Štev. 136. V Trstu, v torek, 16. vel. travna 1916, hslmh KIL tehaja vea* Haa, tudi ob nedelji in praznikih, ob 5 zjutraj. trtur.iSivo: Ulica Frančiflca AstSkega R 20, L radstr. ^ V* teptal rt j ft poiiliajo uredništvu lista. NetrankJrana piama s, aa »prejcasjsjo in rokcmsl s«, n« vrafajo. Ird.jjitctj le odgovorni rrcčtiik S*efan Ćodina. Lastnflc konsordj lata .EdSrcstf*. — Thk tiskarne .Edir.csti*. vpisane ti-Jrugt t CErjCfihR pcrcttrcm v Tr!n, cika Sv. fr-udika Aatfkcga *.» Telefon t,;e«i*i?iYa in hprsva 11-57. fiirotnlnc znata; 2a c*io leto ..••«*• t K Za rc! ..............m f I • » • ta fri cittti,........ •»»*»»*. M redeljik. latfaj« sa Mb Ml* • ••#«•« V* M H tata . • . .....................M • r Paianesn« števil* a .Edinosti" so prodal*]} po S vlnarjav* zastarele §tev!!ke po 10 Vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene koKia. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ... • . • m™ ^ vin. Osmrtnice, zahvale, posianice, cglr.si denarnih zavodov .............. mm po 20 vlii. Oglasi v teksta lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......:..... Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa tO vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edhosii'. Naročitim In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno upravi .Edinosti'. — Plača In tofi sa v Trata. Upava ia inseratnl oddelek se nahajata v uiict Sv. PrmSlSki A^ikega ft. » — Pgteobramtnlfoi račun SL W 1.551 mM nalnoveififi dogodkov. Italijanska bojišča. — Na več odsekih živahnejši artiljerijski boji. Naši letalci bombardirali tržiŠko ladjedelnico. Zapadno Sniartina naši zavzeli laske strelske jarke. Laški napadi tu in severno Vrha sv. Mihela odbiti. Lahi so obstreljevali Gori-co. Severno Tolmina naši zavzeli več laških jarkov. Dogodki na morju: Naša letala so bombardirala Valono in otok Sasseno. Zapadno bojišče. — Živahnejše obojestransko artiljerijsko delovanje. Pri Hallu-chu. ob »Mrtvem možu« in v cailletskem gozdu sovražni napadi odbiti. Ostala bojišča: Neizpremenjeno. Razno: Angleški minister zunanjih stvari. sir Grey. o položaju.___________ liufc uradno poročilo, DUNAJ. 15. (Kor.) Uradno se razglaša: 15. majnika 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno bojišče. — Neizpreineujeno. Italijansko bojišče. — Včeraj popoldne so se razvili v različnih odsekih živahnejši artiljerijski boji, ki trajajo še danes. Ponoči so naši letalci ladjedelnico x A drla e pri Tržiču, červinjanski kolodvor in druge vojaške naprave izdatno ob me tal I z bombami. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Zapadno Sinartina je naša pehota vrgla sovražnika iz njegovih namaknjeuih jarkov in odbila več protinapadov. Italijanski sunki severno Vrha sv. Mihela so razpadli. Sovražnik je zvečer obstreljeval mesto Gorico. Tudi severno tolminskega predmostja so naše čete na več krajih vdrle v sovražne jarke. Namestnik načelnika generalnega Slaba: pl. Hofer. fml. lojodKl na morju. 13. t. m. popoldne je brodovje pomorskih ietal uspešno obnietalo z bombami vojaške naprave v Valoni in na otoku Sasseno in se je vrnilo nepoškodovano vkljub srditemu obrambnemu ognju. Poveljništvo brodovja. MiiansRo uradno poročilo. Dl SAJ. 15. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 12. majnika: Na trentinski fronti artiljerijski boji, ki so v odseku Col di Lana narastii do večje srditosti. V bovški kotlini je sovražnik včeraj poizkušal dva nabada na nase nove postojanke, a ga je takoj ustavil in odbil ogenj naše artiljerije" in pehote. Na kraški planoti delovanje z minami. Sovražnik je uporabljal tudi goreče tekočine, ne da bi nam napravil kaj škode. Lažojiua laška poročila. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: General Cadorna je poročal 4. majnika: »Dva naša zrakoplova sta prošlo noč bombardirala sovražne utrdbe, baterije in nastanjenja v Rubiji, Mirnu in Bi-!jah, v Vipavski dolini ter znano letališče v Ajševici, vzhodno Gorice. Vrgla sta eksplozivnih bomb do skupne teže okoli 2000 kg in očividno dosegla izredne uspehe. Ko sta se vračala, je «en zrakoplov iz doslej še neznanih vzrokov padel, na tla na sovražnem ozemlju v bližini Gorice, drugi pa se je vrnil nepoškodovan.