DOLENJSKE NDVICE
Dolenjske Novice ixhajajo vruIí čotrteli ; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. : :
Cena jim je za celo leto 8 IÍ, za pol leta 4- K. NaroÈuiua 7.3. Nemeij«, liosno in druge evropske države ziiaSa 8'50 K, za Ameriko í>"50 K. List ill ogluši se pinčiijejo imprej.
Vse dopine, iiaroj^iiino in oziiimiln Hprejeitia tiskarna J. Krajec nasi.
Pridelovanje deteljnega semena.
Pred sedanjo vojno smo v Avstriji pri'lelali toliko deteljnega semena, da smo ga lablio izvažali; bilo je tiiili cenejše, medtem ko stane sedaj 100 kg 1000 K. A danes še najpotrebnejšega semena ni dobiti. Ker pridelovanja za. živinorejo tako važne krme, kakor je detelja ni opustiti, si je treba potrebno seme doma vzgajati. Važna naloga, dolžnost vsaj veCjiU posestnikov je, doma vsaj toliko semena, kolikor ga vsak sam porabi, pridelati. Od leta do leta je težje dobiti deteljnega semena in če bo vojna še dolgo tipela, ga ne bo več dobiti. Prenehati bi morali s pridelovanjem detelje, ki je za nago živinorejo neprecenljive vredriosti; imelo bi to nepregledne posledice, ako bi le v po-sameziiili okrajih prenehali s to kitiio. S pridelovanjem semena si posestnik prihrani lunogo stroSkov, ker mu ni treba kupavati dragega seiiiena, in še si lahko pridobi lep postranski doliodek, fie veí semena pridela, kakor ga sam doma porabi. Na ar (100 kvadratnih metrov) se pridela dva do šest kilogramov semena.
Za seme se pusti navadno drugo košnjo, ker nam po prvi kognji ne raste več tako bohotno, vsled tega manj poleže, tako da glavice bolj jednakomerno dozore, ťíes»!' pri poležani detelji ni. Ker se cveti edinole s pomoííjo žuželk (čebelic) oplode, je poletje, v katero pade druga košnja in v katerem časn največ žuželk po cvetlicah leta, najbolj ugodno za pridelovanje semena. Odberemo pa taka mesta, kjer ni predenice, pojalnika in druzega plevela ir) boleznij. Tudi previsoka in poležena tie pride, radi neednakomernega dozorevanja v poštev. Seme je dozorelo, kadar glavice močno ponijavtjo; seme je takrat Že trdo, se da lahko izluščiti in ima sivozeleno do vijol-často barvo. S košnjo začnemo, kadar je seme sredi glavic dozorelo. Če prezgodaj kosimo, je pozneje seme težko izmlatiti, in dobimo pri prezgodnji košnji slabo kayivo seme.
Da se nam seme ne izsnje, je treba v jutranjih ali v večennb urah žeti. Požeto
deteljo raditega tudi ne suiemo v solncu obi'ačati. Najbolje je semensko deteljo sušiti v snopih v kozoleili ali pa na ostrveli. Spravljati smemo le popolnotna suho, ker nam rado seme začne plosneti. Omlattmo pa deteljo pri lepem, suhem vremenu. Omlačeno je še sušiti in popolnoma suho spraviti v vrečah, katere kaže obešati na strop, da ne moi'cjo miši do njega. Po zimi je setne izluščiti iz atročja, oziroma iz plev. Izlušči se s pomočjo mlinskih kamnov ali pa v stopi (stopcnica). Nato jo je Še očistiti v Čistilnih mlinih, kakor jih rabimo za žita. Dobi se pa stroje, ki deteljno seme objednem izluščijo in očistijo.
Na isti način ae prideluje tudi seme drugih detelj, kakor lucerna ali tiemška detelja.	V.
Trtna plesnoba.
Komaj je prenehala napadati grozdje pcronospoi'a (palež), ki je zlasti i)ri bolj pozno cvetočih trtah dosti jagod uničila tako, da so se jagode posušile in so odpadle, se je prikazala na zdravih še jagodab tr tn a plesnoba ali o i d i j.
Glivica (Oidium Tuckeri), ki povzroia trtno plesnobo, škoduje zlasti na grozdju. Jagode postanejo najprvo pepelnasto sive in pozneje razpokajo ter se izsuše. Rjave, plavkaste ali črne, kakor pri |)cronospori (paležu), ne postanejo i»n oidiju jagode nikoli. Jagode, napadeite po plesnobi, j)a tudi ne odpadejo, kakor pri peronosiiori, temveč obvise na pccljih, razpokajo in potem se še-le posuše.
Plesnoba napada grozdje zlasti v hudi vročini, kjer je bolj vroče, tam najprvo in. hujše grozd napade. To vidimo na primer ob zidu ali pa ob škarpah itd.
Najboljše sredstvo proti njemu je iino zmleto, čisto žveplo, ki nam ga v vojski, žal, zelo primanjkuje. Seči inoramo torej po nadomestilih in tu nam je v prvi vrsti na razpolago kalijev li i p e r m a n g a n a t. Te Črnkaste soli porabimo na hektoliter (100 litrov) vode 150 do 200 gi'amov (15 do 20 dg).
Sol raztopimo v enem ali dveh Škafih Čiste vode, v ostali vodi pa razmešamo 2 do
3 kg mastnega, ugašenega apna. Nato vlijemo hipertiianganovo raztopino v apnen belež, premešamo vse skuj)aj in gremo Škropit.
Grozdje treba s to tekočino poškropiti prav temeljito, tako, da jo z njo vsak grozd ves oblit.
Po preteku enega tedna poškropimo grozdje vnovič. Hipermanganat učinkuje kratko in hitro. ííato si pripravimo naenkrat le toliko tekočine, kolikor je moremo v enem dnevu poi'abiti.
Škropit moramo pričeti, kakor hitro zapazimo prve plesnivé jagode v vinogradu, kajti če je grozd že hudo plesniv, se ga ne da več rešiti, posebno že radi tega ne, ker se ga tekočina ne prime.
Če je grozdje dobro poškropljeno, se pokrije vsaka jagoda s tenko skorjico, pod katero plesnoba izgine. Pri pravilnem delu so mnogi vinogradniki imeli lani s tem sredstvom pi'av lepe uspehe. B. Skalický.
Dogodki preteklega tedna.
Državni zbor se je v petek 26. julija zaključil. Ko se je biio novemu nn'nistr-skenni predsedniku posrečilo, da je dobil za proračun 19 glasov, seveda pa le proti izjavi, da bo vsem narodom pravičen, so šli poslanci na počitnice. Jesensko zasedanje se otvori baje meseca septembra. — Ministrski predsednik baron pl. Hussarek se je začel pogajati s parlamentarnimi strankami, da bi pripravil tla za skorajšnje novo zasedanje parlamenta. Sešel naj bi se državni zbor sredi septembra in rešil državne zakone. Doslej je Hussarek zaslišal zastopnike Čehov. — Gosposka zbornica je v seji 29. julija odobrila proračunski provizorij in druge sklepe poslanske zbornice. Novi ministrski predsednik je v svojem nastopnem govoru med drugitn rekel, da bo Avstrija izpolnila svoje poslanstvo samo tedaj, če se bo zavedala, da je pravrelec itjene kulturne moči v nemškem narodu. — Svobodna agrarna zveza neuemških poslancev se je 30. julija sešla na jiosvetovaiije in tu sprejete sklepe o zvišanju cen žitu, krompirju in senu, o odpravi dobavnih
premij, o rekvizicijah itd. naznanila ministru za prehrano dr. Paulu, ki je nato za 2. avgust sklical posvetovanje poslancev in vladnih zastopnikov. — Nemški radi-kalci so min, predsednika pl. Hussareka v časopisju javno pozvali, naj izpolni dano jim obljubo. Takoj nato je „Wiener objavila naredbo o ustanovitvi nemškega okrožnega sodišča v Trutnovu. — Slovenska socialno-demokratična stranka se je na svojem zborovaiiju 28. julija v Ljub^ani izjavila za združitev troimenovanega jugoslovanskega naroda v lastno demokratično državo. — V Ukrajini je nemško vojno sodišče obsodilo bivše ministre tiste vlade, s katero so bili sklenili brestovski mir, a jo nato šiloma odstranili in jo nadomestili s kozaškim hetmanom Skoropadskim, na več let ječe. Dne 30. julija je pa pristaš moskovske socialno-revolucionarne stranke izvršil v Kijevu bombni atentat na poveljnika nemških Čet na Ukrajini gen. maršala pl. Etchhorna in njegovega pobočnika pl. Dresslerja. Oba Nemca sta Še tisti dan umrla. Nad Ukrajino so pioglasili oblegovalno stanje in zaprli še ostale ministre prejšivje vlade. — BoljŠeviska vlada ruske republike je proglasila, da je socialistična Rusija v nevarnosti in napovedala mesčanstvu, ki ji ni prijazno, boj na Življenje in smrt. Stranka socialnih revolucionarjev se je z večino glasov izrekla za teroristično taktiko proti boljševikom. Čeho-Slovaki so zasedli doslej že deset gubernij. — Angleški državnik Balfour je imel na ustanovnem zborovanju jugoslovanskega odbora govor, v katerem je povdaril, da se morajo jugoslovanske dežele združiti v samostojno državo, da mora Balkan pripasti balkanskim narodom in da se morajo v vojni ojjustošene slovanske dežele obnoviti. — Bavarska zbornica je sprejela lasten deželni zakon o izrednem davku na premoŽenje z izrecnim povdarkom, da prehiti splošni državni zakon iu dotični davek otme iz pruskih rok in zagotovi lastni deželi. — V Ljubljani se bo ustanovil 16. in 17. avgusta narodni svet.— Jugoslovan bo začel zopet izhajati.
