Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din BESEDA Ured niitvo: Dalmatinovo 8 - Uprava: Šelenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Ce-Kovni račun 17.152 Izhala vsak petek ŠTEVILKA 6 V LJUBLjANl, 4. FEBRUARJA 1938 LETNIK II. Dr Dinko Puc: Gospodarska obramba Slovencev . s{ji* .v •m- nm ss *£’ -vt #. w ^jboim* Mima a o v. S O P N »k* n «*»» S k O O V> Nit & k a> o o o & <0 Dr, M. Korun: II Slovencu 44 Vodilno glasilo J.RZ v Sloveniji je zapet dokazalo svojo „dobro“ šolo V zvezi s prihodom naših pri- ! razlaga oblastvene ukrepe. Ob-t<»liev iz Rnnifri.o.rio laistveni odlok, ki ga imamo mi .v f, ..." sr » •**uyuiu uaniu pn jateljev iz Boygrada, je slovensko dnevno časopisje, ki drugače, ne piše rado o nais, posvetilo našeanu pokretu dovolj pozornosti, s čimer nam je ustreglo. Posebno se je «Slovenec» v svoji ponedeljski izdaji razpisal o nas pod značko «Shoda staro-radikalov ni bilo». Ne bomo ponavljali vseh «du-hovitosti>>, ki jih je napisal, toda napraviti moramo najprej dve konstataciji, ki sta važni. Prva, da ni res, da bi bila oblast shod prepovedalai, ker so se «priprav-ijala načelna obračunavanja med združeno opozicijo*. Čudimo se, odkod «Šlovencu» pogum, da tako svojevoljno in potvorjeno Y rpki, se glasi drugače. Druga, ugotovitev, ki naj velja z,a, bodoče. je, da šteje '«SJo-venec» jugofaijiste 141 komuniste med naše nasprotnike. Kakor ima «Slovenec» kratek spomin, se mu utegne zgoditi, da nas bo nekoč pozneje proglasil za «ju-gofašiste» in «komuniste»; takrat ga bomo kaj lahko' z njegovimi lastnimi ugotovitvami demantirali. V ostalem se vidi iz «SIoven-čeYega,» pisanja, da naše nameravano zborovanje pristašev JRZ sicer res ni zanimalo, da pa zanima «Slovenca» in njegove gospodarje. Ti niti nas, niti naših prijateljev iz Beograda nimajo radi. Že vedo, zakaj. Včasih je bilo to drugače. In na te čase bi radi spomnili gospode okrog «Slavenca». Kdo je bil takrat, za čas diktatorskega režima, sobojevnik bivše SLS žal svobodo in demokracijo? Kdo je poskušal po svojih najboljših močeh lajšati usodo političnih preganjancev iti internirancev iz vrst bivše SLS? Ali niso bili to baš naši sedanji beograjski prijatelji, oni «bolj znani voditelji stalrorftdikalov», kakor jih imenuje « Sl o ven ec » ? Takrat so bili težki časi za vse opozicijonalce v Sloveniji, zlasti za bivšo SLS in njene voditelje. Nekaj časa po prihodu svojih gospodarjev na vlado je «Slove-nec» o 'tistih časih jako1 rald in mnogo pisal ter podčrtaval politično mučeništvo, ki ga je bivša SLS prestala. Poudarjal je, kako je takrat oblast preganjala posamezne ljudi, jih zapirala in kaznovala, zabranjevala jim zbore in sestanke, kako se nisi mogel kreniti, ne dat bi bil za teboj organ javne varnosti, kako je oblast razpuščala društva in organizacije, skratka, kako je posta- Dr. H. K.: ' Se poglavje o diktaturi Prava demokracija bo v najodločnejši borbi >Tvojevala resnično ivobodo človeštva V svojem zadnjem članku sem osvetlil način, kako nastajajo v sodobnem svetu diktatorski režimi in samozvani «vodje naroda vilat velik del slovenskega naroda izven zakotna. Kdor gre skozi tako «peklo političnih persekličijo, kakor so bile takrat na dnevnem redu, zanj bi pričakovali, da bo očiščen in prekaljen izšel iz boja in da se bo nalučil ceniti politično svobodo in zakonitost. Toda zdi se, da je «Slovenec» na tiste težke čase pozabil. Nič več ne piše o njih, samo včasi pomiga z repom proti danes brezmočni JNS in proti takrat-nim nositeljem diktatorskega režima. Vse drugo j? pozabljeno. In nervozni postanejo, ce jih spomniš na takratne nrihove politične zaveznike in’ sobojevnik^. Ne moremo pa reči, da bi še ne bil «SJpyep,£p od tistih časov ničesar ne naučil. Iz vsake vi^ste, ki jo napiše, bodisi o naši domači, bodisi o zunanji