« V tem poročilu je treba popraviti nekatere malenkosti*. Popolnoma brez ozira na to, da so naše čete z žarometi mogle opazovati samo »en* zrakoplov, je bilo ugotovljeno neprigovorno, da bombe, ki sta jih baje v veliki množini metala zrakoplova, niso povzročile nikakršne izgube človeških življenj, niti ranitve, niti najmanjše materijalne škode. Ker se je metanje bomb vršilo v zelo temni noči, je bilo najbrž tudi Italijanom samim težko, da bi bili opazovali učinke bomb in sicer še iz znatne višine. Zato pa je sovražni zrakoplov padel na tla zjutraj in sicer na ravnini južno Gorice, dva kilometra od italijanskih strelskh jarkov. Dejstva, da je naša artiljerija srdito obstreljevala sovražni zrakoplov i.i da so ga napadli tudi naši letalci in. je po kratkem času goreč padel na tla, so Italijani vendar morali o-paziti. Po enoletnem trajanju vojne bi potemtakem tudi manje izvežbanemu opazovalcu ne mogli ostati neznani vzroki, zakaj je padel zrakoplov na tla. Ce se je javnost polagoma privadila z nekim zadovoljstvom, da v poročilih italijanskega vrhovnega vodstva nekoliko bolj poredkoma vidi resnico pomešano z izmišljotinami, je morala 9. majnika opaziti s krutim razočaranjem, da se je general Cadorna zopet povrnil k prvotnemu načinu poročanja. Ta dan je poročal: »V tofanskem odseku, severno tretjega vrha. je naš oddelek zasedel važno sovražno postojanko v višini 2*35 metrov.« 2835 metrov visokega vrha v naših zelo natančnih zemljevidih sploh ni. Ca-uornovo poročilo se nanaša morda na vrli nekoliko jugozapadno kote 2922. Ta je bila zasedena že prejšnje poletje. Posadka je bila po zimi nekoliko sla1' | a se je zopet ojačfla pred kakimi štiri-: najstimi dnevi. Italijansko poročilo nadaljuje potem: I »Na Krnu so naše drzne patrulje, ki so se j z vrha spustile v dolino potoka Lepenje, : metale bombe na sovražne postojanke.« Ta vest je popolnoma izmišljena. V tem odseku ni bilo nikakršnih akcij. V zadnjem odstavku Cadornovega poročila se glasi: »»V bližini cerkve v Šmar-tinu na Krasu je razstrelba sovražne mine povzročila nekoliko škode v enem naših strelskih iarkov in je zasula kos sovražnih jarkov. V odgovor so naši jugozapadno Šniartina razstrelili mino, ki je zasula sovražne postojanke. Naš živahni in dobro merjeni topovski ogenj jih je nato razdejal popolnoma.« Razstrelba mine zapadno Smartina je imela, neglede na to. da je uničila znatno število sovražnikov, ki jih je pokopala pod kamenje, nepobitno sijajen uspeh. Dokaz za to so obupni napori sovražnika, da bi zavzel sredi sovražne postojanke ležečo razstrelbeno rupo, ki smo jo zasedli mi. Te poizkuse smo krvavo odbili. Večinoma pred našo postojanko položene mine, ki iih je sovražnik razstrelil v odgovor, niso napravile nikakršne škode. Poročilo o porušeni u ali tudi le znatnejšem poškodovanju naših postojank po tej sovražni akciji je zlagano. Tako ostaja v vsem italijanskem dnevnem poročilu, izdanem 9. majnika, resničen edino Ie prvi stavek: »Na vsej fronti trajajo dalje artiljerijski boj vkljub slabemu vremenu.« Ta stavek kaže nezmotljvo znak Ca-dorne samega, dočim so pa bili vsi drugi pač zgrajeni le na poročilih nižjih poveljnikov, katerim pa za njihove besede večinoma manjka dejanj. Kemllio uradno poročilo. BEROLIN. 15. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 15. majnika 1916. Zapadno bojišče. — Na več odsekih fronte je bilo obojestransko artiljerijsko in patruljsko delovanje zelo živahno. Nasprotnikove poizkuse, da bi zopet vzel naše nanovo pridobljene postojanke pri Halluchu. snio odpravili v boju moža proti možu, koiikor jih ni razpadlo že v našem artiljerijske«! ognju. V bojnem okolišu Moze smo brez težave odbili francoske napade na zapadnem pobočju »Mrtvega moža« in callettskega gozda. Vzhodno in balkansko bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. S turšKlh bojlft CARIGRAD. 14. (Agence Tel. Milii.) Glavni stan javlja: Iraška fronta: Nič lz-prememb. — Kavkaška fronta: Neznatui boji v nekaterih odsekih. Z ostalih front ni bilo nobenega pomembnega poročila. Vojna v kolonijah. HAVRE. 15. (Kor.) Belgijski kolonijski minister poroča, da je belgijska brigada zasedla glavni kraj dežele Ruanda v nemški Vzhodni Afriki. fr/fcc stvari LONDON, 14. (Reutcr. — Kor.) Ministrski predsednik Asquith odide jutri v Belfast. glavno mesto Ulstra, da se posvetuje s tamošnjimi oblastmi. BEROLIN, 15. (Kor.) Zastopnik Wolf-fovega urada javlja brezžično: V zastopa niški zbornici je neki zastopnik države Missouri vložil resolucijo, ki izraža skrb amerikanskega naroda zaradi usmrče-vanj irskih vstašev. Neka vvashingtonska vest * L ven ing Poste« pravi: Ce se angleška vlada hoče sploh meniti za mnenje Amerike, se zdi, da je nota v naših uradnih in aneuradnih krogih ta, da se je šlo vsekakor predaleč v ukrepih v svrho zadušitve irske vstaje in da to ne more koristiti zaveznikom. Ce bi bila Angleška učinkovito zadušila vstajo in dala usmrtiti enega ali dva voditelja, bi bila storila vse, kar pravično, nepristansko mnenje smatra za