Naročajte „Dolenjske Novice"!
Iz dnevniiia slovenshega čostnilia v svetovni vojni.
PD dnEtinlltu t Janhii Muha.
(6.)
Izbrani pevci prvega in tretjega bataljona so pod vodstvom častniškega* namestnika Podlogarja neumorno prepevali mile narodne in umetne pesmi, častniški pevski zbor pa je zapel več nemških, Usmiljenke so privedle več dečkov in deklic, med katere so visoki gospodje metali razne sladkarije. Med vso to množico pa so kot metulji švigale briike deklice v pisanih nošah ter ponujale cvetke, sladkarije, ziiake in drugo. Pri tem poslu so jim pridno pomagali častniki.
Zvečer je bil ves trg krasno električno razsvetljen. Godba je še vedno igrala, naši fantje pa so prepevali pozno v noč, kot doma na vasi.
Naši pevci jo Že vrežejo, da je veselje, zato jih tudi povsod radi poslušajo. Ko je pozneje 12. maja nadzoroval neko večjo
našo vajo divizijonar ekscelenca Nemeček, je ta izrazil zadovoljstvo, da se goji petje. Po vaji je ukazal mimohod (Vorbeimarsch) s petjem, ki se je obnesel prav dobro. Pevci vseh stotnij so potem izstopili in zapeli pred ekscelenco tri slovenske pesmi in cesarsko himno. Pohvaljeni so bili, za plačilo pa je dobil vsak tiiož pol litra tirolca. Najboljše in najizdatnejše plačilo pevcu je menda še vedno — zlata vinska kapljica.
Nlov« «d Auerjii. — Odhod k oleuzivi.
Določeno je bilo, da zapustimo dne Ki. iiiaja ta kraj, kjer smo vžili toliko lepih dni v najlepšem letnem času. V neizbrisnem spominu mi ostane ta krasni raj.
Na dan odhoda je bila na vežbališču pri kolodvoru sveta maša za naš polk in oddelke, ki so bili nam piideljeni. Med mašo je veličastno igrala vojaška godba, po maši pa je vojni kurat podelil blagoslov in vesoljno odvezo. Moštvo in Častništvo je to sprejelo kleče in odkrito. Veličasten trenutek !
Nato je stopil na nalašč za to slovesnost prirejeni oder naÈ polkovnik Za-wada in navdušeno nagovoril moštvo. Slovensko je prav lepo govoril vojni kurat Turšič. Konečno je stopil na oder še brigadir Majewsky in tias nagovoril; „V boj na zaveznika — izdajalca, pogumno v boj proti požrešnemu Lahu, ki hlepi po tej deželi, pa tudi po lepi slovenski zemlji, po krepkem slovenskem narodu. Solnce na jasnem nebu nam kaže kraj, kjer je skrit ta hinavec. 1'ogumiio v boj! Bog z nami!" Po končanem govoru je potegnil sabljo, pokazal proti sovražni strani, zavihtel kapo in zaklical „slava" presvetlemu cesarju. Sablje Častnikov so se zabliskale, kape so zavihrale v zraku, gromoviti „bura" in „Živijo" klici so zadoneli, godba pa je zaigrala cesarsko liiitino.
Po tej slovesnosti smo pospravljali svoje reči iu se polagoma pripravljali za odhod. Moštvo je dobilo dopoldne pol litra i[t popoldne pol litra vina. Vso je bilo nekako veselo, razbuijeno. Ob osmih zvečer smo odrinili iz tega lepega kraja, kjer smo
bivali Šest tednov. Prisrčno so se poslovili od nas prijazni in gostoljubni Auerčani. Glasno prepevaje iu vriskaje smo se pomikali po gladki, beli cesti proti jugu. Mesec na jasnem nebu je obseval ta čudni nočni izprehod. Opolnoči smo dospeli v Laag. Moštvo se je spravilo k počitku po skednjih in potlstrešjih,. jaz in še trije tovariši pa smo ležali v neki sobi na svežem senu. Dobro je bilo.
Odslej smo maiširali le ponoči, kér so sovražni letalci skušali opazovati premikanje naših čet. No, pa so bili ti nočni pohodi v hladu in ob mesečnem svitu dosti i)rijetni.
Iz Laaga smo korakali dalje skozi Salurn, Mezocorona, St. Michele in Lavis v smeri proti Trientu. Lepe doline mi ni treba posebej opisavati. Slična je oni od Briksna doli. Ljudje so bili dobro razpoloženi in ob zvokih godbe vztrajno korakali.
19. maja ob treh zjutraj smo vkorakali v vas Romagnano (reci: Romaiijano). Moštvo je tu poleglo pod milim nebom, mi
Koliho je upoštevati dohodhov od nosilne prodaje živine vsaho ieto pri napovedi osebne doiiodnine.
Nekoliko vrstic o tem, da iie bodo iiaSi gospodarji oškodovani; kakor iîa lansko leto, velja to tudi za druga leta. Upoštevati je le toliko doliodkov, kolikor bi [)ri pi'odaji Živine imel gospodar dohodkov, ako bi na posestvu obtlržal ono število glav, ki tmi je za pravilno gospodarjenje potrebno. Jiar je već nioiai odprodati, je oškodovan pri stalni npravni glavnici, in to ni nikakor podvi'Ženo davku! Naj navedem en vzgleil, kateri pove vse.
Imam posestvo v skupni i/jneri33ha; od tega je 20 Iia njiv in travnikov, 5 lia pašnikov in Hba gozdov. Za gospodarjenje na tem posestvu tiii je pri nonnalnili raz-mei'ah potrebno:
(i glav kriiv po ITjOOK	0.000 K
2 glave volov po 1800 K	3.GOO „
10 glav ndade živine po (>00 K G.OOO „ 25 preSičev po ilOO K	7.500 „
"'skupuj 21Í.100K Vrednost za moje posestvo potiebne živine bi bita 1. jainiarja 1917 2(>.100 K.
Radi nasilne prodaje med letom ini ostane koncem leta 1917
4	glav krav po 1400 K	5.600 K 1 par volov ří.OOO „ (i glav mlade živine po 500 K 3.000 „
5	prcSiicv po :S00K	1.500 „
skupaj 13.700 K Vrednost živine znaša'torej 1. jan. 1918: 13.000 K. Imam torej zgube pri stalni upravni glavnici (fundus Instruktus) v letu 1917; 26.000 manj 13.700 je 12.400 kron. Leta 1917 sem doljil za
rekvirirano, prodîuio živino	14.000 K
Med letom kupil eno kravo	1.350 ^
Doliodek pri prometu z živino je 13.350 K Tcraii nasproti je ïgiiba na
«piavui glavniei	1^.400 „
Ostane torej davku podvi-žeiiega
iistega doliodka	950 K
Pri napovedbi osebne dobodnitie imam za prodano živino izkazati Čistega dohodka samo 950 krOfi,	V.