politiki, vidimo, da so nauki iz bivšega diktatorskega režima padli pri «Slovancu» na plodna tla in da trpka šola zanj 111 njegove prijatelje vendarle ni bila zastonj. Mnogo so se naučili in se po pridobljenem nauku tudi ravnajo. Že v šoli smo se učili, da nam je dan nauk zato, da ga) uporabljamo v življenju. In vidi se, da je bil «Slovenec» v dobri šoli. O tem aktualnem vprašanju ne bo škodovalo še nekaj besed, ki naj izpopolnijo prejšnja izvajanja. Dosedanja praksa je dokazala, da se diktatorski junalci s svojimi hlapci in priveski v?ed poslužujejo pred ljudskimi množicami v samem, začetku svoje neiskrene akcije predvsem bobnečih fraz in besed, ki pomenijo vse in nič in s katerimi obljubljajo prava nebesa že na zemlji. Dokler ti samozvani vodje ne pridejo na oblast, vsakemu na debelo obetajo popolno rešitev vseh njegovih življenjskih vprašanj, zlasti so gostobesedni glede v postavitve časti in svobode domovine ter glede izboljšanja življenjskih pogojev siromašnih slojev. Pri tepi ni treba preveč misliti in se mučiti; po njihovem zadostuje že samo to, da se vise narodne sile združijo in vse se bo doseglo z golo slogo in silo. In, kakor vidimo, je marsikomu všeč, da bo sila napravila red, ker pač vsak tak človek misli, da bo ta silai on sam in da bo sam vladal tako, kakor si želi. Pri tem se odreče lastne volje in svobode, lastnega mišljenja in opredelitve, ker se sam zmotno slepi, da bo y strankarski složr nosti in absolutni pokorščini 11 u^-rodna moč večja in silne j ša. Prav te in take dobrotne misli in želje diktatorske stranke potem izrabljajo in zlorabljajo, razširjajoč jih v lastno korist z brez-primerno agitacijo, zanosom in krikom ter vikom. Pri tem potiskajo vse ostale politične čini-telje in stranke, vedno bolj v stran in ob tla, obenem pa brez ozira na levo in desno zasužnjujejo svobodnega duha narodovega. Namesto svobodnega mišljenja* nastopa uniforma. Ko se razpoloženje v narodu na tak način dovolj pripravi, tedaj v pripravnem trenutku, ko gre za kake notranje ali zunanje zmešnjave, taka diktatorska stranka zgrabi za oblast, ki jo vrši v vsakem pogledu brezob-zim$ in brez vsakih političnih svoboščin, brez svobode tiska, zborovanj in dogovorov, brez volitev in zbornic, brez odgovornosti in usmiljenja. Moderne diktature so strankarske strahovlade. In kadar kak narod končno dopusti in omogoči tako strankarsko diktatorsko vladavino, potem si bodimo na jasnem, da se ta sistem vladanja in dotična garnitura diktatorjev ne bosta prekmalu izmenjala, ker drži vladajoča stranka pač vso oblast in vse orožje v svojih pesteh. Nihče ne sme misliti drugače, še manj pa drugače govoriti ali pisati. Vse življenje je izenačeno, sleherna svoboščina in samostojnost je ukinjena. Vse javno in zasebno življenje se dogaja v znamenju vohunstva in ovaduštva, ter pod stalnim strahovanjem oboroženih strankarskih to^, ki brez sodišča sodijo vsakomur, ki ne uboga in se slepo ne pokori. Take diktatorske vlade imajo absolutno svobodo svojega delovanja na političnem in gospodarskem področju. Delajo lahko vse, kar le hočejo, brez vsake ovire in kontrole s strani narodnega predstavništva ali javnega mnenja. Ni nobenih pravic ali splošnih interesov, na katere bi se morale ozirati. Volja vodje je volja stranke, volja stranke pa je volja države, ki se ji mora brez ugovora praiv vse in vsakdo pokoriti. Državna oblast je vsesplošna in popolna, vzvišena nad sleherni očitek ali spremembo. Posameznik je zgrdj podložnik, ne pa svoboden državljan in človek. Strankini pristaši, kolikor niso v službi, imaijo pravico nositi strankine znake in sliko POLITIČNI TEDEN) Minili teden se je vršila v Beo,-gradu konferenca zagrebških delegatov gg. dr. Šuteja in 'V. Vil-derja s prvaki in predsedniki skupin Združene opozicije. Na sejah so bili stalno