potrebno. Angleška si ie v malo dneh odtujila veliko svojih somišljenikov. Veliko število Amerikancev, tudi taki, ki niso po rojstvu ali pokolenju Irci, ie očividno užaloščenih zaradi dogodkov na Irskem. Ni jim nič mar, kako mne-nje imata VVilson in Lansmg o zakoniti upravičbi onih usmrčevanj: ne moreta in si najbrž tudi nočeta zatiskati oči pred občutki, ki dar.zadnein naraščajo in postajajo mračnejši ter silijo Zedinjene države, da nastopijo proti Angleški zaradi njene protimednarodnopravne blokade in določbam o kontrabandu^ Entenia ne zaiitevo več prehoda Srbov skozi Griko. ATLNL, 14. (Kor.) Kakor poročajo li-sii, sta grška poslanika v Parizu in Londonu sporočila svoji vladi, da vlade zaveznikov ne zahtevajo več dovoljenja za prehod Srbov skozi Grško. ATENE, 14. iReutr. — Kor.) Poslaniki etentnih Wa*ti niso dobili obvestila, da njihove vlade smatrajo vprašanje srbskih vojaških transportov aa zaključeno. Protest amerikanskega Rdečega križa proti Angleški. LONDON, 14. (Kor.) »Times« javljajo iz Washingtona 12. t. m.: Taft je kot predsednik amerikanskega Rdečega križa pozval državni oddelek, naj protestira proti postopanju Angleške, ki ne dovoljuje uvoza zdravilnih predmetov v Nemčijo in tako krši dogovor iz leta 1906. Avstro-ogrsko-romanska pogodba. DUNAJ, 15. (Kor.) Med Avstro-Ogrsko in Romunsko se je predkratkim sklenila nemško - romunski odgovarjajoča pogodba o ureditvi medsebojnega izmenjavanja blaga, ki ima namen, da se pospešuje in olajšuje trgovinski promet med monarhijo iu sosednjim kraljestvom ter se tudi omogočuje medsebojni transitni promet, j V svrho izvedbe dogovora se še vršeča pogajanja se najbrž končajo kmalu. Četrti volni mmilli. DUNAJ, 15. (Kor.) Kakor poročajo listi, je uspeh danes opoldne zaključenega podpisanega četrtega vojnega posojila vsekakor zopet izredno ugoden, dasi ravno se še ne da pregledati popolnoma. Kakor poroča »N. Fr. Presse«, se je danes sporočilo tukajšnjim zavodom, da iih pooblašča finančna uprava, da morejo tudi preko današnjega dneva še sprejemati podpise. Nova doktorska promocija nadvojvode Friderika. DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: Včeraj se je v nasta-nišču vrhovnega armadnega poveljništva vršila slovesna promocija vojnega maršala nadvojvode Friderika za častnega doktorja c. kr. nemške Franc Josipove tehnične visoke šole v Brnu. K temu sve-čanostnemu činu so prišli rektor Honig, prorektor dvor. svetnik Neumann in promotor profesor Hrach. Po rektorjevem nagovoru je profesor Hrach izvršil promocijo, nakar je nadvojvoda nagovoril gospode. Narav oslovske ekspedicije v zasedena ozemlja. DUNAJ, 15. (Kor.) Danes dopoldne je odpotovala ekspedicija, ki jo ie priredila akademija znanosti skupno z Zemljepisno družbo v svrho naravoslovskega preiskavama zavzetih ozemelj. Prvi del ekspedicije je odpotoval danes v Srbijo. Bolgarski poslaniki v Nemčiji. HAMBURG, 14. (Kor.) Odposlanstvo bolgarskega sobranja je zvečer odpotovalo v Monakovo, odkoder se z balkanskim vlakom vrne domov v Sofijo. Francoski zrakoplov padel v morje. TOULON, 15. (Havas. — Kot.) Francoski linijski zrakoplov je ob sardinski obali padel v morje. Posadka, ki je štela šest mož, je utonila. Mlin v Požunu pogorel. POZUN, 15. (Ogr. Kor.) V parnem mlinu Ludovika Oottfrieda je danes ob 2.30 ponoči izbruhnil požar, ki je vkljub naporom požarne brambe in na pomoč došlega vojaštva uničil mlinsko poslopje. Strojnica in skladišča so rešena. Skoda je zelo velika. Uvedla se je preiskava. Sir Grey o položaju. LONDON, 15. (Kor.) V razgovoru 10. t. m. z londonskim zastopnikom chicaških »Dailv News« ie izjavil državni tajnik zunanjih stvari. Grey: Prusko tiranstvo v zapadni Evropi, z všteto Angleško, se ne vzdrži. Obljube, ki jih je podal A*quith, da se vzpostavi Belgija in Srbija, se izpolnijo. Pogodbo, ki smo jo podpisali, da sklenemo mir le sporazumno s svojimi zavezniki, bomo izpolnjevali strogo do konca. Mi in naši zavezniki se borimo za svobodno Evropo, ki ni san »o osvobojena nadvlade enega naroda po drugem, temveč tudi osvobojena razsajajoče diplomacije in vojne nevarnosti, osvobojena neprestanega rožljanja s sabljo. Borimo se za enakopravnost, za zakon, pravico, mir in civilizacijo na vsem svetu proti sirovi sili, ki ne pozna nobene meje, nobene milosti. Kar namerava Pruska, je: pruska nadvlada. Namerava Evropo, kakor bi jo izobličila in obvladovala Pruska Izjavljamo, da je življenje ob takih razmerah neznosno; to izjavljajo tudi Francoska, Italija in Rusija. Borimo se tudi proti nemški ideji koristnosti, da, za-željenosti vedno se vračajoče vojne. Želimo si trdnega miru