Apneni dušik.
(•tioapodarsk« navodila».
Apneni duîik, najboljše sedanje dušičnato gnojilo.
V sedanji vojni je naši vojskujoči se skupini zaprt ves svet in zaraditega si moiaiiio pomagati samo s tistimi sui'ovi-iianii, ki so na razpolagaîije v našili državali. Kakor najboljše duši^iato gnojilo je znan Čilski solitér. ïega smo pred vojno dobivali i/ Amerike; sedaj nam je ta vir usabnil. Drngo najbolj znano gnojilo je amonijev sulfat, ki sitio ga v velikih množinah doma
proizvajali s pomočjo žveplene kisline. To snov pa potrebuje dandanes vojna industrija v taki meri, da jc za napravo gnojil ne preostane veliko. Kdino dušiČnato gnojilo, ki nam je vsaj deloma še na razpolaganje, četudi ne v zadoíittiih nniožinah, je a})neni duši k.
To umelno gnojilo se proizvaja iz prostega dušika, ki se nahaja v zraku, ter iz ainienega karbida. Kako se ta dela, o tem je „Kmetovalec" že svoj Čas natančno poročal. Apneni dušik je zmes i'azličtiih snovi in obstoji v prvi visti iz apnenega cianamida, ki vei^e dušik, dalje iz apna in ogljika. K tem se pridruži še nekoliko manj važnih sestavin, ki znajo rastlinam vendarle škodovati, ako se nahajajo v večji množini v tem gnojilu.
Apneni dušik je či'n, fino zmlet prah, ki ga dobivamo v kositi'astih posodah, da no pi'ide v dotiko z zrakom in vodo. Da se ne pokvari, moramo ga držati v suhili, zračnih in ne pretoplih prostorih. Da se pri trošenju preveč ne praši, ga prijiravijo z vodo in z oljem tako, da se lažje z njim dela. Tak, ki ni razmešan z vodo in oljem, vsebuje 19 do 21%, pripravljen pa le 15 do IGVo dušika.
Apnenega dušika, dokler je še nerazkrojen, rastlina ne more uporabiti za hrano, ampak najpieje se ta mora izpre-meniti v zem\ji v amonijak in solitér, kateri slednji je lastlinam skoi'o edina dušičnata hrana, V težkih zetiiljah se tzpremeni preje v to hi'anilo nego v peščeni lahki prsti, zaradi Česar ga z bopim uspehom rabimo za močne zemlje. Pa vetulai' so tudi druge navadne zemlje, izvzemši mocvii tie in kisle, zelo hvaležne za gnojenje z njim. Razen z dušikom deluje apneni dušik tudi z množino pi'ostega apna, ki pospešuje razkrajanje dušičnatih gnojil, na drugi strani pa je tudi apno samo dobro hranilo za rastline. Nadaljni nČinek dnšičnatega apna obstoji v tem, da zatira plevel s svojo Jedkostjo in deloma s tem, da ojaii rastline, ki hitro 1'asejo in istega zaduše.
ilii smo že blizu honco ?
(<Ka3a Moe>.)	(Daljt-, 8.)
Slika ..Apoksiliptična zvm-''.
2. Oglejmo si še obojestransko vojsko.
Kraljestvo liožje vlada Gospod Bog vojskinih ti'iim, ki je pi'epustil vso oblast na svetu svojemu sinu, našemu Gospodu ZveliČaiju. „Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji."
Kristus je tievidîii poglavar sv. cerkve na zemlji, ki ostane pri njej do konca sveta. Vidni poglavai' katoliške cerkve pa je rimski papež; ž njim vred vladajo cerkev škofje; drugi duhovniki jim pomagajo v dušnem pastii^stvu.
Posamezni kristjani so udje sv. ceikve in vojaki voj.skc Kristusove.
Posebne viste bojevnikov so redovniki in kongregacije, ki morajo prevzeti bolj težavne bojne službe,
Tudi državne in avtonotune oblasti, če so katoliške, so dolžne podpirati cerkev v tem boju s satanom in njegovo tovai iŠijo.
Razmere med katoliško cerkvijo in državo so po božjem in naravnem pravu (l(dočfne; na vladaijth in mitiistiih je, da jih drže zvesto in krepko; s tem sebi največ koristijo, pa tudi cerkvi izdatno pomorejo.
Tako vidimo, da ima sv. cerkev vse jtomočke od svojega Ustanovitelja podeljene, ki so potrebni za uspešen boj in gotovo zmago nad satanom; le od nas je torej odvisno, kakšen bo konec boja, kakšni bodo nasledki za Čas in za večnost.
Nasproti cerkvi tudi satan organizira svoje pristaše, jih oborožuje in vadi za boj in končno odločitev.
Satan sam je knez sveta te teme in vrhovni poveljnik hudobiiili trum. Njegovi najbližji poiimčniki so drugi zavrženi duhovi, ki skušajo in zapeljujejo ljudi.
Vsak človek, ki smrtno greši, postane sovražnik božji in suženj satanov; njegov vojak pa bo še-le tedaj, ko v svoji hudobiji ^dovraten ostane. — Hudobija ima več stopinj, od navadnih grešnikov do velikih zapeljivcev in brezbožnih poglavarjev.
Moč teh hudobnežev močno zi'aste s tem, da se zbirajo v družbe in stranke, in tako z zedinjenimi močmi, po določenem načrtu delajo za satana in njegovo kraljestvo..
Končno uporablja za-se satan tudi brezversko državno oblast, ki nekako zbira iti Vodi in spopolnjiije vse druge hudobne naprave.
Satan je že mogočno obojožen in še vedno naprej pomnožuje in dopolnjuje svoje bojne vrste in sredstva za končni odločilni boj.
Ko bi tndi kristjani tako pridno se pripravljali na vojsko, bi bilo upartje zmage za poedince veliko večje, ker cerkev kot taka ne bo nikdar premagana; „peklenska vrata je ne bodo premagale".
Gospodarstvo.
Cene krompirju. Pridelovalce krom-piija opozarjanto, da je sedaj obstoječa cena za krompir 68 K veljavna lo Še do 10. avgusta. Od 10, avgusta pa do vštevši 22. avgusta se pa cena ponovno zmanjša za Iti K pri 100 kg, torej na 52 kron.
Dobro gospodarstvo. V Bočen na Tirolsko se je prii)eljal vagon ruiuunske živinđ. Bili so baje krasni voli. Ko vagon odpro, so bile vse živali mrtve. Vsled lakote soživali druga drugo grizle, ilaklerniso vsled lan in gladu poginile. Vnebovpijoče!
Še imajo živila. Iz Dunaja poročajo listi, da je bil okratlen zunanji minister grof Burian. Ogrski vojak llojda v družbi z dvetna tovarišema mu je odnesel 20 kil mast,i, več zavojev posušenega mleka, 150 jajec itd, Hojda je dobil za svoj čin dve leti težke ječe.
Kako se izplača kravjereja. Stroški: 1.) Stroški za krmo: 365 dni krat 15 kg sena po 20 K 1080 K. — 2.) Stroški za nastil: 10 centov po 5 K 50 K. — 3.) Stroški za strežbo 100 K. — 4.) Stroški za vzdržavanje hleva in njegovo amortizacijo 40 K. — 5,) Stroški za hlevsko in mlekarsko orodje 20 K, — 6.) Stroški za sol, svečavo, zdravila itd. 20 K. — 7.) Stroški za pi ipuščanje 4 K. — 8,} Obresti od kui)ne cene 4% od 2000 K 80 K. — 9.) Amortizacija od 2000 kron po 10% 200 K. — Skupaj stroškov 1594 K. — Dohodki: 1.) 10001 mleka po 1 krono 1000 K. — 2.) 1 tele 400 K. — 3.) 10 voz gnoja po 10 K 100 K, — Skupaj dohodkov 1500 K. — Odstevši stioške 1594 K; ostane primanjkljaja ali zgube 94 kron.	V.
Fratyo Neubauer:
Vojakova pesem.
Jaz sem ubijalec nad, jaz oblak sem ves teman, bliskam in grmim strašan, cvet se me boji in sad.