prisotni gg. Miša Trifunovič, L. Davidovič in J. Jovanovič poleg gg. dr. Cavriloviča, Milana Grola in Vlajica. Predvsem je bilo sprejeto in formulirano enotng stališče do senatskih volitev v vsej državi. V volilne imenike so bili v primorski in savski banovini vpisani tudi hrvaški narodni poslanci, ki rii$o šli v skupščino in katerih mandati zaradi tega niso bili verificirani. Okrožno sodišče jih je iz volilnega imenika črtalo, apelacijsko sodišče pa je v obeh primerih re-kurzu ugodilo>, tako, da bodo volili tudi poslanci hrvaške izven-parlamentarne opozicije. Zatem je bil izdan komunike o osnovanju delovnega odbora spo-razumaškega bloka, v katerega vstopata po dva člana vsake skupine. Temeljito se je pretresal tudi celokupen položaj v notranjosti in izven države in je tozadevno bila ugotovljena v vseli po-eclinostih skladna orijentacija celega bloka. Slednjič so bili napravljeni sklepi o daljnji enotni politični akciji v državi. G. Vilder je imel poleg tega več sestankov z drugimi vodilnimi osebnostmi, zlasti z g. Adamom Pribičevičem in pa z dijaki ter demokratskim klubom, kjer so ga povabili, da poda poročilo o političnem položaju. V nedeljo so pa poselili voditelji radikalske skupine Združene opozicije prvič Ljubljano, kjer je bil sklican shod v Delavski zbornici. Zanimanje za shod je bilo ogromno in je naša redakcija imela neprestano telefonske pozive za vabila pristašev, katerim nismo mogli pravočasno dostaviti vabil. Radikalna stranka je naj starejša stranka v naši državi in mogoče ena najstarejših strank v Evropi sploh ter bo praznovala prav v teh dneh svojo šestdesetletnico. Ima svojo veliko politično zgodovino in tradicijo ter načela, ki jih ni nikdar izdala. Ona je ust vari-teljica in politično ogrodje naše države. Zaradi tega je razumljivo zanimanje, ki ga je kazala slovenska politična javnost za ta shodr Mo y, ' '' W r im., Naš cilj f / • ' ‘f r*fa Vt' 99i 'Up r «š~> *-> «>*! r svobode iimi \ *• 'Ima f m te *» jwi»- r v v c, 4 v in demokracije : "Hdcni f % v že dosegamo f v>, V&‘ ‘V v Svoboda Z "VV5*« f t- «•*?)!, '/i&fr ftir* je cilj narodaf strankinega vodje, prisostvovati pa tudi še smejo in morajo vsem javnim svečanostim in komedijam. V ostalem so pa sužnji, kakor vsi drugi podložniki. Da ji gre delo čim uspešnejše izpod rok, se taka absolutistična in neodgovorna oblast poslužuje vseh mogočih in nemogočih sredstev, predvsem tehničnih, v gospodarskem pogledu pa prisilnih posojil in prisilnega dela. O taki vladi se slišijo iz notranjosti države le hvalo- im slavospevi, ker se vsak drug glas sploh ne sme slišati. Jasno pa je, da življenje naroda pod diktaturo sploh ni življenje. Vsak notranji razvoj in napredek je zadušen, vsa bodočnost do skrajnosti ogrožena:. Diktature krijejo v sebi strašno nevarnost tako za narode, ki jim vladajo, kakor tudi za vse človeštvo vobče, ker ustvarjajo toliko negotovosti v političnih in gospodarskih odnošajih, obenem pa toliko sovraštva, strahu in nemira, da je najresneje v nevarnosti mir človeštva in pa vse njegove vrednote. To okuženje duhov, ki omogoča diktature, se širi po svetu kakor kuga. In danes trka tudi že na naša vraita. V svojem težkem stanju niti ne opažamo, kako se tuje misli in tuji vplivi polagoma vtihotapljajo tudi k nam in med nas, največkrat pokriti z narodnimi barvami in narodnimi «cilji». Že je tudi pri nas obilo zmešnjav, zastrupljenosti in vsestranske zgrešenosti. In prav v , teh je največja nevarnost za našo narodno borbo in bodočnost. Proti njim se mora dvigniti naša zdrava demokracija pravočasno in v najodločnejši borbi moramo izvojevati ter ohraniti resnično svobodo človeka in naroda! Domači pomenki Dragi gostje v naši sredi Kakor so se napovedali, so preteklo soboto 29. januarja z večernim beograjskim brzovlakom tudi res prispeli v belo