v Evropi, f ilozofija Nemčije gre za tem. da ustaljen mir pomen ia razpad, izpriubo in opustitev junaških lastnosti nemškega značaja. Ce naj bi taka filozofija ostala kot resnična moč, bi pomenjala večno skrb in nemir, vedno naraščajoče oboroževanje in preprečevanje razvoja človeštva v okviru kulture in človečnosti. Mi mislimo, da naj bi se spori med narodi poravnavali drugače, ne pa z vojno. Taki drugačni na-čini so vedno uspešni, če je dobre volje in uc veselia sa naoadatijc. Mi v erujemo v i I mednarodne konference. — Ko je Grey i nato govoril o dejstvu, da Nemčija ni ho-! tela pristati na konferenco o avstroogrskih zahtevah v Srbiji je nadaljeval: Razmišljajte o teh dveh načinih, kako naj bi se reševali mednarodni spori, namreč o načinu pogajanj in načinu vojne, v luči sedanjega boja. Ali ni končno veljavno dokazano zlo vojnega načina, industrija in trgovina razbiti, življenska bremena težka, milijoni ljudi ubiti in pohabljeni, žgoča mržnja povečana in poglobljena, zgradba civilizacije ogrožena? Konferenca, ki smo jo predlagali mi, ali po carju predlagano Iiaaško razsodišče bi bilo končalo spor v nekaterih tednih, in vsa ta nesreča bi bila odvrnjena. Poleg tega bi bili stopili na široko pot, ki bi nas bita dovedla do trajnih podlag mednarodnega miru. — Na vprašanje dopisnika, ali misli Qrey, da bi nev-tralci mogli pripomoči do miru, je odgovoril Grev: Krivica, ki jo je ustvarila vojna, se inora izprerneniti v pravico. Zavezniki ne morejo sprejeti miru, ki bi ne urejal zJodejstev te vojne. Ce bi prišli k meni iiudje z mirovnimi nasveti, naj bi mi rekli, kakšen mir mislijo. Ce mislijo n. pr., da je Belgija nedolžna na napadu in da se jej je storila neizrecna krivica, ki jo morajo popraviti oni, ki so jo raztrgali, potem naj le povedo to! Nasveti, ki so popolnoma abstraktni in ne poizkušajo prav čisto nič razlikovati med pravico in krivico. so brez učinka in nepošteni. Odločno je potem Grey zanikal, da bi bila pred vojno obstajala kaka zveza proti Nemčiji ali da bi bila Nemčiji narinjena vojna. Poudarjal je, da je Italija ravno ob izbruhu vojne odklanjala zavzetje nemškega stališča v tej zvezi. — Dopisnik je nato omenjal izjavo nemškega državnega kancelarja, da je Belgija nekak branik. G"rey je odgovoril: Belgija je bila branik, ki je branil Nemčijo, Francosko in evropski mir. Toda Nemčija si je želela le z naskokom zavzetega, porušenega branika. Državni kancelar je priznal svojo krivdo in Je obljubil, da se takoj zopet vzpostavi Belgija, kakor hitro se doseže militarični smoter Nemčije. Sedaj — je dejal državni kancelar — ne more biti več »statusa quo anfce«, niti na vzhodu niti na zapadu, z drugimi besedami: neodvisnost Belgije bi bila pokopana, kakor bi bila neodvisnost Srbije in Crnegore, če bi jima ne mogli pomagati na noge zavezniki. (Tu je v brzojavki odstavek, ki je pokvarjen in nerazumljiv ter se objavi naknadno). Grey je poudarjal nato, da je podlaga angleškega približevanja k drugim državam v zadnjih letih obstajala v zagotovitvi dobrih odnošajev in dokončanju sporov drugih vlasti. Dogovor s Francosko in potem z Rusijo se ni sklenil s sovražnim namenom proti Nemčiji ali kaki drugi vlasti, temveč samo z namenom, da se zagotovi trajen mir. — Z ozirom na nemško trditev, da je edina prava ovira miru Angleška, je Izjavil Grey: Nihče si ne Želi miru bolj kot mi; toda mi si želimo le mir, ki ustvarja pravičnost in vzpostavlja spoštovanje svetovnega narodnega prava. Francoske, Rusije in Italije ni treba siliti, da vzdrže vojno, saj vedo, zakaj se vo-jujejo, namreč da ohranijo vse, kar je dragoceno njihovim narodom. Po tej spoznaji so odločne in nepremagljive. Popolnoma nemogoče je, da bi primerno izrazili svoje občudovanje junaštvom svojih zaveznikov. Kakor je veliko naše občudovanje, tako veliko bo tudi naše priznavanje skupne stvari. Dve trditvi ste, ki prihajate iz nemških virov: Ena pravi, da mi oviramo zaveznike, da ne sklenejo miru; to gre na naslov nevtralcev. Druga pravi, da pretehtavamo poseben mir z Nemčijo; to gre na naslov enega ali drugega naših zaveznikov. Obe ti trditvi ste popolnoma neresnični. — Ko je vprašal poročevalec, ali je opazil Grey, da je trdil državni kancelar, da želi Angleška razbiti zedinjeno, svobodno Nemčijo, je odgovoril Grey: Nikdar nismo bili za tako norost. Ne želimo nič takega, in državni kancelar ve, da ne želimo nič takega. Veselili bi se, da bi videli nemški narod svoboden, kakor mi sami želimo biti svobodni, kakor tudi želimo, da bi bili tudi drugi narodi v Evropi svobodni v svetu. K osnovnim pojmom poli tiske vede pripada dejstvo in uči