Milosrdja ne poznam I Nosim bóli kamorkoli I
Vsepovsod besnim, divjam.
Pa ne mislite, da v grudih ni srca!
Saj oblak le v ui ah h u d i h podivja.
Ko utihne pa giomcnje, ko ugasne bliska žai', solnca ga zlati žareiige iti pozabljen je vihar.
:îf
Domaóe in tuje novice.
Duhovne vaje za dekliško Marijino kongregacijo v Novem mestu bodo od 11, do 15. avgusta 1918. Vodil jih bo preč. g. F. Flor. Ramšak iz družbe Jezusove v Ljubljani, Spored: Nedelja, 11. avgusta: Ob 8, uri zvečer Marijina pesem, poklicaiije sv. Duha, uvodni govor, blagoslov z Najsvetejšim. — Pondeljek, torek in sreda.
Štirje pa smo spali v neki zapuščeni sobi kai' na tleh. Vedno lepše !
Podnevi so vojaki postavili lopo za kuhinjo, za svoja bivališča pa šotore v lepih vrslah. Ker so naši letalci naznanili, da se to tahoi'išče vidi celo iz višine 4000 m, je bilo treba šotore takoj maskirati z vejami in zelenj^ni.
Vas Romagnano je pač taka, kakršne so vse italijanske vasi na Juž. Tirolskem: zunaj lepa, znotraj pa ne pieveč. Griči nad vasjo so utrjeni, gozdi pod temi utrdbami so posekani, vinogradi luiičeni. Tudi na ravnini jc mnogo vinogradov pokončanih, polja uničena. Na nekaterih ki'ajili se preko doline i'azteza popolnoma pobrit širok pas z žičnimi oviiami in uti'jenimi posf.ojankami.
V tej vasi smo prviki'at videli italijanske ujetnike, ki so jih naši vojaki gonili proti zaledju, naše čete pa so skozi ta kraj marširale proti bojišču. Včasih so se taki pohodi vrstili kai' vso noč.
Úezšest dni smo zapustili Romagnauo in odrinili proti Rovereti, a smo se že v
vasi Pomarolo ustavili ter se nastanili po hišah.
Gromenje topov se vedno bolj sliši. Smo žc blizu fi'onte. Goro jugovzhodno od Itoverete strahovito obdelujejo z granatami in s šrapneli. Tudi dalje proti zahodu arti-lerija dobro razsaja. Za hribčkom na drugi sirani AdiŽe se pridno oglaša naš 30 5 cm možnar. Povsod hudi topovski boji.
Naslednji večei' je bilo treba oditi zopet dalje proti vzhodu skozi Nomi, St. Pietro in od tu čez Adižo v t-alliano. Zdaj smo krenili v bi'eg. Po neskončno dolgi, serpeidinasti, precej strmi cesti smo hodili devet ur. Imeli smo le dva odmora po pol ure. Dež je ves čas lil, kakor iz škafa. Vsi jiremočeni do kože smo dospeli ob belem dnevu v vas Folgai'ia, ki leži IIGH m nad moijem. Tudi tu smo bili nastanjeni po zapuščenih in razdrapanih hiSah. Fantje so takoj zakurili in nam skuhali kave, potem pa smo legli k počitku kar na gola tla. Vse bi se preneslo, če bi le ne bili piemočeni do kože. — Popoldtie sva s kadetom Rifljem pregledala
stanovanja našega moštva. No, toliko nesnage pač še nisem videl nikjer na svetu. V vseh vežah, kuhinjah in tudi po sobah ležijo kupi smeti, blata, cunj itd. Naši možje so se takoj pridno lotili stiaženja, in kmalu so bila stanovatija v redu.
Ker smo se mudili v tem kraju tri dni, smo imeli priliko ogledati 38 cm top, ki je stal doli na cesti. Izplača se pogledati takega velikana. Top in vso potrebno opremo vozijo na desetih automobilih. Jlotor pri vozu, ki prevaža cev, ima 165 konjskih sil. Kakor nam je pripovedoval neki ognjičai', se more oddati iz tega topa 600 do 800 strelov. Do sedaj so oddali 86 strelov tei' razrušili dve trdtijavi iii uničili več premikajočih se čet. Učinek vsakega strela jo sti'ašen. V skalo naredi .'i m globoko luknjo in 100 m okrog je uničeno vsako življenje. Topu je ime „Gudiun".
29. maja smo zapustili Folgaria in čez dobre pol ure smo bili Že na ,sedlu a. Sebastian, kjer so naše prve močno utrjene postojanke. Od tu dalje se vije
cesta nizdol skozi porušene in požgane vasi S. Sebastian, Giraldi di Sopra in Buso. Žalosten pogledi
Pri vasi Busatti se cesta deli. Na desnem bregu leke Astico (reci: Astiko) vodi po italijanski, na levom bregu pa po avstiijski zemlji. Na lazpotju je stal naš brigadir Majewsky. Mimo njega je ob zvokih godbe in z glasidmi „hura" klici stopal polk v sovražnikovo deželo.
Odslej siuo stopali po italijanskih tleh skozi razrušene vasi Lastebasse, Fiorentini in Posta ter smo se nekako ob šestih popoldne ustavili na desnem bregu reke Astico naspioti avstrijski vasi Casotto. Taborišče smo napravili kar na pašniku. Zdaj 30 morali tudi častniki spati v Šotorih. Za večerjo je dobilo moštvo kavo, mi |)a tudi mesno jed. Po večeiji SIUO. še dolgo kratuljali, potem pa legli k počitku.
Na vseh. pohodih sem imel priliko spati v hišah, zdaj sem pienočil piviČ v šotoru, pa je bilo prav dobro.
12. do 14. avgusta: a) Zjutraj ob pola 7. uri govor in sv. maša z blagoslovom, s petjem iii orglanjeiii na kom. b) Zvečer ob 8. uri Maiijiim pesem, govor in blagoslov z Najsvetejšim. — Praznik vnebovzetja bi, Device Marije, 15, avgusta: Ob (». nri zjutraj sklepni govoi; sv. maša z blagoslovom, med sv. ma§o skupno sveto obhajilo in papežev blagoslov. — Prav vljudiio se vabijo kidi gospodične, ki niso claiiide Mar. kongregacije. Posebno se priporočajo večerni govori. — TredstojniStvo Marijine kongregacije.
Odlikovatye. Prejela sta srebrno častno svetinjo z vojno dekoiacijo za zasluge Rdečega križa g. Franc Schweiger, dekan v Leskovcn in g. Alojz Kurent, mestni žnpnik v Krškem.
Mirovna pobožnost. V tukajsirji samostanski cerkvi bo v Četrtek, petek in soboto obiCajna letna mirovna pobožnost. Zjtitiaj ob 6. mi je orgljana sveta maša, zvečer ob 8. nri pa litanije s primertn'm govorom. Mirovna pobožnost se zaključi s prošnjo procesijo v Prečino. Po prihodu v Prečino bo primeren govor in slovesna sveta maša. Popoldne ob 3. uri je sktipni dekanijski shod udov III. letla, V slučaju slabega vremena bo sliod ndov III. reda V4II. ill ob 4. uri popoldne, kakor po navadi. K obilni udeležbi vljudno vabi vodstvo III. reda.
T^nim svetnikom je imenoval cesar tržaško-koprskega škofa g. dr. Andr. Karlina.
Občni zbor Katoliškega Tiskovnega Društva se je višil v torek 6, avgusta v Ljubljani ob veliki udeležbi društvenih članov. Navzoč je bil tudi presvitli knezo-skof g. dr. Ant. Bon. Jeglič, ki so ga Člani ob vstopu v dvorano navdušeno in prisrčno pozdravili. Predsednik društva mil. gospod prelat Andiej Kalan je otvoril občni zbor ter podal v temeljitih besedah svoje poročilo, Nato je poročal društveni tajnik S. g. katehet Anton Ďadež o notranjem društvenem poslovanju. — K (tebati so se »glasili najprej iiisgr. dr. Lampe, ki je v svojem govoru ponavljal ti,ste pooiislcke proti K. T, D., kot jih že pol leta lahko čitamo v „Resnici". Potem sta govorila g. prof. dr. Janežič in prof. dr. Pečjak, ki sta kratko in krepko zavrnila pomisleke g. kanonika dr. Lampeta.