Ljubljano odposlanci Združene opozicije v Beogradu oziroma glavnega odbora biv. še Narodne radikalne stranke, upokojeni ministri gg. Miloš Trifunovič, dr. Lazar Markovič, Krsta Mi le tič in Miloš Bo-b i e, bivši minister g. Anta Radojevič, narodna poslanca gg. Stojan špadijer in Mihajlo Gjurovič ter član glavnega odbora Narodne radikalne stranke g. dr. M i 1 j u t i n K o p š a. Pri prihodu vlaka sta jih pričakala na peronu ljubljanska voditelja Združene opozicije gg. dr. D i n k o Puc in dr. Milan Korun z večjim številom pristašev, ki so priredili dragim gostom iskren in prisrčen sprejem. Nato se je vršila skupna večerja, med katero so v izčrpnih, čeprav nehote precej okrajšanih izvajanjih podali drug za drugim preglede notranjega političnega položaja v državi, kakor tudi vse važnejše orise naše zunanje politike vsi prispeli gostje. Za svoja poročila so želi navdušeno, soglasno priznanje vseh navzočih. y,Slovenec" poroča o nedelji «Na izlet so prišli v Slovenijo štirje bolj znani voditelji staroradikal-ne skupine. (Opomba ur.: Prišli niso štirje, marveč prišlo jih je osem: pet bivših ministrov in trije narodni poslanci.) ,Slovenska beseda’ je priobčila velik pozdravni članek in sliki prvih dveh. Tudi agitacija za udeležbo na shodu je bila zelo spretno zasnovana. Za ta shod se pristaši JRZ niso zanimali, pač pa mačkovci okoli ,Slovenske vasi’, ki bi radi izprašali demokratično vest bivšega bana dr. Puca in jugofašisti, ki trdijo, da je bil dr. Puc celo njim sovražen. Oblasti so zvedele, da se pripravljajo načelna obračunavanja med .združeno opozicijo’ in so shod prepovedale.* — G. dr. Puc se za to zaščito svoje osebe iskreno in lojalno zahvaljuje. G. dr. Korun je odletel iz JRZ, tako piše «Slovenec», zato pa da je šel med «staroradikale», kar gotovo ni prav, ker je še tako mlad, da bi imel pravzaprav mesto med »mla-doradikali», s katerimi simpatizira «Slovenec». Ali morda želi »Slovenec«, da mu poslužimo z vzroki, zakaj je g. dr. Korun prostovoljno «odletel» iz JRZ in z dokumenti, kako so današnji «mladoradikali» bili svoj čas intimni prijatelji «sta-roradikalov» in k d o je pri tej prijateljski zvezi sodeloval? Če ima «Slovenec» slab spomin, mi ga nimamo, listine pa ne lažejo! Strah pred g. dr. Pucem Tudi g. dr. Puca se «Sloveneč» boji, zato mu ne gre od srca, ko ga mora šteti med «staroradikale». Ker pa ve, da njegovi napadi g. dr. Pucu ne morejo škodovati, temveč mu — nasprotno — le koristijo, hiti zatrjevati, da tudi slovenski pristaši g. dr. Mačka niso z g. dr. Pucem (in g. dr. Korunom!!) prav nič zadovoljni. Toda, tudi ta korektur v naši finančni politiki. Naš davčni sistem ne odgovarja več gospodarskim interesom, davčna obremenitev mnogokrat ne pozna pri nas načela pravičnosti, tudi razdelitev državnih izdatkov nas vedno ne zadovoljuje. Reforme je mogoče izvesti le V časih ugodnih financ, zato ne bi smeli zamuditi prilike, da čimprej take reforme izvedemo. Pri sedanjem razvoju državnih financ namreč smemo pričakovati, da bo tekoče proračunsko leto ugodno končalo.* — To je zapisal «Slovenec» v svoji letošnji 18. številki dne 23. januarja. Doslej o kaki zgornji reformi še nismo slišali, čeprav je bil proračunski predlog v skupščinskem finančnem odboru v vseh poglavjih brez korekture z glasovi «večine, JRZ» sprejet. In k tej «večini» spadajo tudi gospodarji in najožji sodelavci »Slovenca*. Izboljšanje gospodarskega stanja v-' V* • -IzM g*t wuu ▼ •’ • '< Vsak naroči iv'»M -./i -/r, f#oqra ■■ ■ »**•• ‘«mt #?'