je tudi v obilni meri zgodovina, da se duša naroda ne da ubiti z despotstvom in krutostjo od zunaj. Ni nam tudi na tem, da bi se spuščali v tako nekoristno norost napram kakemu drugemu narodu: mislimo namreč, da bo nemški narod, potem ko za vedno pokoplje sanje o svetovni nadvladi, ki jih jo vzredilo vsegermanstvo, zahteval nadzorstvo nad svojo vlado. V tem je upanje, da se ustvari svoboda in narodnostna neodvisnost Evrope; kajti nemška demokracija ne bo kovala vojnih načrtov, kakor jih kuje pruski militarizem in ki naj bi se iz-vršiii nekdaj v bodočnosti. Če se človeštvo ne nauči v tej vojni, da se bo izogibalo vojne, bo boj zaman. Nemci so na stežaj odprli vrata vsakršnikoli obliki napadanja na človeško življenje. Uporabo strupenih plinov in podobnih stvari so našim mornariškim in vojaškim oblastim priporočali že pred dolgimi leti. a so jo zavrgle, ker bi bila pregrozna za civilizirano narode. Nemci so začeli uporabljati (plavajoče mine na odprtem morju, !;? ogrob jžajo enako vojujoče se države in neviral-cc. Prišli so s svojimi morilskimi zerpe-hnovci, ki ne ddajo nikakršne razlike m napravljajo !e slučajno militarično šk(?-do. Prišli so s podvodniki, ki uničujejo ladje in moštvo nevtralcev in vojujočih se držav. Enako zaničujoč zakon in usmilic-uost, so se vrgli na nedolžne narode z vdorom, požigom in plenjenjem. Prišli so s strupenimi plini in gorečimi tekočinami. Vse svoje znaustvo so uporabili v uniče-j vanju človeškega življenja. Tako so izsi-I iiii uvedbo teh stvari v splošno vojno uporabe. Ce se mora nadaljevati vojna, potem se morejo narodi v bodočo ohranjati le z uporabo vseh razdevajočih novih j učinkov, ki jih morejo izumljati, dokler ' pomočki in iznmki znanosti ne končajo z uničenjem človeštva, ki naj bi mu služili. Nemci trdijo, da njihova kultura tako daleč prekaša druge, da jim daje pravico, da jo smejo narivati ostalemu svetu. Odlični njihov delež na kulturi, ki se Ie pokazal v tej vojni, bo obstajal v tako učinkovitem mesarskem klanju, da dovede do popolnega uničenja. Pruski mogočneži imajo o vojni očividno samo eno misel, namreč misel o železnem miru, ki naj ga nemška premoč nalaga drugim narodom. Ne razumejo, da svoboden mož, svoboden narod rajši umrje, kot da bi se podvrgel takemu častihlepju, in da ne more biti konca vojne, dokler se ne potoiče to častihlepje in opusti. Na vse to pravimo Nemčiji: Pripoznajte načelo, ki je povsod poudarjajo oni, ki ljubijo svobodo! Dajte narodom res svobodo, ne pa tako-imenovane svobode, ki jo podvrženim narodom odmerja prusko tiranstvo, iti popravite storjeno krivico, kolikor se da popraviti! Položaj. 15. maja. Razna znamenja kažejo, da so sedaj med Petrogradoni in oiicijelno Srbijo na potovanju precej živahni stiki. Voda teče v grlo. Viden znak teh stikov je Pa-šičevo potovanje v Petrograd. Vštricno s Pašičevo ekskurzijo _v prestolnico Rusije prihajajo še druge vesti, po katerih bi morali sklepati, da oficijelna Srbija res poskusa vse možno, da bi v svoji javnosti in ostalem svetu oživela vero, da bodočnost Srbije stoji j)od mogočno zaščito Rusije. Glasom neke pariške vesti pojde kralj Peter z Euboeje v Solun, čim se tam izkrcajo srbske čete. Ob tej priliki da izda kralj Peter proglas na vojake, v katerem jih bo poživljal, naj vse žrtvujejo, da zopet pribore izgubljeno zemljo. Istočasno da pojde v Solun tudi kraljevič Aleksander. da prevzame zapovedništvo čet, a pridodeljen da mu bo podpolkovnik Va-sič. \ Petrograd u da so obljubili PašKJu financijelno pomoč. Slednjič javlja isti vir, da sta kralj Peter in ruski car posredovanjem ruskega poslaništva v Atenah izmenjala brzojavki. V izpopolnilo ročnega pisma, ki je je Pašič osebno izročil carju, da ie kralj Peter v brzojavki zaprosil carja, naj se bodočnost njegove dinastije zagotovi. Car da je odgovoril Jjubeznji-vo, da stori vse, da pride dinastija Kara-gjorgjević zopet do svojih pravic. — Zabeležili smo že. kako da ruska glasila zatrjajo. da je bil Pašič zelo zadovoljen s svojim uspehom v Petrogradu. — Ali kdo more vse te vesti kontrolirati glede na njih resničnost. Nekaj treba pisati na račun možnosti, da so to le kombinacije, nekaj na račun možnosti, da je želja vodila pero. Ali, denimo tudi, da imajo vse te vesti realne podlage. Potem ostaja za Srbijo in nje dinastijo še vedno grenka resnica, da tudi najganljiveje sočutje in tudi najlepše obljube ne morejo več koristiti, ko je — toča že pobila. Ali zabele-ženja vredni so ti glasovi iz Rusije zato, ker nam pojasnjujejo sedanjo nervoznost v Italiji, ako se v taboru entente govori o bodočnosti Srbije!! Saj je bil ravno te