trdnost, katera ustvarja napetost, ki zavira širjenje.
Priporoča se dodajanje cementa v količini približno 350 kg cementa na 1 m’ gotovega betona.
Dober gospodar opere orodje
3®	Serov
Krivulja, ki predstavlja razmerje:
širjenje pri vplivu tlačne napetosti * S
prosto širjenje
kot funkcija napetosti
Vodocementni faktor
V splošnem rahlo narašča širjenje betona s
povečanjem vodocementnega faktorja —, so-
c’
odnosno pa padajo mehanske lastnosti.
Pri ekspanzivnem cementu je treba uporabljati dovolj vode za hidratizacije cementa, toda prevelik je vendarle neugoden.
Nega betona in temperatura v času nege
Vlago je treba zadrževati v betonu čimdaljši čas in prav prvi dnevi so za širjenje betona najvažnejši. Zato je treba čimprej ko je mogoče obrizgati vse površine betona z zaščitnim slojem, ki preprečuje izhlapevanje vlage. Ta ukrep zadošča, je pa tudi neobhodno potreben.
Hitrost širjenja betona narašča z zvišanjem temperature.
Armatura
Širjenje betona ustvarja v prvi dobi strjevanja betona natezne napetosti v armaturi, kasneje pa ta napetost popušča. Ameriški predpisi zahtevajo pri ekspaznivnih betonih uporabo armature.
Čas mešanja
S povečanjem časa mešanja betona se zmanjšuje širjenje betona.
Dodatki
Nekateri dodatki lahko škodljivo vplivajo na širjenje betona, nevarni so posebno zadrževale; strjevanja.
Mineralni agregat
Kakovost in velikost zrn lahko nekaj vpliva na širjenje betona. Uporabljajo se lahko vse vrste mineralnih zrn. Na kvaliteto betona pa lahko vpliva poroznost zrn. Votline v zrnih služijo lahko kot rezerva za vodo, če so zrna prej namočena, karje tudi ugodno, ali pa a vpijajo vodo, kar lahko" poslabša kvaliteto betona.
Hranjenje cementa
Ekspanzivni cement je treba hraniti v dobrih prostorih, zavarovanih pred vplivom vlage in zraka. Vlaga kot COa v zraku lahko
znižata vrednost ekspanzivnega cementa, ki je. kot kaže, občutljivejši za prepih kot navaden portland cement.
© Uporaba ekspanzivnega cementa
Širjene betona se preizkuša s prizmo iz armiranega ali nearmiranega betona, katerega se zaščiti proti izhlapevanju vode, takoj ko se betonsko prizmo razopaži. Ta preizkus se lahko izpopolni tudi tako, da se prizma brani v vodi.
Beton iz ekspanzivnega cementa se sestavlja enako kot portland — cement.
Najboljše lastnosti betona pa se dosežejo s precej plastičnim betonom. Običajna doza je 350 kg cementa 1 m3 gotovega betona, pri čemer pa je seveda možno odstopanje.
Vsak dober mineralni agregat je dober za izdelavo ekspanzivnega betona. Posamezni betonski elementi morajo biti armirani z najmanj 20 kg železa lm3'betona ali z 0,1% do 0,2 % prereza. Po ploščah je priporočljivo namestiti armaturo pod zgornjim robom plošče.
Dodatki k cementu morajo biti pred uporabo preiskani.
Kot je bilo že povedano se mora vodo zadržati v betonu čim dalj časa, ker je voda potrebna za hidratizacijo vseh sestavin, torej tudi tistih, ki povzročajo širjenje betona.
Najenostavneje je ščititi beton z posebno snovjo za nego betona, ki jo obrizgamo po razpaženih površinah. Površine betona se lahko ščitijo tudi s polietilenskim filmom, toda izkušnje povedo, da ta način ni najboljši in da je na gradbišču težko ohraniti ta film več dni. Nega betona je najvažnejši del celega betoniranja in ji je treba posvečati veliko pozornosti.
Ko se zberejo vse lastnosti ekspanzivnega cementa se lahko ugotovi, da taki betoni:
1.	Zmanjšujejo razpoke, nastale vsled krčenja betona zaradi strjevanja, iz tega pa sledi lepši videz betona, večja nepropustnost betona, manjše rjavenje armature itd., torej daljša življenjska doba betona,
2.	omogočijo zmanjšanje števila stikov v ploščah, kar pomeni manjšo ceno zgradbe, zmanjšanje stroškov vzdrževanja stikov in zmanjšanje slabih točk, katere predstavljajo stiki.