■ " ■ Spreobrn ienje Vsakomur, ki zasleduje dnevno časopisje, bo nedvomno v še prav živem spominu velikansko navdušenje, s katerim je režimski »Slovenec« kot slovensko vodilno glasilo vsestranske JRZ politike branil in zagovarjal vse dosedanje državne proračune od maja leta 1935. pa do danes. Hvale in povzdigovanja izrednih gospodarskih ter finančnih sposobnosti državnikov iz vodstva JRZ prav do nebes ni hotelo biti ne konca, ne kraja. Pred nekaj dnevi pa se je «Slovenec» očividno globoko skesal ali pa je v «nenadni duševni zmedenosti* nevede napisal v razlagi jugoslovanskih državnih financ v letu 1937-38. naslednjo ugotovitev: «Pri sedanjem ugodnem finančnem položaju je dana možnost Slovensko vi 1a w>* 3*3 »iV “f besedo4 'v/. Sv' ( y*z i-, »tv;*’*'*, mati. »•'.*» 'M 4 . ft\>* ’J' V A i > fN\ A V borbi za svobodo! Dvojni obraz Nesrečni dvolični bog Januš, ki nam je s svojim zgledom zmešal tudi našo ožjo notranjo politiko, je še danes kljub svoji visoki starosti v izrednih čislih, pri kranjskem podeželskem glasilu. JRZ in Katoliške akcije «Domoljubu», ki na eni strani poveličuje današnji režira, na drugi strani paogorčeno napada režimsko politiko in ukrepe sedanje vlade, v kateri sedita tudi dva najodličnejša voditelja slovenskega dela JRZ. Glede ustvarjanja novih centralnih fondov v Beogradu piše prav zanimivo tudi «Domoljub* naslednje: «Nnš (JRZ) centralizem je vprav neverjetno iznajdljiv in leto za letom dobivamo bolj ali manj po tihem v Belgradu nove «fonde«, v katere se stokajo težke vsote iz vseh banovin, i* njih pa vsaj mi ne dobivamo skoro ničesar ali pa kake ponižujoče miloščine. Tako smo n. pr. plačali Slovenci leta 1936. v belgrajski gozdarski fond, ki je namenjen predvsem za pogozdovanje, celih 238.906 dinarjev, dobili smo pa iz njega za pogozdovanje okoli 50 tisoč dinarjev, vse drugo so pa lepo ,ujedinili’ v Belgradu.« — K tej resnični ugotovitvi dostavljam® le to, da je vso drugo polovico leta 1935. in vse leto 1936., kakor tudi lansko in letošnje leto sedel v Beogradu na vladi današnji JRZ režim, v katerem imajo Domoljubov« močno, če ne celo — vsaj kar se tiče Slovenije — najodločilnejšo ter edino besedo. Sedaj torej tudi «Domoljub» javno priznava, kdo nas dandanes tako lepo gospodarsko «ujedinjuje» v Be-l-gradu... Bodoči izgledi Mariborska »Del. Politika* piše: »V centralizaciji raznih fondov in monopola tiskovin vidimo načrt za daljšo dobo let in sklepamo iz tega, da se na merodajnih mestih ne misli na «najširšo» samoupravo, ki jo omenia ustava. Pri teh metodah gospodarstva so vsekakor nekatere samouprave preveč obremenjene in prav nič se ne čudimo, če bodo v bodoče mogle še manj storiti za reševanje socijalnih problemov, kakor danes.« — Beseda od včeraj in delo od danes si tudi v sedanjih časih v naši javni upravi ne upata biti v povezanem razmerju. Morda zgolj iz razlogov prevelike krščanske sramežljivosti?... Rešpekt pred tujcem Ljubljanski »Trg. list« piše o pretiranem in nesmiselno potenciranem rešpektu naših domačih ljudi pred tujci in pravi med drugim; «To večno vzklikanje, kaj bo rekel tujec, že skoro dela vtis, kakor da bi mi ves napredek hoteli in potrebovali le za tujce, da bi nus oni hvalili, ne pa zaradi sebe, da ne bi več trpeli zaradi teh naših napak. Toda red in napredek moramo vendar v prvi vrsti hoteti zaradi sebe in zato bi moralo biti naše stremljenje v tem, da naš človek ne bo zadovoljen, če bo videl napake in nered okoli sebe. Važno naj bo to, kaj poreče naš davkoplačevalec, ne p« to, kar reče tujec, zlasti oni slučajni tujec, ki pride bog zna zaradi katerih poslov k nam ... Gostoljubje tujcu in spoštovanje tujcu ko vsakemu človeku, ki je pošten in dostojen! Nobenega nepotrebnega rešpekta ne pred tujcem zato, ker tudi tujec hitro spozna, če ima opravka s samozavestnim ali pa s človekom brez možatosti! Že zaradi sebe nobenega pretiranega rešpekta pred tujcem!