dni minister Barzilai v svojem govoru v Genovi silno hud na ministrskega predsednika Pašiča. Se posebno pojasnilo za to razdrazeuost daje neka vest v »Baster Nachrichteu«, ki trdi. da so Pašičeve izjave brzojavili v Italijo, brzojavko pa da je italijanska viada zaplenila. Barzilai jo je torej poznal. In italijanski vladi so bila bržkone znana tudi izvajanja v ruskem listu »Birživija Vjedomosti«, da Srbija ne more obstajati brez oslona na Jadranu, da ta problem prevzroča navskrižja z Italijo, da ruski krogi računajo s tem, da bo vsa Italija proti veliki Srbiji. O tej da so se izmenjavale misli med državami entente in da je prišlo do sporazuma, pri čemer pa da ie Italija popolnoma izločena. Ni vraga, da ne bi take vesti šle na živce v Italiji. Zato je bil Barzilai zelo lttid in razdražen. Seveda ne jemljemo tudi tega sporazuma posebno resno. Koliko niso že govorili in se dogovorili v ententi — na veter! Govorjeno je bilo in že ni bilo več. Ali to preklanje med Rusijo in Srbijo na eni, in Italijo na drugi strani ie karakteristično in simptomatično za razmere v ententi sploh. Edini so Ie v enem: v želji, da bi centralne vlasti porazili. Misel pa, kako naj bi bilo po vojni, jih l.ipoma Sfran II. »EDINOST« štev. 138. V Trstu, dne 16. velikega travna 1916. razdvaja in so si z mesta prav intimni — naspfoiniki. Italija izločena od urejanja srbskega vprašanja, ki se — kakor naglašajo ruski listi _ dotika tudi Jadrana, torej italijanskih velikih sanj. Po tej vesti v ruskem listu bomo morda razumeli izjavo Salandre, da mu je — čeprav je trdno uverjen o končni zmagi v tej vojni, ki da bo trajala tako dolgo, »kolikor mora trajat!« — včasih vendar tesno pri srcu! Posebno tesno pa menda v pekoči zavesti, da ie na njem in njegovih državnikih krivda, da igra Italija tako mizerno vlogo in da jo tudi zavezniki taksirajo po zaslugi, kakor se pač navadno nagraja — neiskrenost in nelojalnost. Vsaka stvar prihaja enkrat na rešeto in če ni zrnja, pada vse skozi med pleve! _ _ Doraats m\l Zrelostni izpiti za gojence in gojenke goriških učiteljišč v Ljubljani. Ko smo prečitali včeraj tozadevno notico v »edinosti«, smo obstali. Matura v Ljubljani! \ Ljubljani — zakaj in čemu?! Ali bi se ne dalo napraviti vse to v Trstu? Mislim,da vse govori za to. Tu je zbrana večina odstotkov maturantov in maturantinj v uči-teljiščnein kurzu: (kar je ostalih, so izve-čine v bližnii okolici in bi jim bolj prijalo priti v Trst kot v Ljubljano), tu so gg. profesorji in učitelji učiteljskega kurza in odveč bi bilo govoriti o potrebi, da so pri izpraševanju tudi oni zraven. — Kaj pa z Ljubliano?! Pomislimo najprej na velike sitnosti, ki bi jih bilo treba prestati, pre-dno bi dobili potne legitimacije. Pomislimo samo na sitnosti v Ljubljani zaradi stanovanja in hrane! In če bi šlo vse to po volii, kaj pa z ogromnimi stroski, ki bi jih tamkaj imeli ob tej draginji! Naši kandi-datje oz. kandidatinje niso nikaki sinovi oz. hčere visoke aristokracije; izvečine so otroci revnih proietareev, ki si odtrgajo od ust, da jih izštudirajo — in ali bi mogli ti utrpeti toliko stroškov?! Ne samo, da dvomimo o tem, celo prepričani smo, da bi bilo precejšnje število onih, ki bi samo iz gmotnih vzrokov ne mogli maturirati! V slučaju, da je matura v Ljubljani, je tako prizadetih 100 odstotkov maturantov oz. maturantinj — in zakaj to?! O, verujemo, še verujemo v blaga srca na pristojnih mestih! Zaglobite se samo v položaj maturantov oz. maturantinj in njih revnih staršev, pa odprite svoja srca njihovim prošnjam. t Jakob Vatovec. Včeraj predpoldne emo spremili tega poštenjaka k večnemu počitku. Da-si so sedaj izredni časi, tako neugodni za vsako številno manifestacijo, in čeprav ie bila tudi ura še posebno neugodna — ob 912 predpoldne, ko je ono malo ljudi, kar jih je doma, po svojih poslih — se je pogrebna slavnost po udeležbi vendar povspela do višine ganljive manifestacije spoštovanja, ki jo je užival pokojnik ni jo uživa vsa njegova rodbina v vseh naših krogih. Spoštovanje, ki se je je pokojnik pridobrl se svojimi osebnimi vrlinami kot človek, kot trgovec in kot sin svojega naroda. Pokojnik je ostavil slovenskemu trgovskemu naraščaju lep vzgled, kako si more tudi priprost začetnik ustvarjati iz malega večje in tudi spoštovano socijalno pozicijo, ako je marljiv, razumen, previden in kulanten, in ako zna s teini svojstvi spajati še tisto, ki je med nami tako silno redka in ko jo imenujemo — duh podjetnosti. In slednjič: ako pri vsem tem ostaja — odkrit in pošten Slovenec. Tak je bil pokojni Vatovec. In takemu je včeraj naše občinstvo iz vseh vselej