3.	Zmanjšajo ali odstranijo v betonskih delih napetosti, ki nastopijo pri navadnem betonu v času strjevanja.
4.	Odstranijo deformacije posameznih delov skeleta, ki nastanejo radi različnega krčenja posameznih delov.
Izkušnje iz prakse kažejo, da imamo pri stavbah, katere so zaščitene proti temperaturam, stike lahko na vsakih 70,00 m. Ce pa je zgradba izpostavljena temperaturnim spremembam se lahko stiki izvedejo vsakih 50 m.
Uporaba ekspanzivnega cementa v ZDA je že leta 1964 prešla meje poizkusov. Najnovejši primer zgradbe iz takega cementa je parkirna hiša na letališču Chicago, katere površina je 35 hektarov. Zgrajena je v šestih nadstropjih, za plošče in skelet je bil uporabljen beton iz ekspanzivnega cementa; zanj so uporabili 31.000 ton cementa tj. okrog 100.000 m3 betona.
Drug tak primer je vzletna steza za taxi-letala, dolga 1600 m in široka 23 m. Steza ima 2 vzdolžna stika, prečni stiki pa so medsebojno oddaljeni po 38 m, mere ene plošče so torej 7,6 X 38 m.
Povzeto po: Annales de 1’institut technique du bStiment et des travaux publies.
Ing. Milivoj Šircelj
Janez Garbajs in Alojz Zorko

:
Separacija v Mariboru
Ni dovolj samo strokovno znanje, pomembna je tudi praksa
Sodobna separacija in betonarna v Kranju
V prijetnem gozdičku, nedaleč od znane tovarne čevljev Planika, si je naša PE Jesenice uredila sodobno betonarno in separacijo.
Zadnjega maja letos so iz novo urejene betonarne odpeljali prva kubike betona, Gramoz vozijo v glavnem z Jeprce in Straževa. Pripeljani gramoz stresejo v deponijo, odkoder ga z nakladači ali buldožerjem potisnejo v silos, od tu preko trakov na sejalni val in drobilec ter nazaj na tresi!no sito.
Na tresilnem situ se spere in gre del na deponije, del pa preko dehidratorja za frakcije od 0—4 mm. Voda iz dehidratorja teče po odprtem kanalu v usedilnik, ki je razdeljen na dva dela po 20 m2. Tu se glina in ostale primesi usedejo, očiščena voda pa odteče v Savo. Ustavila sva se pri deponiji: »In kaj dalje,« sem vprašal Jožeta Eržena, dipl. gr. ing., ki je istočasno organizator in vodja celotne proizvodnje.
»Res, manjka člen v verigi.« je dejal ing. Eržen ter nadaljeval:
»Iz deponij, ki jih bomo v kratkem povečali, se sortirani material potisne v zvezde, od tu pa v betonarno.«
»Kolikšna je kapaciteta mešalca in koliko lcubikov betona sploh lahko na dan napravite?«
»Kapaciteta mešalca je 2501, dnevno pa napravimo tudi do 140 m3 betona, kar v celoti zadostuje za naša delovišča v Kranju in okolici,« je dejal ing. Eržen. Pa še to, trenutno dela v separaciji in betonarni 6 ljudi Ko bomo delo še bolj mehanizirali, se bo število delavcev še zmanjšalo.
Delo brezhibno teče in problemov nimamo, je ob zaključku kratkega razgovora dejal ing. Eržen — pa nas še kdaj obiščite.
?
Gradnja toplarne na Planini v Kranju

Novi samski dom v Kranju

Novo urejena seperacija in betonarna v Kranju na desni Anton Rupar, desno pa Božo Lahajner
zgoraj je dipl. ing. Jože Eržen, spodaj levo je
V naselju Planina smo prevzeli gradnjo cele vrste izredno zanimivih objektov
Kot večina slovenskih mest tudi Kranj stalno spreminja svojo zunanjo podobo. Siri se industrija, urejujejo javne in trgovske zgradbe ter gradijo nova kompleksna stanovanjska naselja.
V ta napredek so se vključili tudi delavci Gradisove enote z Jesenic, ki so si zaradi svojega kvalitetnega dela in z držanjem dogovorjenih rokov že davno pridobili i zaupanje iti ugled med kranjskimi investitorji.