« — Ni pa še dolgo, ko smo morali o nekem evropskem narodu brati v listih, kako suženjsko so njegovi predstavniki lizali prah s čevljev onih, ki mu od nekdaj strežejo po narodnem življenju in obstoju in ki ga v vsakem pogledu vedno le milostno — izmozgavajo ter sleparijo. Tudi to spada v poglavje narodne časti, zavednosti in ponosa! Železnica Črnomelj - Vrbovško se bo prav zanesljivo pričela graditi že v najkrajšem času, verjetno že prihodnji teden. Ljubljanski «Domoljub» namreč v zvezi s tem aktualnim vprašanjem poroča, da »je sejo finančnega odbora narodne skupščine pri razpravi o državnem proračunu za prometno ministrstvo vodil sam prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki je o omenjenem proračunu podal obširno poročilo. V svojih izvajanjih je med drugim tudi poudaril, da so za več novih železniških prog že izdelani načrti, tako tudi za novo progo Črnomelj-Vrbovsko, ki bo vezala Slovenijo z morjem.« — Pa bomo po pospešenem postopku JRZ iz Bosne in iz dravske banovine vendarle prišli do te prepotrebne zveze. I ' »ii ; w, . - t j -«*, rrifa-■a •’« m ;• '••• iirfgnn* ' E8 I ■ . f.' ' . ' . ' ■» V** ' J Krik po pravici Glasilo državnih nameščencev in upokojencev «Naš glas» piše med ostalim: «V uradnih objavah, izdanih ob zadnjem zvišanju doklad, je bila višina teh poviškov tako nerodno navedena, da je med nepoučenimi vzbudila vtisk, da gre za neprimerno večje zvišanje, kakor je bilo v resnici. Objave so namreč navajale celotne zneske zvišanih doklad, ne pa zneske poviškov samih. Saj smo dobili tako malo' povrnjenega, niti ne vsega, kar nam je odvzela redukcija leta 1935., upokojenci pa sploh nic. Ker je dokazano, da je proračunsko mogoče brez nevarnosti za ravnotežje ugoditi našim itak minimalnim željam, ne moremo nehati glasno ponavljati, naj se nam vendar že olajša življenje. Da naše zahteve niso pretirane, temveč da je revščina zlasti med nižjimi kategorijami in pa med upokojenci naravnost do nebn vpijoča, to je pač javna in vsakomur znana resnica, še je čas, da^ se — če prej ne, vsaj z novim drž. proračunom — zvišajo in izboljšajo naši prejemki. Naš položaj zahteva z vso nujnostjo in resnostjo skorajšnje izboljšanje sedanjega nemogočega stanja. Tudi premnogi člani vlade so že ponovno in z vsem poudarkom javno priznali naše potrebe in obljubljali svojo pomoč, da se našim poglavitnim, res življenjskim težnjami ugodi. Upamo, da ne čakamo zaman, saj je izpolnitev obljube menda še tudi dandanes zadeva časti in pošten ia!» — Tudi mi upamo, da se nad našimi državnimi nameščenci in upokojenci ne bo izpolnila stara narodna prislovica, da sta obljubiti in dati pač dve, najtežje združljivi stvari... Za in proti narodu reda* 5* i« Srt vsi - \ S* J* ' *, se je v času od 9.50 do 10.15 dopoldne nabralo pred zborovalnim lokalom nad ‘2000 naših zaupnikov in poverjenikov, ne samo iz Ljubljane, ampak tudi iz okolice, Kranja, Celja, Maribora in od drugod. Zahvaljujemo se zlasti tem, ki so doprinesli posebne žrtve za našo •tvar. Naši beograjski prijatelji so bili zelo zadovoljni z vsem, kar so videli in slišali ter tudi z uspehi naših razgovorov. Naročili so nam pri odhodu iskrene pozdrave vsem somišljenikom. Mi pa se jim še posebej zahvaljujemo v njihovem in svojem imenu. Zasluge „neznanih junakov“ V nekem podeželskem okraju je bil odlikovan neki državljan s •križcem za zasluge«. Ko mu je okrajni glavar izročal to odlikovanje, je imel ob tej «redki» priložnosti naslednji globokoumni govor: «Spoštovani gospod! Vi ste zaslužni, ker so vaše zasluge velike in za te zasluge sedaj tudi prejemate .Križec za zasluge", ki se podeljuje le najzaslužnejšim za zasluge. To odlikovanje ste zaslužili za svoje zasluge, zaslužili ste ga, ker ste zaslužni; zato naj vam bo ta križec za zasluge nagrada za vašo zaslužnost in spomin na vaše zasluge!