Izid volitve novega odbora je sledeči: Dobili so glasov: Arko Miiiael 594, dr. Ažman Ciiil 426, dr. Caukar Izidor 423, dr. Čekal Ferd. 601. Čadež Anton 594, Finžgar Fianc 4^6, dr. Grivec Franc 426, Kaîan Andrej 426, Koblar Anton 591, Lavrenčič Ivan 427, dr. Pečjak Gregor 426, Sušnik Janez 601, dr. Ušeničnik Aleš 600, dr, Ušeničnik Franc 589. — Kandidati druge liste so dobili po 175 glasov. Presvetli je imenoval kot svojega zastopnika v društveni odbor preč. g. prof. dr. J. Zoieta.
Takoj po občnem zboru se je sešel novoizvoljeni odbor ter so konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen prelat Andr. Kalan, za podpredsednika kan. Janez Sušnik, za tajnika dr. Greg. Pečjak, za blagajnika kanonik dr. Ferd. Čtikal,
Premeščetli so: Ant. Dolinar, kaplan v Starem trgu pri Poljanah na Jesenice; Jožef Rogelj, kaplan v Št. Jerneju, v Stari trg pri Potjanab;yanez Štrajbar, kaplan v Št. Rupertu, v St. Jernej ; Franc Sušnik, kaplan v Kočevju, v Št. Rupert; Viktor Turk, kaplan v Gorjah, v Cerklje pri Kraifju; Janez Mevželj, kaplan v Trnovem na Notr., v Gorje; Jožef Leben, kaplan v Slavini, v Trnovo na Notr.; Janez Kra-marič, kaplan v Črnem vilui Jiacl Idrijo, v Slavino; Alojz Lesar, kaplan v Starem trgn pri Ložu, v Črni vrb nad Idrijco; Janez Dežela, kaplan v Preddvoru, v St. Vid pri Zatičini; Tomaž Javornik, kaplan v Tržiču, v Preddvor; Janez Drešar, c. kr. vojni kuiat, za kaplana v TiŽiČ; Anton Gole, kaplan v Idriji, v Studenec; Anton Črnugelj, kaplan v Dobrniču, v Veliko Dolino; Anton Hafner, kaplan v Žužemberku, v Dobrnič; Anton Kastclic, kaplan
v Šmibelu pri Novem mestu, v Žužemberk; Alojz Župane, kaplan v Toi)licah, v Šmibel pri Novem mestu; Anton Deiti.Šar, kaplan v Moravčah, na Rako; Valentin Jerše, kaplati na Jesenicah, v Moravče; Martin Jarc, kaplan na Raki, za župiiega upravitelja v Biiusnice. — NatiiešČeni so: Fr. Belec, novomašnik, za kaplaÈia v Kočevju ; Rafael Morel, semeniški duhovnik, za kaplana v Poljane; Janez DovČ, semeniški duhovnik, za kaplana v Sodi'aŽico.
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juliju 1918 je 241 strank vložilo 272.453 K 76 h; 206 strank vzdignilo 189.725 kron 92 bel.; torej več vložilo 82,727 K 84 h; trem straidtaiii se je izplačalo hipotečnih posojil 23,000 K; stanje vlog 7,066,028 K 32 h; denarni promet 1,075.828 K 26 h; vseh strank bilo je698.
Župni urad Št. Peter naznanja vsem, ki so z denarnimi darovi prispevali za jekleni zvon na Trški gori, da zvona na Trško goro bržkone še ne dobimo kmalu, ker tovarna vsled pomanjkanja premoga ne more delati.
Poročilo o 5. seji krajevnega odbora za vzdrževarye slovenskega gledišča v Novem mestu, dne 1. avgusta Î918. Navzoči : Gg. Andrijanic, Kobe, plem. Šuklje, ge. Lovšetova, Skalickyjeva in gdč. Kovačeva. Načelnik konstatuje sklepčnost in otvarja sejo. Naznatija, da je prejel dopis gled. konzorcija v Ljubljani z dne 15. julija lOlS, v katerem se konzorcij zahvaljuje za članek v Dol. Novicah, ter povdarja absolutno potrebo iz latnih prispevkov v gled. namene, ako sploh hočemo svoje gledišče postaviti na trdna tla. Dalje naznanja načelnik, da ne bo treba nakupiti posebne knjige za odbor, ker ima še knjige svoječastiega dunajskega potresnega odbora, v katerih je dovolj prostora za naše zapiske. Po sklejui naše akcije za slovensko gledišče v Ljubljani naj se odstopijo te knjige, katere so zanimive zlasti za mesto Ljubljano, ondotnemu mestnemu starešinstvu. Sprejeto. Načelnik nasvetuje, (lase nabavijo priproste knjižice z jukstami pri J. Krajeca nasi. S{»rejeto, Da^e nasvetuje načelnik z ozirom na dejstvo, da sta (Iva člana krajevnegi^ odboi'a za delj Časa zadržana, da za sklepiinost od-borovih sej zadostuje prisotnost vsaj pet članov. Obvelja. Končno poročajo posamezni odborovi člani o uspehu nabiranja. Izkaže se svota 670 kron, katero bo, ker je g. blagajnik za nekaj dni zadržan, na njegovem mestu načelnik odposlal na račun krajevnega odbora „Jadranski banki" v Ljubljano. Ker je dnevni red s tem izčrpan in se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi načelnik odborovo sejo ter določa za prihodnjo sejo 14, avgusta t. 1.
Za slovensko narodno gledališče, drugi seznam daril in deležev. Darila so naklonili: p. n. g. Jos, Bole, veletržec na Reki 200 K; Rih. Dolenc, ravnatelj kmet, šole v p. 50 K; gospa P. Lov.še, profesorjeva soproga 20 K; Janko pl. Šuklje 20 K; Jos, Zurc, župan in deželni poslanec 50 K (poleg že prijavljenega deleža 100 kron). Deleže so naklonili; p. n. g, Jos, Bole tii deleže po 100 kron, gospa Pavla Lovše ] delež 100 kron.
Darovi za slepe vojake. Dekliška Marijina družba v Dragafušu je poslala del Čistega dohodka ocl igre prirejene dne 7. in .14. julija 100 kion in Terezija Movrin, Grič pri Črnomlju 1 krono. Bog plačaj tisočkrat !
Zahvala. Slovenski oslepeli vojaki v Gradcu vljudno naznanjatiio, da smo na na,slov čast. sestre Klare Verhnnc, Odilien-Blindenanstalt, Leonhardstrassc 130, prejeli od velecenjenega gospoda urednika Dol. Novic zopet lepo svoto 526 kron, za kar izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem blagim našim dobrotnikom. Plačaj ljubi Bog! — Fr. Medle. — Gradec, 2, avgusta 1918.
Za vodryak „Jordan" so darovali: G. Blažon 4 K, g. Joh. Schmautz 2 K, g. Ludwiger 1 K, gdč. Fr. Žura 2 K. Najlepša hvala!
Uvedba popolnega nedeljskega počitka brivcev na Kranjskem, ž ozirom na pomanjkanje delavnili moči in z ozirom na to, da je bilo treba dajati pomočnikom na delavne dni nadomestni počitek, so se člani deželne zadruge brivcev na občnem zboiu dne 16. julija zjedinili in soglasno sklenili, da uvedejo od J. avgusta 1918 popolni nedeljski počitek in da z istim dnem cene za postrežbo primeino zvišajo. Pričakovati je, da bodo cenjeni naročniki in obiskovalci brivnic sedanji položaj brivskih mojstrov uviileli in smatrali uvedbo popolnega nedeljskega počitka in zvišanje cen sedanjemu času za neobhodno potrebno. Ker sedaj itak po vseh obrtih, tigovinah in pisarnah nedeljsko delo počiva, je primerno, da se nedeljski počitek vpelje tudi pri brivskem obrtu. Vsletl sklepa občnega zbora zadruge je postrežba v nedeljah tudi izven brivnice, bodisi po mojstiu samem, kakor tudi od pomočnikov nedopustna, ker drugače nima sklep nedeljskega počitka nobenega pomena. — Člani zadruge v mestu, kakor na deželi, so primorani se omenjenih sklepov držati, ker ima v nasprotnem slučaju zadružno načelstvo pravico, jim naložiti kazen in globo v znesku 20 kron. Načelstvo deželne zadruge brivcev •prosi vse Častite obiskovalce brivnice, da od 4. avgusta dalje v nedeljah ne poseČajo več brivskih lokalov in sicer tudi v tem slučaju ne, če bi se kdo izmed članov ne držal sklepov zadruge in da bi imel briv-nico še dalje v nedeljah odprto. Takega Člana naj slavno občinstvo samo obsodi, ker je obsodbe tudi vi'eden, če noče poznati discipline in reda zadružnega vodstva in kolegijalnosti svojili sotovarišev. — Deželna zadruga brivcev, frizerjev in lasničai'jev v Ljubljani,
Razglas. Zadnje čase so soviažni letalci ponovno metali letake, drŽavi sovražne vsebine, Na podlagi § 13, oddelek C'ministrske naredbe z dne 19. januarja
1853,	drž. zak. št. 10, se posest in raz-šii'janje takiii letakov najstrožje prepove. Prestopke te pi'cpovedi se kaznuje, v kolikor ni vporabiti določb obč. kaz. zakona po § 11 cesarske naredbe z dne 20, aprila
1854,	drž. zak. št 96, z globami od 2 do 20 kron ali z zaporom od 6 iir do 14 dni. — C. kr. deželno predsedništ-vo za Kranjsko.
