f// A'' ,4%,. ' PoWNna pkama vsokdn, ^и4.и» <^4, <м<и*и6и4,/^и ллл%Ј&*^*у /^Ли/ ,^жшпета MenUa lCHo. х/. ^^4, ^ H ш и račun 12.686 ^В ^^ШЖШ ^В ^В Uprava In inozemstvo 40 Din ^В шШ ^В ^В ШШ W VB W Jesenice,Krekovdom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 1. decembra 1937 Naše zedinjenje Devetnajst let že riše zgodovina Jugoslavije v svoj dnevnik obraz treh narodov, treh slovanskih otrok, ki so se po skupni težnji po svobodnem, narodnostno samostojnem in samohotnem izživljanju otresli tujih gospodarjev ter postavili mejo svojih političnih in gospodarskih moči. In s tistim trenutkom, ko smo sklenili mejni oklep krog svojih narodnih teles, smo zavestno stopili ali bi vsaj morali, pred globoko vprašanje, kako se udinjiti potrebam nove države, kako zastaviti in kam usmeriti moči treh različnih mentalitet, ki so s silami treh, med seboj razlikujočih se na-strojenj vtelesile pri rojstvu države spočeto hrepenenje po skupnem življenju pod eno streho. Takratnemu navdušenju je podlegla zavest, naj se v ustavotvornem načrtu podčrta slovenski, hrvaški in srbski problem, ki ga nobeni umetno povzročeni pojavi niso mogli zadovoljivo rešiti, ampak nasprotno poostriti in naperiti drugega proti drugemu takrat, kadar bo eden zahteval ver ji kos praviee kot drugi, več svobode in še večjo besedo. Vseh teli devetnajst let priča v prilog temu dejstvu s pristavkom, dn se je vsa naša zgodovina do danes pisala pod pritiskom malodušnosti baš zaradi nepodčrtanih problemov vseh treh narodov, zato jih je po svojem železnem načrtu pripeljala do iztreznjenja, jim uklonila hrbte k samospoštovanju ter jim neizpodbitno dokazala, da je državorasten samo tisti narod, ki se vsikdar posveča namenu svojega vstajenja in rasti. Politikom ni dana jasnovidnost v prihodnja desetletja narodove zgodovine in še manj morejo zmagovati zaradi tega nastajajoče zapreke razvoja, če s kakršnimkoli programom ali načrtom dajejo zaščito samo enim, njim najbližjim interesom na škodo splošnim, v tem primeru trem državotvornim družinam z različnim kulturno-gospodarskini nivojem. Tako delo lahko rodi življenje zdravega poleta in rasti, napačno pa nujno vodi v med ras ni spopad, če si eden izmed narodov po svoji minimalni zmožnosti ustvarjanja na kateremkoli polju lasti absolutno vodstvo s smešno utemeljitvijo nadglasovalne zmožnosti. I o pa je prvi korak k rasni diktaturi, ki je druga dva enakopravna naroda proti svoji narodni zavesti pod nobenim pogojem ne smeta dovoliti. Če bi iz tega kdorkoli hotel tvoriti vprašanja, zagovarja rasno diktaturo, ki je zmerom in še bo izzvala odpor tistih, ki so se v dobri veri, da svoj narodni kapital nalagajo na pravično tehtnico, predali njeni moči, da ne rečemo izmozgavanju. Kdo ima sedaj največjo pravico, da se sklicuje na namen uedinjenja in pokaže na jedro tega zgodovinskega dokumenta, ki ga je — najmanjši in umsko najmočnejši tvorec Jugoslavije — poklical v življenje, ker ga je najgloblje doumel in prvi spoznal njegovo veličino in potrebo? Mi — Slovenci! Ker le mi pribijamo zmerom in tudi danes, kakšen mora biti narod, da lahko vrši dolžnosti proti državi, ki naj bi bila trodelno (elo z enim življenjem. S svojim narodnim stališčem ustvarjamo pogoje sorazmerni pravičnosti in zato se čutimo dolžne, da misijonarimo med brati, ki pojem uedinjenja napačno tolmačijo, katero pa bi moralo biti sveto poroštvo enakopravnosti, ne pa povod hlapčevski podrejenosti, ki nam jo milostno prepuščajo. Nasprotje