izkazalo zadnjo čast: iz vsega srca in polne duše. Kondukt so vodili trije gospodje duhovniki, krsto so dičili venci družine. Sprevod se jej>omikai od hiše žalosti v ulici Carintia do cerkve sv. Antona novega. Po dovršenih žalnih obredih v cerkvi so žalni gostje v dolgi vrsti kočij spremljali nepozabnega pokojnika na njega zednji poli do pokopališča pri sv. Ani. kjer bo blagi Jakob počival v miru. ker si je vzgojil in ostavil družino, ki bo nadaljevala njegovo delo — trgovsko in narodno — popolnoma v smereh, ki jim je sledil on! Vsi ga ohranimo v naiblaž-jerr? spominu. V ulici Sčazionc Št. S se nahajajo finančni uradi, kamor prihajamo okoličani plačevat razne pristojbine in kjer tudi rodbine naših poklicancev dobivajo podpore. Tamkaj je treba tudi naznanjati vinograde v svrho poznejše odmere užitninskega davka. Vsa ta opravila pri tej oblasti morajo sedaj, ko moških ni doma, opravljati večinoma ženske. Zato se še tembolj čuti nedostatek, ki smo ga grajali že večkrat in prosili pristojno oblast, da bi mu odpo-mogla. Pri tem uradu namreč ni vratarja, ki bi razumel itak po večini slovenske stranke in bi jim dajal pojasnila, kam se jim je treba obrniti, da bi po nepotrebnem ne izgubljale dragocenega časa s povpraševanjem in tekanjem po \ sch nadstropjih in sobah, preden najdejo pravi kraj. Prosimo torej ponovno slavno finančno o-blast, da za te urade namesti vratarja, ki bo znal slovenski. Odbor za oskrbo vojnih ujetnikov nam je doposlal nastopno obvestilo: Mnogi vojni ujetniki v Sibiriji so prejeli in še prejemajo posojila od pomožne akcije za nemške in avstro-ogrske vojne ujetnike v Tiensinu, Kitaj. Svojci vojnih ujetnikov se obveščajo navadno o tem iz Tientšina in se poživljajo, naj dotične zneske vrnejo pomožni akciji potom nemško - azijske banke v Berolinu (vplačevanje pri kreditnem zavodu na Dunaju). Prav in pošteno je in dolžnost hvaležnosti napram plemenitim pomočnikom zahteva, da se ta povračila vrše čim hitreje. Priporočati pa je to tudi v interesu vojnih ujetnikov v Sibiriji, ker se jim s tem omogoča, da morejo tudi nadalje Drositi pomoči od te blagodejno deluicče akciie. , Deželna upravna komisija mejne grofije Istre razpisuje mesto kancelarijskega u-radnika v deželni pisarni v Poreču. S tem mestom so spojeni dohodki X razreda državnih uradnikovznado premanknjenja po organizačnih predpisih za deželne uradnike Prosilci naj predlože svoje redno sestavljene prošnje do dne 31. t. m. pri tem lira d u in dokažejo: 1.) da so avstrijski državljani, 2.) da so neoporečnega političnega in moraličnega vedenja, 3) da so dovršili nižio srednjo šolo, 4.) da poznajo popolnoma italijanski in hrvatski (ali slovenski) jezik. Prednost imajo prosilci, ki predlože izpričevalo izpita iz državnega računarstva ter dokažejo daljšo računarsko prakso. . . . . Dopisovanje z našimi vojnimi ujetmKi na Ruskem. Pred kratkim se je razglašalo, da naj se v svrho gotovega prispetja na vojne ujetnike v Rusiji naslovljenih dopisov, ves naslov napravi v ruskem (cirilskem) tisku. Obenem se je javljalo, da se je ukrenilo pri dunajskem cenzurnem oddelku, da se po naročilu dobavi iajo take, z naslovom dotičnega vojnega ujetnika v ruskem tisku opremljene dvojne dopisnice. Občinstvo se naproša ' sedaj, da vzame naznanje, da se še izvrše ! doslej došla naročila, da se pa iz obratno-1 tehničnih vzrokov nova naročila dopisnic ne morejo sprejemati oziroma izvrševati. Pevska in glasbena prireditev, ki jo priredi prihodnjo nedeljo v dvorani »De-j lavskega konsuinnega društva pri Sv. Jakobu« podružnica CM D, bo nudila slovenskemu občinstvu precej užitka, ker bodo : nastopale same mlajše, še nepoznane mo-1 či, ki se že sedaj trudijo, da stopijo svoje-' časno v jako zmanjšani krog narodnih delavcev pri Sv. Jakobu. Podružnici je ie častitati. da si je znala pridobiti ljudi, ki I vsestransko izpoinijo spored. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen za dobrcdel-j ne namene, namreč v podporo in var-I stvo osirotelih otrok, je pričakovati, da se bo občinstvo v tako velikem številu udeležilo prireditve kot Še nikdar! Učitelistvo CM. šol v Trstu je podpisalo 1000 K četrtega vojnega posojila. — U-čenci deške CM. šole, 17 razredov, so podpisali za vsak razred po 100 kron vojnega posojila, skupaj K 1700 na korist družbe sv. Cirila ia Metoda. Posamezni učenci te šole so pa dosedaj (imena pozneje) podpisali za-se K 1500; oglašeni so pa še nekateri. Po Splošni hranilnici se je podpisalo 4. vojnega posoiila: Splošna hranilnica zase K 10.000, Josip Miekuž K 14.000, G. Ste-pančič K 3.000; po 700 K: Franc Stepan-čič, Anka Stepančič, Rika