Oglas. V zadnjem času so se razTiesle med prebivalstvo različne zlobne govorice o Najvišjih osebah, Njega c. in kr. Apostolskega Veličanstva in Njenega Veličanstva cesaiice in kraljice, kakoi' tudi o posameznih Číanib cesarske rodbine, ki so bile sicer od razsodnih oseb takoj spoznane in cenjene kot iztnišljotine, od velike množine jtar ki nima samostojne sodbe in take govorice radevolje posluša, smatrane kot resnične. Te očividno od državi sovi'ažne strani raztresene govorice so v svoji zlob-nosti le preveč sposobne, enega najkiep-kejših temeljev naše države, in sicer ne-omajano zaupanje prebivalstva do vladarke rodbine omajati spoštovanje, ki je bilo do sedaj Najvišji cesarski rodbini i)ovsod izkazano, oslabiti. Nedvomno je, da imajo zlobni činitelji vseh teh ostudnih govoric, naj se jih bo iskati v državnih mejah ali zunaj taistih, le namen, državo samo zadeti, ko enega njenih najkrepkejših stebrov podkopavajo. I/, tega sledi za državno oblast in sploh za vsacega domoljuba resna dolžnost, vsem takitr. zlobnim govoricam najhitreje z vsemi postavnimi sredstvi nasproti se postaviti, posebno pa ljudstvu zlobne namene lazjasniti, Pi'osim prečastití Župni urad, da sodeluje pri izpoiibijanju teh sovražnih namenov s tem, da ljudstvo primeiiio poduči. — C, kr. oki'ajno glavarstvo Rudolfovo.
Strašna nesreča se je zgodila dne 25. julija na železniškem mostu v Mariboru. Štirje vojaki so šU z glavnega kolodvora, da si skrajšajo pot, čez most. Sredi mosta sta jih srečala križajoča se brzovlaka. En vojak je bil takoj ubit,
drugega je zmečkalo do smiii, tretjega je vigel stroj čez most v Dravo in le četrti se je lešil tei' pribcžal nazaj na glavni kolodvor povi-dat, kaj se je zgodilo.
Tragična smrt ruskih carjev. Od
sedmih carjev vladajočo rodbine Roniano-viči-l-lolstein-(iotto) p so bili umorjeni štirje.
Prvi je bil .....orjen Petei' IIL Feodorovič,
vnuk Petra Velikega. Vladal je le nekaj mesecev, Umoriti ga je dala njegova.lastna žena Katarina, ki je zasedla za njim juski prestol. Njegov sin Pavel L je bil tudi utnoi jen. Zaroto sta vodila grof Pahlen in general Bennigsen, ki je Pavla I. dne 23. marca 1801 zadavil, V Petrogradu so ubili nihilisti dne 13. marca 1884 carja Aleksandra II. z bombo. Njegov sin Aleksander IIL je sicer umrl vsled bolezni na ledicah, a bolezen je dobil pri železniški nesreči leta 188H, Nikolaja IT. so, kakor se poroča te dni, ustrelili v Jekaterinoslavu socialni revolucionarji.
Prebrisan gospod je bivši ogi-ski ministrski predsednik LukaČ. Na neki samoti pri Marijinih varih na Češkem je stopil nenadoma iz skrivališča pred dr. Lukafia človek, ki je zahteval denarnico. Lukač pa je iznajdljiv gospod. Zato nosi v enem notranjem žepu denarnico polno bankovcev, v di'ugem pa piazno. Segel je v žep — ter izročil cestnemu roparju l>razno denainico, ki je i'adoalno izginil v gozd.
Vprašanje naše prehrane. C. kr. na-
mestništveni koncipist in vodja okrajnega gospodarskega uiada v Ptuju dr, Otmar Pirkmaier je spisal pod gornjem nasiovu knjižico, ki, se bavi z našitiii piehranjeval-nimi težkočami in daje nasvete, kako bi se temu odpomoglo in i)osebuo, kako bi se dvignila poljedelska produkcija. Knjižico piiporočamo najtopleje. Dobi se v vseh knjigarnali. Cena 2 K.
Najstarejši človek je umi l na Ogrskem, Julij Lukacz, star 116 let. Pač redka starost!
Hlebec kruha 200 kron! Nedavno je bil na Dunaju aretiran neki vojak v ogrski uniformi, ki je prodajal hlebec ogrskega kiiiba po 200 kron.
Za zgradbo mošeje na Dunaju je
daroval cesar 30.000 kron.
Srečen župan. Budimpeštanski župan dr. Body je nepričakovano podedoval 15 milijonov kron.
Rozpis službe občinshego tajniha.
županstvo v Št. Jerneju raz[>isuje službo občinskega tajnika z mesečno plačo 100 kron.
Radi preživljanja in postranskih dohodkov je služba ugodna. Samec dobi tudi brezplačno stanovanje.
Prosilec naj bo vešč tudi nemškega jezika. Pi'ednost imajo prosilci, ki so v poslih tajništva verzii'ani.
Prošnje je vlagati na županstvo v Št. Jerneju z morebitnimi prilogami do 23. avgusta t. I.
Nastop službo s 1, septembi'om.
/npanstvo Št. Jernej,
(ItU) 6. iivgusta 1918.
J.Kťhili, župan.
Dopisi.
Iz Stranske vasi pri Novem mestu. V raznih časopisih čitamo o'silnem neurji in toči, dne 21. preteklega mesca, ki je 1)0 bližnjih in oddaljenejših krajih veliko škode naredila, Žal, da se to pot tudi našega kiaja ni ognila, dasi se nikjei' niČ ne omenja tega. Pjišla je ob polu 4. uri po-lioldne prek Virčne vasi, Stranske vasi in Kajnuš tei- dalje v stopiško faro. Škoda je precejšna, ker bo vsled tega rastlinstvo ovirano na rasti in zorenju. Nazadnje se je bati še zgodnjega miaza, ker že sedaj ob jutrih temperatui'a zelo nizko stoji. — Za preskrbo ljudstva z opravo, na primer
s čevlji, je pri nas, kakor povsodi — jako slalia. Kdor rabi olmvalo, mora določeni (lan v tednu v Ljubljano, tam že dan prej v vrsti iakati, izpostavljen vsem silam vi'e-itiena, silam ljudstva in samovoljnosti ic-darstva. Pa Če dobi prvikrat, je srečen ; mnogi morajo tri- do štirikrat na jiot, piej ko dobe, ne glede na stroške, řas in neprilike potovanja. Naj bi visoki gospodje vlade namesto s cenzuro raje kako drugače olepšali zgodovino teh težkih časov — tako bi itii rekli, pa rajši molčimo, — Umrla je dne 2. t. m. tukajšnega zem. posest, žena, g. Franca Plantan, previđena s sv. zakramenti, Rajna se je ponesrečila dne 29. preteklega mesca, padša iz kozolca. Vsaka pomoč je bila izključena. Umrla je, vdana v voljo Božjo, potem ko je Še enki'at videla moža, ki je dospel na. brzojavko Še pravočasno s fronte. Zapušča možu od več otrok, ki so pomrli. Se eno šestletno hčerko. Življenje rajne je bilo življenje dela, marljivosti, težkili poskušenj in spolnjevanja dolžnosti, življenje tibe, srčne sreče. — Naj tudi onkraj groba vživa mirno svoje večno plačilo!