temu našemu stališču bi ličilo pokritju nojeve glave s peskom medtem ko bi naši bratje bežali v velesrbstvo pod znanim geslom. Hvala Bogu, naša narodna zavest še ni izumrla, ampak se jo s takimi dejanji še bolj poživlja in obnrvlja sklep, da nam ne bo nobena sila uničila individualnosti našega lastnega duha. Le tako bomo na naše socialne, gospodarske in kulturne probleme dali takšen odgovor, kakršnega naši južni bratje najmanj pričakujejo. Veki obupa in ponižanja, ki smo ga Slovenci in Hrvati ter Srbi preživeli, niso bili zaman. Res ne. Ali pa je bilo z dnevi uedinjenja vse to končano? Ni se končalo, pač pa smo ublažili za nekaj let in se spet stopnjevalo do danes, ko moramo reči z bolestjo v srcu, da nam brat ne meri našega bogastva nič drugače kot nekdaj tujec, ki je hotel zase največji delež; Daj, kar imaš! Kadar pa net boš več imel, boš hiral! In kaj ti je še treba, da pogineš — brat? I o je vse in to zadostuje, da pokličemo pričat k praznovanju devetnajstletne sreče treh otrok v skupni domovini, ki so se menda le dodobra spoznali med seboj, da si lahko kaj očitajo. Nikjer pa ne najdemo zapisano, da je Jugoslovan listi, ki krati drugemu možnost lastne okrepitve zato, da bi se sam opomogel za čim uspešnejšo diktaturo. Zato smo mnenja, da je naša bodočnost v naših lastnih rokah. Hočemo biti močni, ker le silnih rok potrebuje država za dosego tistih ciljev, ki jih je rodilo uedinjenje. Zato je neobhodno potrebno, da se osvobodimo nasledkov preteklosti in gospodarskega sistema sedanjosti, ki v k lepa razrast narodnih sil. Slovenci smo zalo, da moremo biti Jugoslovani. Zato smemo s polno pravico zahtevati, da se tudi nam reže pravica z isto mero kot ostalim. Le tako bo dobilo uedinjenje spet svoj pravi smisel. Z Jesenic Nedavno umrli, zna-čajni katoliški mož. Ra-zingcr Fiaiic je zapustil župni cerkvi na Jesenicah znesek "Јз.ООО dinarjev kot volilo za nabavo novih prepo-trebnih lestencev za našo /.ii|)uo cerkev. Knako vsoto je zapustil Vincencijevi konferenci, pri kateri je bil so-odbornik. Župna cerkev je že naročila pri tvrd-ki »Naša sloga* v Ljubljani pet krasnih lestencev v slogLi cerkvene arhitekture, s čemer bo njena notranjost mnogo pri(lol)ila na svoji izpopolnitvi. — Vin-cencijeva konferenca pu je sklenila porabiti določeno volilo kot osnovo za novo otroAko zavetišče, ki ga misli zgraditi kje na periferiji mesta pod naslovom » R a z i n ge rj e \ o zavet i -šče<. Želimo, da bi Vincencijevi konferenci čimprej uspelo to idealno zamisel dejansko oži-votvoriti. Cerkev na Hriišiei postaja čim dalje bolj |)0-trebna. kraj s tisoč pre-bivalci v oddaljenosti tričetrt do ene in en četrt ure od župne cerkve vsekakor trpi zaradi težkoč pri verskem udejstvovanju. Železniške zveze niso baš točno uravnane z ozironi na bogoslužje. dolga pešpot pa je utrudljiva in v zimskem času često zelo neprijetna. Ob danih razmerah naj llru-ščani začno resno misliti na to, da si zgradijo svojo lastno cerkvico. četudi začasno zasilno leseno. Za kraj sam tudi iz raznih drugih ozirov iK)stavitev lastne cerkve in uvedba lastnega bogoslužja ne bi bila brez dobrih posledic. Nove jaslice bo letos nabavila mestna žnpna 2 cerkev. Mlado in staro se jih že naprej veseli, ker je gotovo, da bo z njimi zu božične dni tudi med naše cerkvene stene prišlo zopet nekaj novega življenja. Nova spovednica na moški strani v ozadju naše cerkve je nujno potrebna namesto sedanje zasilne. V teh časih, ko vse govori o