« Po končanem govoru so bili vsi navzočni prepričani, da je odlikovanec res zaslužen državljan. Zakaj pa je tako zaslužen, niso vedeli. Najbrže po glavarjevem govoru ne ve niti odlikovanec sam. In takih glavarjev, zlasti pa tudi takih odlikovancev se danes po svetu ne manjka ... Tri latinske besede Neki reven kmet je vozil s svojim vozom na komisijo sodnika D. in zdravnika K. Cesta je bila blatna in razdrapana tako, da se je voz pomikal po njej komaj korakoma. Oba gospoda sta si krajšala čas s tem, da sta se razgovarjala o vsem mogočem v latinščini, obujajoč s tem spomine na šolske klopi in svoje profesorje. Kmet ju je zvesto poslušal in se neprestano čudil tej učenosti z glasnimi vzkliki. Končno ju je vprašal: »Gospoda, nikar mi ne zamerita, čc vaju bom nekaj vprašal?!« «Kar ven z vprašanjem!« mn odvrne sodnik. «Zdi se mi, gospoda, da vidva govorita v nekem šolanem jeziku, ki se ga mi kmetje ne učimo? Ali moreta spati, če govorita ta jezik?!* »Zakaj pa naj ne bi mogla spati, če govoriva v latinskem jeziku?!* «Ni to tako lahko in enostavno! Jaz poznam samo tri latinske besede, pa ne morem nobeno noč več zatisniti očesa«, odgovori kmet. «Katere pa so te tri besede?« se začudita gospoda. J> ' 'S* ' X •• • to trcf*«, \ .v' * NE POZABITE, da ste v zadnji številki «Slovenske besede» prejeli položnice. Prosimo Vas, da ne odlašate in da takoj nakažete naročnino, ki znaša za vse leto din 40, za pol leta pa din 20. Legija koroških borcev sporočal svojim elanom in nečlanom: Predstavniki Zveze legijonarjev za osvoboditev severnih krajev, v kateri je včlanjena tudi naša organizacija, so se pretekli teden vrnili iz Beograda. Akcija glede uresničenja naših zahtev je v teku. Ker so ^v ta namen potrebni tudi statistični podatki, pozivamo zadnjic vse reflektante na priznanje dobrovoljstva, da se do 25. februarra t. 1. zanesljivo javijo glavnemu odboru LKB v Ljubljani, Pred Škofijo 18-1, pismeno ali ustno, ob delavnikih med 17. in 19. uro. Glavni odbor ne more obveščati o tem vsakega poedincai, deloma zaradi neznanja bivališča, deloma pa tudi zaradi previsoke poštnine in drugih ovir tehničnega značaja. Smatrajte to vest za zadnje vat-bilo k prijavi. Za pismen odgovor in pojasnila priložite znam- ko za 2 din. Popisovanje reflek-taintov se bo definitivno zaključilo dne 25. februarja 1938. Legija) smatra, da je s tem izpolnila svojo tovariško dolžnost in odklanja odgovornost za škodo, ki bi nastala posameznikom zaradi opustitve prijave! Blagostanje bo zopet zavlada^ lo, ko se bo dvignila kupna moč. Vsakdo, uradnik, delavec in kmet, si mora pomagati le sam. Varčevati je treiba, pomalem zbirati in nastala bo polagoma rezerva, ki jo boste lahko porabili za bolezen, starost, za potovanje, počitnice, šport, kulturo in zai vse druigie nepredvidene potrebe. Mi, Slovenci, smo mal narod, brez kapitala. Zadnji čas je, da se gospodarsko osamosvojimo. Oklenimo se naših hranilnic, zaupajmo jim svoj denar! Tai denar bo prinašal korist ne le Vam samim, ampak tudi celoti. Mestna hranilnica ljubljanska je eden največjih slovenskih de-nairnih zavodov. Njene vloge, in to pred vsem malih vlagateljev, znašajo okoli din 400.000.000.—. Novih vlog ima hranilnica že okoli din 205,000.000.—, ki jih izplačuje vedno brez vsake omejitve. Letošnjim posetnikom Češkoslovaške. Uprava češkoslovaških železnic z ozirom nai 20. obletnico obstoja Češkoslovaške Republike in na jubilejni X. vseso-kolski zlet v Pragi nudi obiskovalcem ČSR iz tu jine v sezoni od 1. maja do 31. oktobra 1938 izjemoma splošen 50 odstoten popust, in sicer že po 6 dnevnem bivanju na ozemlju ČSR. Ta popust velja za obiskovalce taiko češkoslovaških zdravilišč, kakor tudi vseh drugih krajev ČSR in to ne le za potovanje nazaj, ampak sploh za vsa posaimezna po-tovainja. po ČSR. Da dobi inozemski obiskovalec ČSR omenjeni popust, se mora izkazati pri blagajni le s svojim potnimi listom in zato ni treba, da si potniki nabavijo kontrolne listke, ki so bili predpisani v