Približno tako je tudi v novem stanovanjskem naselju Planina v Kranju.
Sektorski vodja Janez Dimnik je ravno obračunaval mesečne situacije in ni imel kaj prida časa za razgovor. Toda vseeno smo mu ukradli nekaj dragocenih trenutkov.
— Vključili smo se v stanovanjsko izgradnjo, je začel pripovedovali tovariš Dimnik. V novem naselju Planina gradimo kotlarno z dimnikom, 3 stanovanjske bloke ca. 40 stanovanj, 2 stolpiča po 60 stanovanj, 190
garaž sistema Tripleks, prevzeli pa smo tudi kompletno zunanjo ureditev.
— Bi nam hoteli o svojem delu in objektih povedati kaj več?
— Prav rad, je odvrnil.
Najzanimivejši objekt je kotlarna, ki je hkrati tudi projekt našega biroja. oziroma projektanta dipl. ing. arh. Milana Arneža.
Kotlarna, ali bolje rečeno toplarna, bo ogrevala 2.500 stanovanj v naselju Planina. Arhitektonsko bo kotlarna zelo lep objekt, za graditelje pa izredno zahteven. Sam objekt je betonski skelet obzidan z vidno fasadno opeko, ravna streha pa bo pokrita s siporeksom. V njem bodo 4 kotli ter 3 cisterne s ca. 500 m3 mazuta. Temelji so betonski in celoten sistem cisterne je grajen v obliki bazena, (v primeru, da poči cisterna. bo mazut ostal v bazenu).
Drug zanimiv objekt je ca. 60 metrov visoki dimnik, ki je grajen v obliki črke H, ki je spodaj in zgoraj raztegnjen. Dimnik je betonski obod,
znotraj obložen z žlindrino volno ifl šamotom.
Stanovanjski bloki so v glavne# grajeni po sistemu klasične gradnjo Kvadratni meter površine pa b« stal 3.200 do 3.600 dinarjev.
Na stolpnicah so z delom šele pričeli, izkopana pa je že gradben* jama.
Tudi dela na gražni hiši so šele * zgčetni fazi. To bo trietažna stavba v kateri bo našlo svoj prostor kat 190 železnih konjičkov.
— In problemi?
— Kaj bi s temi, je dejal toV-Dimnik. Ti so bili in še bodo. Velik« težave smo imeli z nabavo*, modularne opeke, da o cementu ne govorim.
Delavci trenutno stanujnjo v bivših pisarnah Gradisa ter v barakah-Zidamo pa nov samski dom, ki bo vseljiv do konca leta. Skrb za osnovne življenjske pogoje delavcev je zelo pommbna in tega se na Jesenicah dobro zavedajo.
P gj	g e v e v v
na leprci ne bi več
Jeprca! Se do nedavnega strah in trepet vseh voznikov, ki so poznali njegove skrivnosti. Po skoraj vsakodnevnih nesrečah, med katerimi se jih je precejšnje število končalo s smrtjo, je cestno podjetje predčasno uredilo sam zavoj pred križiščem. Razširitvi zavoja in povečanemu nagibu pa bo sedaj sledila še ureditev samega križišča.
Cestno podjetje Ljubljana kot investitor je že izkopalo več kot 14.000 m3 zemlje, napravilo obvozno cesto, tako da se bodo v kratkem lotili del tudi delavci naše PE Ljubljana-okolica, ki bo izdelala sam objekt. To bo izvennivojsko križanje v obliki deteljice. Nepotrebnih zastojev zaradi spreminjanja smeri proti Škofji Loki torej ne bo več, saj bo sodobno urejen podvoz omogočal potovalno hitrost tudi čez samo križišče.
Edini večji problem v zvezi z gradnjo je zaradi strukture samega zemljišča. Po načrtih naj bi bil sloj konglomerata na tem območju le debeline 1,20—1,40 m, toda pri izkopu se je pokazalo, da je le-tega kar
12 m. Tudi naknadne geološke raziskave so to pokazale. Zato bodo tudi precejšnja odstopanja od začetnih izmer za izkope in nasipe. Posebno slednjih bo precej več, kot je bilo predvideno.
Upamo pa, da tudi to ne bo ovira, da objekt ne bi bil dokončan do roka, to je sredine oktobra.
Dokler bo naša upravnica Erna na zelenem Pohorju, se nam bo na počitnicah pri njej dobro godilo