potrebi verske poglobitve, si te poglobitve brez pogostih prejemov svetih zakramentov ne moremo prav misliti, teh pa ne. če se ljudem ne ustvari primerna priložnost. Nove cerkvene naprave bodo sicer gotovo nekaj stale, toda nverjeni smo, da bo vendar zanje obresto-nosno naložen denar in da bodo verniki pri svoji znani radodarno-sti zlasti domačo cerkev in bogoslužje z veseljem piKlprli. Otroški cerkveni iz-venšolski pevski zbor vadi vsak torek ob dveh popoldne. Znano je, da so Jeseničani skoro brez izjeme vsi izredno veliki otroški prijatelji, zlasti radi gledajo in poslušajo otroške nastope. Tako pri osmi šolski maši, ki je namenjena samo šolski mladini in je bilo ponovno povedano, da naj odrasti pri njej ne delajo najiotju. odrasli kar ne morejo opustiti te maše zaradi otroškega petja šolskega pevskega zbora. ki je v zadnjem letu znatno napredoval. Cerkveni otroški pevski zbor, ki je v veščih rokah organista, bo prijateljem otroškega petja nudil priliko, da bodo mogli njegovim izvajanjem prisostvovati pri sv. mašah, namenjenim Za odrasle. Sveti Miklavž se je napovedal za letos v Kre-k()\e.m domu v nedeljo ■5. dec. Otroke vabi \ veliko društveno dvorano na razgovor in obda-rite\ /.H popoldne ob 5. — Vdčerni Miklavži? v obisk za odrasle pa bo spremljala truma lu-* ciferjevih pomagačev, da bo temu in onemu izprašala kosmato v(!st. ■Spored njegovega obisku popoldne in zvečer bo pester in živ alien in bo nudil mnogo zabave i II smehu, mladini pa Luč v zmedo NoljiMio skrivnosti ne povemo več tistim, ki ])azno zasledujejo način pisanja našega lista, če poudarimo, da je duh. ki nas vodi, povsem drugačen od duha, ki vodi vodilne člane jeseniške Jug. strokovne zveze in ljubljansko centralo samo. Mi smo odkrito in brez pridržka na strani mlade katoliške delavske narodno socialne organizacije Zveze združenih delavcev in ji želimo med nami polnega razmaha in zmage. Istočasno, ko to poudarjamo, pa rade volje priznavamo, da je veliko število članstva JSZ, ki v svoji poštenosti še ni spregledalo varljivih kart, na katere igra njihovo vodstvo. Tudi razumemo. da je marsikomu težek prelom z organizacijo preteklosti, v okrilju katere se je on sam pošteno trudil za zmago delavskih pravic in krščanskega svetovnega nazora. Nekako vzrasli so v svojo skupnost in ne morejo razumeti, da bi v tej skupini bilo 'kaj drugačnih, kakor so oni sami. Prelom s tradicijo, oddaljitev od že zasidrane grupe in ustvarjanje nove skupnosti nikakor ni lahka stvar. \ našem slovenskem katoliškem narodnem javnem življenju so se že leta in leta kazale globoke razpoke, v katere je poleg nekaterih osebnih častihlepnežev in stremuhov zlasti JSZ ])riduo zabijala zagozdo, da hi ta razce|) čim preje dovršila. Že desetletja in več so hodili svoja pota na veliko kvar naše skupne stvari. — Pa vendar, koliko časa ni prišlo do očitega preloma. I udi tisti, ki so že zdavnaj uvideli vse to, niso mogli kar tako na kratko prelomiti. Še vedno so upali, da pride tudi v vrste JSZ spoznanje, iztreznenje in vrnitev v katoliško skupnost. \ se so tudi poskusili. da bi se to zgodilo. Žal, smo se v tem varali. \ rnitvc ni bilo, pač jja vsak dan bolj jasno teženje za razbijanjem. Teženju v dušah je sledilo dejansko razbijanje v življenju same,m.. Poudarjali so sami, da .so oni na levem mi jxi na desnem bregu življenja in da med nami ni mostu. Zato so hodili tudi neprestano z onimi na levi iu se jim pustili voditi. \ pliva od tam se niso bali. bali pa