Iz Griča pri Črnomlju. — Sprejmite, gospod urednik, tudi iz nase vasi par vrstic. Pri nas pridno prebiramo Dolenj. Novice. Veliko novic nam sporočate, nekaj veselib, še več pa žalostnih. Tudi jaz Vam ne morem danes nič kaj veselega pisati. Umrla je mladenka 18, let, Katai'ina Puhek, Pogreb je bil 17. julija. Šestmesečno bolezen je prenašala potrpež(iivo in vdano v voljo Božjo. Marijine ličerke so priredile svoji umrli sosestri lep pogreb. Dasiravno v največjem delti, so prišle od daleč, da jo spremijo na zadnji poti. Počastilo jo je tudi devetnajst belooblečenih deklic in deklet K venci. Pri sv. maši je pi'istopilo nekaj diužabnic k sv. obhajilu. Družbene jievke so zapele doma in ob grobu v slovo giiiljivo žalostinke. Maisikdo je zdihnil : „Oh, srečna st, ki si bila v Marijini diužbi!" Predraga Katica, počivaj v miru! — Pšenični klas je dozorel, ko Jezus cvetko k sebi vzel. Jo vzel je v rajsko visokost, kjer ni trpljenja, ne nadlog.	Terezija.
Iz vojne poite 220, Pri lîoaancih. V vojnem letu 1915 sem pi išel ob Dnjestrn v Galiciji z nekim bosanskim vojakom navskriž, ker se je na vsak način hotel uriniti v mojo stotnijo. Končno mi razjasni, da „Bosanci so dobri za Šturmovati, a ITeiji so pa še bolji!" in zato bi on rajši ostal pri nas. Kako je stotnijski poveljnik z njim obračunal, mi ni znano in jaz tudi nisem videl nikdar več pozneje onega človeka. —
Po večletnih pohodih na bojišče sem tudi jaz tako daleč zašel, da me nekdo naenkrat vpraša: „Pa Šta radiš ti kot bosanske i'egiiiiente ?" Skoro bi iste besede rabil, kakor oni oh Dnjestru, pa ni bilo umestno.
Nato ni minulo mesec dni in že sem videl, kaki so Bosanci, kadar se gre za biti ali nebiti. 16. julija 1918 sem videl, kaj premore Bosanec s „cofkom" na glavi v boju z Italijani.
Polentàrji so vdrli v našo postojanke po straSni artilerijski pripravi. Pa kakor čuda so planili ,košČein" Bosanci iz svojih skrivališč v razbite jarke in obdelovali so Polento z bodali, bajoneti in kolhami, da se je vse kresalo. Nekoliko momkov je bilo že v ujetništvu, pa strgali so se, so-vraga potolkli in pobegnili nazaj, — Nase puške so zapresketale, strojnice zakleiietale, ročne gi anate udarjale in artiiei ija je planila po neprijatelja, da so vsi bojažetjni napadalci obležali. Ne bi verjel, da bi ne videl tega sam. Kaj tacega razumejo samo hladno-ki vni Bošnjaki pri nikakih izgubah. „Dober je Jatiez, a Bošnjak je še boljši!"
M-rj-t-č.
Loterijske številke. Gradec, 31. julija 26 89 63 76 6
v spomin t Frideriku Tandierju.
Uže v 29. Številki Dolenjskih Novic je bilo na ki'atko sporočano, da je dne 12. julija t. I. po daljši bolezni umrl gosp. Friderik Tandlei', posestnik v Šmilielu, popiej knjigai' v lludolfovem, star 82 let. Ž njim je U'gel v grob mož, ki jj» svojem delovanju zasluži, da se ga posebno spominjamo, mož, ki je tvoril velik del kulturnega napredka v Novem mestu.
Rodbina Tandler biva v Rudolfovem Že nad 130 let in se je preselila semkaj iz Moravskega. V Rudolfovem so ustanovili tiskarno znano „Kreisamtsdruckerei", kjer so izvrševali večinoma naročila c. kr. uradov. S tiskarno so pozneje združili Še k tij igo veznico. Ti prostori so se nahajali v hiši, kjer je prodajalna gdČ, L. Barboi'iČ.
Ranjki Friderik Tandler se je rodil leta 1836 v hiši na glavnem trgu, ki je sedaj lastnina vdove g. Kenda. To hišo je tudi oče. Tandler jev zidal. Po smrti očetovi je podedoval tiskarno starejši sin Konstantin, ki se je je kmalu naveličal, jo opustil in si je ustanovil kitjigarno in prodajalno s papirjent. Takratni mladi Friderik se je pa učil v Zagrebu špecarije. Tam je hudo obolel na očesni bolezni ter se je podal v Gradec k operaciji. Vendar je bila zdravniška pomoč tako pomanjkljiva, da ni več popolnoma ozdravel na očeh. To ga je stolilo zelo resnega, otožnega in v resnici, kdor je Ž njim še v prejšnjih letih pi'ed 30 do 40 leti občeval, je opazil, kako potrpežljivo udano je sicer prenašal to bolezen, vendar kako odločujoča je bila za njegovo življenje. Viiiivši so iz Gradca, se je poprijel doma knjigovegtva. Ker se je njegov brat Konštantin preselil v Gradec, kjer si je ustanovil lepo knjigarno, je Friderik prevzel doma knjigarno in prodajalno, knjigoveznico pa opustil. Toda tudi ta pi'idobitev ni povzdignila njegovo potrto življenje. Šele jeklena vztrajnost, neumorna pridnost, zelo prijazno občevanje in skozi in skozi pošteno izvrševanje obeh obrti je poživelo njegov pogum. Nad 40 let je deloval tako v Rudolfovem. Glas njegove tvrdke se je razširil po vseh južnih kro-novinah našega cesarstva, kjer je imel obilo odjemalcev. Tako si je pridobil precejšnje imetje. To ga je napotilo, da si je v poznih letih tudi ustanovil lastno ognjišče. Kar je posebno znaiiienito iz te dobe je bito njegovo zlato srce, s katerim je mnogim pomagal v denarnih stiskali, zlasti urad-ništvu in pa mnogi pogovori, ki so se na tihem vršili v njegovi prodajalni ter so bili odločujoči za tedanje politično delovanje c. kr. uradov in katerih smei' je bila pomagati revnim ljudem in se izogniti vročih političnih bojev.
V teku nad 60 letnega dela itm je opešal vid tako, da ni mogel več vzdrža-vati knjigarne, zato je tvi'dko pi'odal g. Urb. Horvatu, ki jo sedaj vodi v Novem mestu na glavnem trgu zraven rotovža pod svojim imenom. Kujiil si je lepo posestvo v šmihelu, kjer je mirno živel zadtrja leta, dokler ga moči niso zapustile. Umrl je udano in mirno kakor je živel. Lep pogreb je bil zadnji dokaz spoštovanja, ki ga je užival med svojimi znanci. Pokopali so ga na pokopališču v Šmihelu. Njegovi stariši pa počivajo nà novomeškem pokopališču.
Ranjki Friderik Tandler je bil sicer po rodu in mišljenju Nemec in stari Kranjec, ni pa motil našega narodnega napredovanja in tudi kot zakonsko družico si je izbral gospo 1'odom Horvatico, s katero je v najlepši harmoniji pi'eživel mnogo si'ečnih let in ki mu je življenje slajšala ter mu na starost vračala z ljubeznijo njegov trud, ki ga je v mladosti pretipel.
Nam je bil ranjki Fi'iderik Tandler vedno v izgled in zato zasluži, da se ga ob smrti še posebno spominjamo, ter-da se lavnamo po njegovih načelih, sebi v prid, mestu v čast in bližnjemu v pomoč.
Socijalne in pravne razmere v trgu Mohronogu v 18. vehu.
Spisal Ivan Sleklasa.
(Dalje in konec.)