Stepančič, Zorka Stepančič, Miika Stepančič. Podpisi na IV. vojno posojilo. — XXVII, izkaz. Tvrdka bratje Brunner K 400.000 ; tvrdka Ignac Biimann in Neimen. po 100.000 K; glavno ravnateljstvo javne dobrodelnosti in Neimen. po K 25.000; G. Zonca & Ci. K 20.000; Banco Operaio di mutui prestifi, Sklad za vdove in sirote padlih vojakov in Marija Uhrer po K 10.000; Jos. Verona, dr. Al. Battistella, Anton bar. p:. Burlo, Nas-jledn. P. Revoltella in H. Pardo po K 5000; I Ludvik Nagelschmid K 4000; Ana Carniei ! Angel in Viktorija Janković, inž. Viktor Krali, Neimen., dr. Aleks. Sevasiopulo, zadruga ! mesarjev in Zveza kapitanov in uradnikov i avstr. ogrske Irg. Mornarice po K 2000 ; J. & E. Cernizza, Anton Braida in c. kr. notar Viktor Vessel K 1.50C; E. Menasse, Ferdinand Hochwald, Gvidon Jellersitz, Jos. Fattur, Al. Kappler, Tito vit. pl. POM, Leopold Siiss, Kari Ivancich, Franc Petritsch, Anton Corsi, Neimen.^ tvrda Franc Sandri Associazione Operaia irieslina, P. Viđali N. N., Aren Polacco, Karel Ca!lin dr Artur Brun, R. Gregorich Rajmund Crissialr, P. Bogovich, Neimen. Rih. Selingher, Al. P?©rti - Trst? ul. Campa^ile Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena leta 1S79. — trsi, u^ta casssšassele d^Umatinsko, intrsko, žampanjec, Asti, refoŠk, peneči in desertni moškat. — V veliki množini: Ma-linovec, žganje, rum. maršala, vermoth. grončine od 56 1 naprej. — Cene zmerne. — PAlfOlNA, Kavarna .Aniioaia". Mm. V počastiiev spomina pok. g. Jakoba Vatovca daruje ženski podružnici CMD v Trstu g. Lela Mirkova K 10'—, obitelj Saksidova pa K 5*—. Denar izročen bla-gajničarki. — Za inoško podružnico CMD daruje v isti namen jrdč. Stana Mikotova 5 K. Denar hrani uprava. V počeščeriie spomina pok. .Jakoba Va tovca in namesto venca na krsto daruje rodbina Gajo Baniiaciča K 20'— za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Denar hrani naše uredništvo._ m iz Mbe. Komen, U. majnika 1916. (Teden »Rdečega križam) V komenskem županstvu se je vršil, kakor drugod, »teden Rdečega križa« od 30. aprila do 7. majnika. Akcija v prilog temu blagodejnemu delu se je vršjla s tem, da so dekleta hodila od hiše do hiše, noseč S seboi nabiralne pole, pušice za denar in znake »Rdečega križa«, katere so prodajale po 20 vin. komad. Seveda s? pri prodaji znakov niso stavile radodarnosti ni kakšne meje. l udi po gostilnicah so bile razpostavljene pušice v ta človekoljubni namen. Nabralo se je vsega skupaj 1539 K 16 vin. Društvenikov je pristopilo 130 in sicer 2 po 100 K. kot ustanovnika, 2 po 50 K, 0 po 2 K in ostali po 4 K. — Znakov — rdeči križec na beli okrogli ploskvi — ie bilo prodanih 2800 komadov. Vobče je izid zbirke še lep in gre vsa čast nabira-teljicam in darovateljem in darovatelji-cam, ki so tako hoteR pomagati našim ranjenim in bolnim vojakom - korenjakom. Najiskrenejša jim hvala! To dejstvo svc~ nn I m Globoko ginjeni na izrazih vsestranskega sočutja ob smrti našega nepozabnega očeta, gospoda Jakoba Vatovca izrekamo najiskrenejšo zahvala vsem onim, ki so nas tolažili ob tej bridki izgubi, in ravno tako tudi onim, ki so spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. TRST, 15. majnika 1916. Žalujoči rodbini Mouceuo In Mlim. C0RSO 47 (pri Srrru deSia legata) TžfcfSH 10-62). Prevoz mrHcev v tu- In inozemstvo. VrSi vsakovrstne posrebe z aašiioucj!^ moderno upravo. Zslcga vseh mrtvaških.predmetov. - Noi'r.a inšpekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Štev. 31. TeZe?on M-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov s Na ©pčinsh, v NabreZini fsrl Grehu (Neghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne. PedJ&iftik in upFSviteijj H. ST^SEL mm,**™ Bg^aMMs^Bgjii iiiHica m reglstfovafia spdruga z omejanist? porc^tvoin ip TRST - c?a???a Ssserna alv, 2, š, nad. • TSST^gj (v lastni p^lafš) vhod po slmnft slopnšatsh. m posojii^ m&m za vknjižbo 5 l/M na menice po 6°/« na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovor«, ESKOMPTUJE TRdO¥IK£ HRANILNE VLOGE •Dimom* od vtokegs, če tucli ni ud in jih obrestuje po ^^ 41|4°|. Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. R«atsl davek alatuje cavod sam. - VI a? a se l^kio »o eno bron*. - ODDAJA domače hablralnike (hranilnbpušice). Poštno hranilniftni račun Iti.004. TEGEITON ftt. 952 litra varnostno ce!!is> (safe deposits) za shrambe vrednote-nih listin, dolrampotov in raznih drugih vrednot, ^spol.lOBRa varna proti nlowu in požaru, urejeno po najnovejšem načirai ter jc oddaja -strunkem v najem pO ne^fžiih fiR3h» VLOG atdai ob: ti 9 k U «?3hL ia ti 3 i: 5 poprtlhgiižtja a rsak aels^gi cb er?inft v,A