so se vsakega vpliva iz dosledno katoliških vrst. Borbo za zmago delavskih pravic so kot kristjani naslonili na protikrščanski marksistični razredni hoj. Dosledno temu so se uazivali socialiste — četudi cerkveno obsojeno — krščanske. \ vsem gihanju so igrali le nekak privesek socialističnega pokreta. Zavrač^di so misel, da hi lastna načela poved I i v borbo za zmago. \ sa zborovanja so se skoro izključno vršila v marksističnih prostorih. I ja so tako neprestano vodili svoje članstvo, da je moralo imeti vtis, da samo nič m-pomeni. V debatah so hvalili boljševizem, katoliški poročevalni službi, ki je slikala položaj za revolucionarje neugodno, niso verjeli, verjeli pa so nasprotnim vestem in jih širili dalje. Krvoprelitja iu morije katoličanov v Španiji so se po njihovih poročilih v besedi in tisku vršile v interesu demokracije iu zdrave socialne .revolucije. Doma so pri občinskih volitvah z janičarako besnostjo rušili katoliško skupnost in so se za njen poraz zvezali z marksisti. Nikoli tega pozabili ne bomo. Doma podpirajo neresni, marksistično usmerjeni list »Kovinar«, ki ni vreden, da ga zaveden katoliški delavec kupuje in bere. Sami so ga raz-našali in širili med našimi ljudmi. Sami so mii dali imena po svojih doktorskih prijateljih in mu dajejo tudi vse prej kot 'katoliško smer. Doma napadajo 'katoliško p ros vet o in v :»Delavski pravici« rišejo v uvodniku naša društva kot ponemčevalnice. Doma. recimo, ZZD očitajo politično pripadnost, sami pa v vsem strokovnem gibanju pod vodstvom svoje »politi č n e e k s e k u t i v e« neprestano podčrtava j o svoje politično gledanje in ga vsiljujejo drugim v doslednem nasprot-stvu s stališčem sedanjega slovenskega narodnega voditelja dr. Korošca. — Po svojih odbornikih razširjajo tudi zadnjo politično okrožnico Sta-novnika, Bred j a in drugih. Avtoriteti Cerkve se izmikajo iu stavljajo mesto nje svoje nasilne razlage. Njen glas je zlasti v socialnih vprašanjih za nje glas vpijočega v puščavi. ♦ Razodele so se tako misli mnogih src. da ni več mogoče tavati v temi. Resnica je prežarka, da ne bi razkrila napačnih potov, na katerih ne moremo obstati, če nočemo svojega lastnega uničenja. — Proti razbijačem smo zato vstali v obrambo slovenske katoliške narodne skupnosti mi. je vstala ZZD zaradi samostojnega doslednega katoliškega narodno-socialnega delavskega pokreta. Naša pot in naša načela so jasna; jasna je zato tudi naša beseda, da je luč v temo in zmedo. Kakor se je Mahuič boril za zmago katoliciyima nad zmedami liberalizma, se bojujemo tudi mi za zmago katolicizma nad zmedami socializma, komunizma, marksizma vseh vrst. (dolžnost vseh zares katoliških vrst in ljudi pa je, da nas v tem boju dosledno iu neustrašeno pod pro. da v novo dobo prineso z nami vred \ e č I u č i !« Prekletstvo nedeljskega dela n.. .ц. > Morda 1>() z ozirom iia dosedanje iu ()l)raviia-vaiH' |)i iinei C Kospodar.skefju poloma zaradi posledic. nedeljskega dela, kdo rekel, da se godi to samo tam, kjer poskuša človek sum s svojimi in svoje družine rokami, du si nekaj pridobi tudi z nedeljskim delom. Poglejmo danes drugi, tudi resnični primerek, ki naj nam pokaže usodo ne prav majhnega podjetja, za katerega propast je mogoče navesti edino en vzrok, to je ntxleljsko delo. Podjetje je imelo obilico naročil. Hilo je tako rekoč brez konkurence v kraju. Zaposlovalo je okoli pet kvalificiranih delavcev ter skoro trikrat toliko vajencev. Vsi vajenci so delali brezplačno, poleg