prejšnjih letih. «Zvončkova» druga (februarska) številka s pestro, zanimivo vsebino in z mnogimi lepimi ilustracijami je izš’a. Starši in vzgojitelji, naročajte o 60 letnica rojstva najpomembnejše in najplodovitejše slovenske pisateljice Zofke Kvedrove. Naše ženstvo pripravlja preko svoje založbe Belo-modre knjižnice v Ljubljani izdajo njenega izbranega dela v detvetih kn j iglah. Deu približamo to, doslej po krivici zapostavi j ano in najbolj tvorno ženo naši javnosti, objavljamo nekaj njenih misli, ki so še danes važne in aktualne. Tako piše v »Slovenki* leta 1901. na strani 53, in *>4.: «Emancipacija ženstva v gmotnem oziru je del socijalnega vprašanja. — Zanikati dejstvo, da je žema v resnici primorana sama izven družine ustvarjati si eksistenco — morejo le bedaki. — Ženi je vsak svoboden korak Iboj, vsaka manifestacija njene svobodne individualnosti, ki ni sankcijonirana po starih tradicijah in naziranju mas, vzbuja vseobče ogorčenje. Njeno stremljenje po gmotni in duševni neodvisnosti se smešil proglaša nenaravnim im nedopustnim. — Dejstvo, da se ženi kljub vsemu kriku nazadnjaštva vedno bolj odpirajo vrata v javnost, dejstvo, cla sveži dihljalj kulture sega tudi že do najintimnejših krogov družine — ni ne v pogi-ibelj, ampak v blagoslov — to dejstvo priča, da odgovarja žensko gibanje popolnoma napredku in potrebi časa. — Vsi resnično naobraženi. resnično svobodoumni možje se vesele tega gibanja. Samo z organizacijo je mogoče, da tudi pri nas zadobi ideja ženske emancipacije realno podlago. Saj za sedaj nimamo velikih ciljev. Po mogočnosti pripomoči našemu ženstvu do vsaj nekpliko boljših eksistenčnih pogojev, s prirejanjem javnih predavanj vzbuditi zanima- nje za naso organizacijo v širšem občinstvu, z izdajanjem brošur širiti razumevanje ženske emancipacije in dobrih, naprednih idej, — to bi se dalo doseči. Imamo list « Slovenko;, ki bi naj bil forum, kjer bi se naj razpravljale želje in potrebe vseh slojev slovenskega ženstva, kjer bi se obelodanile krivičnosti nekaterih delodajalcev, nepravilnosti pri bolniških Magajnah, statistični podatki o razmerah posamezmih stanovskih skupin, itd., itd.» Skoro 40 let je poteklo od tega poziva. <; Slovenk a» je onemela. na njeno mesto je danes slopiI »Ženski svet«, ki poziva s podobnimi članki ženo k skupnemu delu in se zavzema za njene javne in stanovske pravice. Pa kaj, ko je še danes marsikateri ženi tako čtivo utrudljivo, nezanimivo in dolgočasno! Samo k rog onih, ki ga zadevajo te krivice v živo, prisluhne paizljivo tovrstnim razmotriVanjem in pa še skromna vrsta poedink, ki se iz resničnega zanimanja ustavlja ob teh problemih. Ali so pri nas res potrebna, desetletja, da se zdramijo širše plasti ženstva za svoje pravice? Koristno bo, da uvrste naše žene vsaj malo podobne literature v svoje vsakdanje čtivo! Zofka Kvedrova je imela realen |K»gled v bodočnost, v danes vladajoče razmere, saj je zajemala iz življenja za življenje. Iz sveta umetnosti T o s c a. Belimo si glave, kakor hočemo, debatirajmo, kakor se nam zljubi, gotovo je, cla bodo oiperna ali druga glasbena dela Waf?n6rja, Beethovna, Mozarta, Schuberta, Smetane, Dvoraka, Verdija in Puccinija — naštel sem jih le nekaj — živela mnogo delj, kot mi in naših otrok otroci. Marsikatero operno delo novejših Sasov se bo kmalu prašilo v arhivih gledališč, ko bodo vitalitete Zmožne opere zgoraj imenovanih mož že vedno polnile gledališča. Puccinijeva «Tosea» je poleg eksotične cMadame Butterfly» In poleg čarovite n slikarsko oodietie V »■rrr^ o-T t* rr a (Rimska) štev. 24 HLEBS JAKOB tjrutba z omej. zavezo j Ljubljana C a n k a r j e v o nabrežje st. 21 Telefon 30-70 ■)£ Izvršuje vsa pleskarska, In V^BIŠČITE h •*» rrir St/m It n 1 n 17 Tisk Delniške tiskarnt . d. d..prodstttvnik Ivan Ovsenik — vsi v Ljubljani.