Po visoki odredbi z dne 17. septembra 1775 je bilo določeno, da otîstoji trško občinsko zastopstvo od sodnika in dveh prisednikov, ki naj se izvolijo vsako tretje leto tei' dajo potrditi od gospoščinskeoblasti. Vrh tega se je tudi še dopustilo, da se izvoli občinski odbor od 4 vrednih mož, ki naj se v važnih zadevah samega ti'ga posvetuje s sodnikom ter v imenu občine skleiiajo v zajcdniških sejah. Trškemu sodniku pa so ostale poleg že naštetih piavic šete-le: Sodnik vodi občinsko gospodarstvo, liobira in zapisuje gospoščinske dače in deželne davke ter polaže o vsem tem po nai'cdbi z dne 17. septembra 1775 svoji gospoščiiiski oblasti vse račune. Sploh je dolžnost sodnika, varovati premoženje trške občine in vsakega poedinega tržana. Sodnik je imel pravio» izdajati pogodbe in listine na zahtevo tržanov, ali samo njim in nobenemu drugemu. Vendar pa so se morale vse take pogodbe in listine predlagati go-spoščinskemu uiadu na pregled in potrdilo, preden so se izročile prositeljem, GospošČin-ski urad je opravljal vse to zastonj. Po-trdilna taksa za listine pa je pripala tiški blagajni.
Po odredbah z dne 9. januarja, 2G. in 27. marca 1. 1793 ni- imel trški sodnik niti pri političnih, niti kriminalnih slučajih nič več pravice, da sam kaj odloči, nego se je moral ravnati po najvišjem patentu z dne 27. februarja 1784, Pri političnih zadevah je mogel trški sodnik sodelovati le posredovanjem gospoščinskega urada, ni mogel pa vsled svoje moči nič odločevati. Na korist trga pa se je dovolilo, da je mogel trški sodnik prisostvovati pri inventurah, cenitvah in razdelitvah premoženja. Pri manjših zapuščinah je postavljal gospoščinski urad po navadi tiškega sodnika za komisarja naj večkrat zajedno s sodnijskim uradnikom. V teh slučajih je dobival ti-ški sodnik za svoje delo postavno takso. Trški sodnik se je poklical tudi k sodnijskim preiskavam in razpravam, kadar se je Šlo za kakšno meščansko osebo ali za meščanske pravice. Vse se je moralo razpravljati v iqegovi navzočnosti. Če je bil sodnik zadržan sam prisostvovati pri razpravah, je moral poslati za namestnika katerega izmed občinskih prisednikov. Če so bili pa tudi le ti zadi'žani se je moi'ala razprava vseeno začeti in dokončati.
Trškemu sodniku je bilo dovoljeno, če so bile stranke voljne poravnati se med seboj, poklicati le te pred sebe ter ž njimi dovršiti pravično poravnavo. Trški sodnik je imel tudi moč vsakega meščana ali naseljenca, če se ni pokoraval oblastnim na-redbam, kaznovati z zaporom na tri dni in v posebnih slučajih ga celo vkleniti. Tudi je mogel trški sodnik poravnati sam prepire, ki so nastali radi kakšnega raz-žaljenja med manje uglednimi meščani in naseljenci, ali če je prepir nastal radi kakšno stvari, ki ni bila vi'edna več kot jiet goldinai'jev. Vendar pa ti-Ški sodnik ni smel zabi'aniti nikotinn-, če se je iiotel pritožiti in tudi ni mogel v važnih stvaieh nikakor sam kaj določevati, ker taki odloki so bili veljavni le tedaj, če so bili izrečeni pred gospoščinskim sodiščem. Za sodnijske odredbe in odloke je pobirala uradna pisarna splošne navadne pristojbe; le siromakom se je sodilo zastonj. Vse take sodnijske pristojbe so se moi'ale porabiti bodisi za siromašne tižane ali pa za normalne šole. Trške pravice do ribarenja so ostale se nadalje veljavne po določbi iz leta 1616; ravno tako so ostali trgu vsi dohodki od letnih in tedenskih sejmov. Trg Mokionog pa je dajal v prizimnje podložnosti deželski sodnijski oblasti od vsakega gostilničarja 34 kr. letnega davka.
Vsled spremenjenih razmer je prišel trg Mokronog kesneje v političnih, pravnih in davkarskih stvareh popolnoma pod go-sposčinsko oki'ajno oblast. Vsled odloka novomeške okrožne oblasti z dne 18. marca 1817 se je izvolil le en trški blagajnik z dvoma odbornikotiia na tri leta. Mesto privatno gospoščinske okrajne sodjiije je bil uveden od 1. novembra 1843 c. kr. okrajni komisarijat.
Razvedrilo.
Ujela se je. Sodnik: „Gospodična, koliko ste stara?" — OÈia; „Se sraiinijem povedati!" — Sodnik: „Pa jaz moram vendar vedeti. Torej recimo, koliko ste bila stara pred desetimi leti?" — Gospodična (vesela): „Tri in dvajset — gospod sodnik !"
Pri zdravniku. Zdravnik pogleda v čakalnico in vpraša: „Kdo že najdalje čaka?" — Krojač pa, kateremu je bil zdravnik dolžan, reče: „Jaz Že čakant od lanskega leta!"
Po poroki. Nevesta: „Ne smeš biti nevo\jen, dragi Ivan, če se ti odkrijem; jaz sem namreč za nekaj let starejša, kakor sem ti povedala!" — Ženin: „Oh, draga Anica, nič ne stori; tudi moji dohodki so nekaj tisočev manjši, kakor sem ti pravil!"
Ničvreden poba, Pied vojašnico pride mama, da obišče svojega ljubljenega Tepčka. Vpraša stražo: „Vi, gospod vojak! Ali mi lahko pojeste, kje bom dobila svojega poba? On služi pri vojakih?" — Straža; „Mati, tukaj nimamo nobenih pobov, ampak same može!" — Mama: „Za Boga! Kaj se je moj ničvreden poba morda tudi Že oženil; pa mi niti besede ni pisal o tem!"
Mladi pojo staro pesem. Franci: „Sestrica Lojzika, igrajva se papatia in mamo." — Lojzika: „Bratec, pa kar ti začni!" — Fi'ancl: „Oh, da bi se nikdar ne oženil! Grozovito sem nesrečen! Takšne babure se rodijo v pekhi, kakor si ti!"
Odkritosrčen soprog. Sopioga: „Izvrstna je ta šunka ; jaz bi je toliko pojedla, da bi umrla zraven!" — Soprog: „Le privošči si jo! Odstopim ti še svoj delež piav rad. Če bi imela premalo!"
Prijateljsko. A: „Imam izvrstno nevesto za tebe, Pavel! Ženko ki ima 40 let in...!" — B: „Kaj pa misliš, prijate^!" — A; „...in ima 5J30 tisoč kron in povrh še hitro jetiko!"
Na letovišču. Mestna gospica pri kmetu: „Oh, oče, kako lepe, srčkane in mične živaliee so ti vaši pujski!" — Kmet: „Da, gospica, zares so lepi! In vendar njihova srčkanost ni v prav nobeni primeri z vašo lepoto!"
V menežarijl. Soprop: „Kaj bi pa vendar ti Kari rekel sedaj, ko bi medved iz kletke udri in mene napadel?" — Soprog; „Dober tek!"
Usmiljena žena. Žena k bolanemu možu: „Nace, tu imaš ključ od hišnih vrat, dokler si bolan!"
ŽVEPLO za sode
kilogram kron, razpošilja po poštnem povzetju F. A. KREPEK, Maribor ol> líravi, Bismarkst. lit.
POZOR!
Vse iiabiralkc ženskih las opo7.ai;jaii), díl plaCam od 15. juliju «e viSjo ceno za zmešane lase. Kite iz lastnili las izdelujem. Opozarjam, kdor potrclmje lïurgit, izvrstno sredstvo proti kurjim očesom, naj si ga knpi, ker gîipi'inianj-kiije, riivn<)tako drugih toalotniliBtvai i. Barvilo xajase „Kraljica vseh barvil" je Sc v zalogi. I. Svetoe, izdeloviUec kit, Rudollbvo, gliivui trg.
Mlinsho sita za hmeliliB mline
za mešano in fino moko, zelo trpežna. Nikako vojno blago. Pošlje proti povzetju. Eksp. J. G., Smlednik, Gorenjsko.