lega so plačevali sami prispevke za bolniško blagajno, ter povečini še visoke [)ri- spevke na račun ukovine. \ delavnici se je (letalo, da je bilo veselje pogledati. Stroji so tekli, kladiva so pela. ognji žareli, ljudje so gibali, vse vedno v polnem tempu. Človek, ki je to opazoval, je nujno imel vtis, da mora tu vladati največje blagostanje. Za nekaj nasprotnega ni bilo nikjer nobenega vidnega razloga. Ј oda lastnik se je začel spozahljati ter je silil svoje ljudi tudi oh nedeljah in praznikih na delo. .Medtem ko so drugi ljudje hodili mimo delavnice v cerkev, se je začelo tam delo. tako kot da bi ne bilo nikjer več ljudi, ki bi mogli podelati to v delavnih dneh, kar so morali tu napraviti ob nedeljah in praznikih. Sledil je polom. Podjetnik je dobil še enkrat pomoč dobrih ljudi, da bi se rešil. Toda tudi se- 5 Kako mislijo naši mladi... Dvajseto stoletje Naš čas sloji na višku U-hnične izobrazbe in (Ida. \ skalnate gore vrla človek ])ге(1оге, iz-preminja lek vodam in spaja morja. Nad nami mrzlo biiie jeklene jjtice in gliišeči štini tovarn oznanja čudovito človeško delavnost in sposobnost. Iz malih človeških bivališč in tndi iz src se stari način življenja nmika novim modernim metodam. S teli strmih višin napredka in spretnosti pa mora vse človeštvo a strahom gledali na razvaline notranjega, duhovnega življenja. Človek išče novih zvezd in sledi, nova svetovanja, v duši |)a je zapuščen in razen. Bolestno čuti svojo notranjo praznoto, a jo hoče zasuti še z večjo vnemo za ])raznimi vnanjimi uspehi. Vsako leto se na svetovnem trgu pojavijo različna sredstva, da bi pomagala človeku pri delu in ga osrečevala. Л kaj. ko ima človek vedno več in več potreb. Bogatin in berač, olia sta v neprestani borbi, da bi si pridobila vedno več zakladov. vedno več nesreče in gorja. Ljndje sanjajo o zlatih gradovih, uklelih kraljičnah in čakajo neznanega viteza, da bi jih potegnil iz zmtxie in stiske sedanjih dni. Ker so zavrgli duha in pravo Resnico, iščejo le bučnih zabav, da bi v svoji strašni osamelosti pievj)ili krik srca. Sama zunanjost nas je. sam lišp in parada, sama forma brez duha in vsebine. Cesta nam kriči o tem in barake ter i zm ožgan i obrazi, nii pa si mašimo ušesa, da ne bi slišali joka in solza, ki -fndi zaradi naše nedelavnosti napolnjuje in p rf t resa zemljo. Ple-sne vaje akademikov se začnejo ... Očeta je v pijanosti nbil. Darove za ])rezposelne pobira ... Zaradi jiiisjuičiiu ljubezni .sta šla v smrt. Vsak večer ples. Igra jazz-band. Froletarci! Vsi na protestni shod! kapitalizem nas bo zrušil! Veličastna maškerada. Umetniške maske. Dobiček za brezposelne! Kdo ])ri«eiii-ška javnost prav dobro ve, da se imajo Jesenice z delavstvom vred za svojo visoko kulturo za- lival it i predvsem društvenemu življenju, zlasti življenju v katoliških društvih. V njih so se vzgajali in izobraževali tudi vsi vodilni borci delavskih strokovnih pokretov. Nasproti 1 )elaWki pravici« in njenemu ozko-srčneniu stališču postavljamo mi stališče širokega duha dr. Kreka, ki ni gradil samo enega stebra. ampak je zidal celotno sta\bo narodnega kulturnega in gospcxiarskega življenja. Delavstvo naj poleg borbe za vsakdanji kruh skrbi tudi za svojo katoliško vzgojo in času primerno izcfbrazbo. Naj zato z veseljem v svojo lastno korist za razširjenje svojega obzorja v popleme-nilenje svoje srčne kulture in omike vstopa v razna društva«, naj jih po svojih močeh pomaga graditi ter njihov pok ret utrjevati v svojo in skupno narodno korist. Sv. Miklavžu dobrohotno v vednost, da *i ne ho belil (rudne gltivc, kiiko bi zadovoljil otroške vrste! Poslušaj, Svetee, ali ti je znano, kje Krekov dom stoji? No, dobro, tam v trgovini se marsikaj dobi, kar pridno deco razveseli! l e pridi! Radi in poceni ti bomo postregli mi. ne l)o dopustila zavlačevanja plačil iz tega naslova in da bo tistim, ki j ill ne hodo hoteli izvršiti v prvih dneh dc-cenibra. vodovode enostavno dala odklopiti. Preobremenitev železniškega osebja na jeseniški železniški postaji je čini dalje večja. Na noben način zaposlenim ni več mogoče, da bi svoje naloge točno in v redil vršili. Niijno jo potrebna nastavitev novih moči. ker tako ne more več naprej. Sv. Križ nad Desenicami Na potu iz Plavškega rovta na Jesenice se je eno zadnjih nedelj ponesrečil voznik, ki je ta dan vozil v dolino hlode. i^adel je pod voz, da si je zlomil nogo ter so ga morali prepeljati v bolnišnico. Tndi blagoslov nedeljskega dela! . Boštjanov hotel, last stavbenika Helcijana. bo s prihodnjim letom znatno povečan. Lastnik bo zgradil nove garaže, veliko zaprto verando in 20 tujskih sob. Redke l)odjetnoisti se s stališča tujskih prometnih koristi kraj veseli. S Koroške Dele Pri nas smo igrali v našem katoliškem domn »Krivojjrisežnika«. Prav dobro so igralci rešili svoje naloge. Mala dvorana je bila natrpano polna in polna priznanja igralskemu osobjtt. Le tako naprej! Iz Zabreznice Čitateljem bo morda še v spominu naš letošnji lepo uspeli niisijon. o katerem smo pisali v listu >.Na mejah«. Takrat pa smo tudi poročali o grdih klevetah neke gostilniške dekline, s katerimi je hotela omadeževati čast očetov misijonarjev. Hotela je ])o/.neje sicer vse utajiti, toda se ji ni ])osre-čilo. Te dni je prejela ona in njen [xmioenik ter razširjevalec grdih laži od sodišča primerno nagrado. Morala bosta v luknjo * in plačati \ se pravdne stroške, dm si za naprej zapomnita le-|)e nauke g. sodnika. б z Bleda Tukajšnji šolski upravitelj g. Grad Boris, ki je v Ijivšem nasilnem režimu mnogo trpel zaradi svojega neustrašenega katoliškega stališča, je bil imenovan za šolskega nadzornika radovljiškega okraja. Zaslužnemu možu k imenovanju čestitamo v svesti si, da bo svojo odgovorno službo vršil v korist prosvete in naroda. Fare in kra]l v RadovlJI-škem okraju, dopisujte v list „Na Meiah" z Boh. Bistrice Romanje so priredile vse tri bohinjske fare 17. in 18. novembra na Sv. Goro pri Gorici. Vseh romarjev je bilo 265. Romanje se je vršilo v največjem redu. Vse je bilo zadovoljno. Vsa pohvala gre voditeljem. zlasti g. dr. Pavlu Robiču. Na tem mestu naj niu bo izrečena zahvala. Omembe vredno je, da je romarjem v vsakem oziru šla na roko italijan.ska oblast, naše pa večji del. Poln življenja je naš prosvetni dom. Prav je tako. Zlasti mladina je navdušena. Vsi smo tega veseli. Le par nasprotnikov to boli. Naročajte list >Na mejah«, saj 50 jih mora biti v naši fari. Slavko Savinšek: Iflcd 1/lfležcd(t{0' jUv (Dalje) lil je sanjala Anica o obeh, dokler se nista oba strnila v enega ter je v spanju jokala, ker ni mogla dognati, kdo je od njiju obeh, ki se je zlil v enega. Nad vsemi je držala razprostrte roke tiha jesenska noč. Vse je molčalo pod njo, samo v tovarni so se vrtela kolesa v strojih in kladiva votlo pela. Ogromni dimniki so sipali trepetajoče plamene v nebo, kakor da hočejo med zve-zNa mejahc Andrej Križman, Jesenice. - Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec