novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CMDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - arL 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPER^UE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 49 (1233) Čedad, četrtek, 23. decembra 2004 naroči se na naš tednik ■*wae» g**»® m Laua Turchia nbua ue ©^Xo editvalli via Nazionale 31 Pradamano JjLLlLŽJzIMM di fronte Cinecity D/ DOHQNACH n. » o. Jel. 0432 671681 auguri di Buone Feste ai nostri clienti Tista titica, ki gleda pruot Idarji Stier dni do Božiča! Luči, paketi, flokiči, butige pune ljudi, ki na vejo še ki kupit... Vse tiste, ki srečaš po pot, te hitro pozdrave jo, niemajo cajta, so pozni, muorajo iti, imajo še puno reči za na-rest... An ist imam še puno reči za narest, duo vie, če utegnem. .. Tisto nuoč se zbudin vsa pretresena, pogledam datum na uri... Brez skarbi, manjka še kaj-šan dan... Pred mojimi očmi je slika od adne majhane čičice. Sedi na zidu ta pred hišo. Gleda pruot Idarji, oh, kajšna slana, čeglih je popudan se ni še stajla. Gleda gor an dol po pot pod vasjo, gleda od kere-ga kraja pride nje tata. Kumi ga čaka, na stoji tu kož, ji je obljubu, de jo peje gu host po smrieko za božično drevo. Cuje nieki šumiet, tata je tam za njo. Ima rončejo tu rokah. Cičica hitro gor ustane, ku da bi jo niek Sčipnilo v rit. Se ložejo na pot. Ta par kori-te je Rebinjak, prave, de nar-lieuš smrieke so gu Starmic, Marjo jih pošilja pa ča na Ledino, Celso pa blizu Rezča-ka... Se skoraj začnejo kregat. Tata se posmeje an gre napri. Kar pridejo na konc vasi, začnejo hodit gor po patoce, tam za lobjo. Tata je velik an močan, hitro hode, čičica te-žkuo prenaša nje majhane nožiče, je vsa ardeča od mraza, vietar piha an gule... Tata se ustave ta pred 'no majhano, pa pru lepo smrie-Cico, vzame rončejo an jo od-sieče. Claudia beri na strani.? S prireditvijo in dokumentarno razstavo 17. decembra v Spetru praznovali 20 let Dvojezične šole Veseli in ponosni na našo šolo “Mali lujerji" z ravnateljico Živo Gruden in del publike v špetrski občinski dvorani Z veseljem in ponosom je v petek 17. decembra Dvojezično šolsko središče praznovalo dvajset let delovanja. V polni dvorani so najprej zapeli otroci, nato so predstavniki državnih, deželnih in pokrajinskih oblasti, občine, slovenske manjšine, republike Slovenije, univerze in sosednje kobariške šole čestitali in izrazili podporo šoli. Najbolj topel in občuten aplavz pa je bil za ustanovitelja šole Pavla Petričiča. beri na strani 7 Četrtek, 23. decembra 2004 Il ruolo delle Comunità montane, le loro funzioni sul territorio, i loro programmi ed obiettivi sono stati al centro dell’incontro che l’assessore regionale per le Autonomie Locali, Franco Iacop, e il presidente del Consiglio regionale, Alessandro Tesini, hanno avuto martedì 14 dicembre a Udine con il presidente e con la giunta della Comunità montana Torre, Natisone e Collio. Adriano Corsi, presidente della Comunità, ha illustrato le problematiche dell’ente locale, ha parlato delle Unioni che non hanno portato ai Comuni i risultati sperati. Si è poi soffermato sul “nuovo progetto montagna”, che la Regione ha definito, commentandolo positivamente. Corsi ha infine accennato all’esigenza di associare i servizi che sarà possibile raggruppare per aree territoriali, e ciò a vantaggio dei Comuni, soprattutto di quelli più piccoli o con maggiore e-stensione territoriale. Per il presidente Tesini la questione del ruolo delle Comunità montane deve essere ben definita: da un lato i compiti che potranno essere loro assegnati dalla Regione me- Comunità montana: incontro a Udine con Tesini e Iacop Servìzi di qualità alle aree montane diante il trasferimento delle funzioni. Dall’altro le competenze e gli incarichi che le stesse Comunità dovranno acquisire dai Comuni, per sgravare di una parte dei costi le amministrazioni civiche, e nel contempo offrire servizi qualificati e o-mogenei a un territorio più ampio. L’assessore Iacop ha quindi affermato che le Comunità montane dovranno presentare progetti integrati che riguardino le aree di competenza ma soprattutto dovranno poter offrire servizi di qualità al territorio. In quest’ottica la Regione sosterrà le iniziative avviate in convenzione, e che raccordino amministrazioni locali su almeno tre grandi tematiche già definite dall’amministrazi- PisITLO iz K Stojan SpetiC Sa Novembrske vahte sem z Bruno preživljal v Rogaški, ko je v žepu zazvonil tele-fonček. Funkcionar zunanjega ministrstva me je prosil, da Ce istega dne pridem v Trst, ker me Čaka znanec. Djo-omarta Otorbajeva sem spoznal na moskovski univerzi, po razpadu SZ pa je postal podpredsednik Kirgizistana. SreCala sva se v miramar-skem fizikalnem zavodu in pogovarjala o Expoju v Trstu. Pozneje sem izvedel, da delegat “azijske” Svice v Parizu ni mogel glasovati zaradi neplačane Članarine v BIE, Italija pa jim ni pomagala. Pariška polomija je bržkone posledica negativnega ratinga, ki ga Italija ima po svetu. Berlusconi se je mnogim zameril zaradi slinjenja pri Bushu, novi zunanji minister Fini pa Arabcem, ko je podprl Sarona, njegov zid in trdil, da je bil Arafat navaden terorist. Gotovo pa so svoje opravile tržaške zdrahe v desni sredini, kjer so drug dru- gemu metali polena pod noge. Po Trstu so že nalepili mega lepake, v katerih so se hvalili, da je Berlusconi podprl tržaško kandidaturo za Expo 2008. Po pariški noci so jih takoj prelepili z novimi, o znižanju davkov. Berlusconi pa je itak bil v Washingtonu pri Bushu, da bi mu izprosil mesto v varnostnem svetu Združenih narodov tudi za Italijo, ki mu tako zvesto služi. Skoda za zamujeno priložnost, saj bi Expo 2008 prinesel Trstu nekoliko veC bli-šCa kot celoletno proslavljanje 50-letnice vrnitve pod Italijo. Expo bi sicer trajal manj kot mesec dni, privabil pa bi (tako pravijo) tri milijone gostov. Torej stotisoC na dan! Kot shod alpincev, pred nekaj meseci. Ker bi tedaj ne bilo veC niti fizične meje, bi od tega gotovo profitirala Slovenija, predvsem Primorska, obenem tudi južna Fur- lanija, od Lignana do Kami-je. Propagandirali bi znanje, mednarodno sodelovanje in kulturno sožitje. Se pravi vrednote, ki so tržaški desnici povsem tuje, Ce je res, da so Finiju podtaknili v pariški govor sklicevanje na Trst kot najbolj italijansko izmed italijanskih mest. Na sreCo stavka ni prebral, sicer bi se tujci vprašali, kaj je narobe z Rimom, Firencami in Benetkami... Ne moti me medsebojno obračunavanje, ki sledi porazu. Pričakujem si, da se bodo krokarji spet spustili na tlak starega pristanišča in obnovili spor o tem, kako ga urbanistično izkoristiti. Razen Ce se Cez dve leti nekaj ne spremeni tudi v tržaški občinski palaci. Avstrijski pisatelj je na začetku prejšnjega stoletja zapisal, da ima Trst na izbiro dve obzorji. Prvo je na Karpatih in ga je mogoCe videti le, Ce se mesto povzpne malo više in razgleda okoli sebe. Ce ne, mu obzorje zastira še kraški rob nad mestom. PS: Trst se že pripravlja na svečanosti 10. februarja, ko bo dan spomina na fojbe. V mestu bo svetovni kongres istrskih beguncev. Vse lepo po starem! one regionale e approvate dall’assemblea delle autonomie locali assieme alla proposta di legge finanziaria regionale per il 2005. La Regione prevede inoltre di trasferire proprio alle Comunità montane, ha concluso Iacop, funzioni avanzate quali l’estensione della banda larga, servizi dell’e-govemement e altre azioni a vantaggio della qualità della vita per i cittadini, con particolare riguardo alla gente della montagna con l’obiettivo di riqualificarne le competenze. A rischio i fondi regionali? Quest’anno la Regione ha assegnato al Comune di San Pietro al Natisone contributi per la realizzazione di: interventi di riqualificazione di aree pubbliche in zona Ponte San Quirino e presso la sala polifunzionale (516.000,00 Euro); ristrutturazione dei prefabbricati di Azzida per la realizzazione di un centro di accoglienza turistica (269.000,00 Euro); opere di stabilizzazione del costone di Azzida a completamento dei lavori già eseguiti (400.000,00 Euro); risanamento degli argini del torrente Alberane (212.000,00 Euro). E’ quanto ha lasciato la lista civica in eredità all’attuale amministrazione comunale, ha scritto in un volantino il suo capogruppo Fabrizio Dorbolò. Alla soddisfazione per gli importanti finanziamenti ottenuti, Dorbolò aggiunge grande preoccupazione perché invece di passare alla fase operativa e di progettazione “a sei mesi dalla deliberazione della giunta regionale, l’attuale amministrazione comunale non ha ancora provveduto all’inserimento in bilancio di tutti i finanziamenti previsti, impedendo di fatto qualsiasi attività”. Aktualno ' Premalo teže • • • opoziciji v telesih nadzora V slovenskem parlamentu je prišlo do prvih napetosti med večino in opozicijo. Stranki LDS in ZLSD, ki sta v opoziciji, sta nezadovoljni s sestavo parlamentarne komisije za nadzor proračuna, ker opozicijskim poslancem v nasprotju s poslovnikom ne pripadajo vodilne funkcije oziroma nimajo zagotovljene večine. Poslanski skupini teh dveh strank sta zato predsednika parlamenta Franceta Cukjatija pozvali, naj kolegij na novo določi sestavo te nadzorne komisije. Spor je nastal po odhodu Andreja Bajuka na mesto finančnega ministra, s čimer je ugasnilo njegovo dotedanje članstvo v parlamentami komisiji za nadzor porabe javnih financ, v kateri je sicer opravljal funkcijo podpredsednika. Poslanska skupina ZLSD je na podlagi tega dejstva predlagala, da bi njena poslanka Breda Pečan v tej komisiji zasedla izpraznjeno podpredsedniško mesto. Kolegij predsednika parlamenta na svoji zadnji seji njenega predloga ni podprl. Takšni možnosti je nasprotovala koalicijska NSi, saj se poslanci Nove Slovenije podpredsedniškemu mestu v tej parlamentarni nadzorni komisiji nočejo odpovedati. Po dmgi strani pa so v poslanski skupini opozicijske združene liste prepričani, da vodilne funkcije (torej tako predsedniški kot tudi podpredsedniški položaj) v parlamentarnih nadzornih komisijah pripadajo opoziciji. V zvezi s tem zato ZLSD predsednika državnega zbora pozivajo k spoštovanju poslovnika in upoštevanju njihovega predloga. Tudi pripomba LDS se nanaša na novo, spremenjeno sestavo komisije za nadzor proračuna. Potem ko se je opozicijska SNS odpovedala svojemu sedežu v nadzorni komisiji in ga prenesla v finančni odbor, se je spremenilo tudi razmerje med številom članov komisije, ki prihajajo iz vrst vladajoče koalicije in opozicije. Trenutno sta namreč opozicija in koalicija v tej komisiji izenačeni, in sicer ima vsaka po tri sedeže. Glede na parlamentarno prakso oz. sestavo komisije v prejšnjem mandatu, ko je opozicija imela večino članov komisije (-pet od devetih članov), LDS predlaga, da kolegij opoziciji v tej komisiji nameni še en dodaten sedež, ki bi pripadel prav LDS. Trenutno ima opozicija od skupno 23 delovnih teles večino v dveh, in sicer komisiji za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami ter komisiji, ustanovljeni na podlagi zakona o preprečevanju korupcije. Medtem pa se urejujejo vrste v LDS po izrednem kongresu, ki je bil na Bledu in na katerem so za predsednika potrdili Antona Ropa. Kandidat za novega generalnega sekretarja LDS je nekdanji poslanec liberalne demokracije Roman Jakič. Gre za kandidata z bogatimi, tudi mednarodnimi izkušnjami, ki bo lahko prispeval h kadrovski in organizacijski prenovi LDS “v smeri modeme, evropske politične stranke”, je povedal bivši premier Rop. O tem predlogu bo odločal svet LDS, ki v skladu z nedavno sprejeto spremembo statuta imenuje generalnega sekretarja. Rop je potrdil, da bo svet razpravljal le o kandidatu za generalnega sekretarja, medtem ko bodo novega predsednika sveta in novih pet članov izvršnega odbora imenovali na seji sveta po novem letu. Mesto predsednika sveta je ostalo prazno po oktobrskem odstopu Gregorja Golobiča, kandidate za člane izvršnega odbora pa v skladu s statutarnimi spremembami prav tako imenuje svet na predlog predsednika. Kadrovske popolnitve na mestih predsednika sveta in članov izvršnega odbora po Ropovi oceni v tem trenutku niso tako nujne, tako da bodo v stranki o teh mestih “opravili-notranjo diskusijo”. Rop bo počakal na dodatne predloge, nato pa bo predlagal kandidate za ta mesta. Izvršni direktor LDS Bogdan Biščak je potrdil, da so med kandidati za člane izvršnega odbora Slavko Gaber, Matej Lahovnik, Tone Anderlič, Irma Pavlinič Krebs in Metka Mencin Čeplak, vendar pa vsi niso dali soglasja h kandidaturam. (r.p.) Hit, un’attività miliardaria Sì alla Croazia L’inizio del negoziato tra l’Unione europea e la Croazia all’inizio del prossimo anno è un passo adeguato, ha commentato alla fine dell’incontro dei ministri degli esteri dell’UE il capo della diplomazia slovena Dimitrij Rupel. Ricordiamo che il tratta-do di adesione è stato firmato il 29 ottobre 2001. Il negoziato verrà avviato il 17 marzo 2005 a condizione però che Zagabria collabori pienamente con il Tribunale intemazionale dell’Aja per i crimini di guerra commessi nella ex Jugoslavia. La parola decisiva spetterà naturalmente al procuratore capo Carla del Ponte. Visita di cortesia Il presidente della repubblica Janez Drnovšek ha ricevuto nei giorni scorsi l’arcivescovo di Lubiana e metropolita sloveno Alojz Uran. Entrambi hanno sottolineato il fatto che ci sono le condizioni per un dialogo costruttivo tra Stato e Chiesa. Presepe in grotta Si ripeterà anche quest’anno in diverse località della Slovenia la bella tradizione del presepe vivente. Il più suggestivo è certamente quello che si realizza ormai da 15 anni nella grotta di Postumia. Anzi, fu proprio questo il primo allestito in un ambiente “laico”. Quest’anno il presepe in grotta, una vera e propria rappresentazione sacra, si ripeterà dal 25 dicembre al 2 gennaio. Tunnel in Adriatico In Croazia si è affacciata l’idea di costruire un tunnel sottomarino, lungo 23 kilometri, per collegare Savudria e Grado. Autore del progetto, un riconosciuto architetto e docente universitario croato, Branko Kincl, che ha calcolato la capacità del tunnel in 1000/1200 automobili all’ora. I primi in Europa L’avventura della Hit Casinò di Nova Gorica è iniziata vent’anni fa con due tavoli da gioco e 20 slot-machine. Ora il gruppo ha 2200 dipendenti e quest’anno avrà un utile di 4 miliardi di talleri. Il gruppo Hit ha società in Slovenia, Montenegro, Bosnia - Erzegovina e Macedonia e quest’anno avrà entrate pari a 55 miliardi di talleri, di questi la maggior parte derivano dal gioco d’azzardo (42 miliardi di Sit), il resto proviene dalle attività turistiche ed alberghiere. La stragrande maggioranza dei profitti viene realizzata in Slovenia (47 miliardi Sit) dove le entrate per il fisco ammontano a 13 miliardi di Sit. Jakič segretario Il presidente del partito li-beraldemocratico sloveno Anton Rop ha proposto alla carica di segretario generale del partito Roman Jakič. Secondo il nuovo statuto non è più il congresso ad eleggerlo ma il consiglio del partito. Roman Jakič è stato deputato nella legislatura precedente, alle politiche di quest’anno non è stato rieletto, così come non è stato elet- to al parlamento europeo. Oltre mille chiamate Nei giorni scorsi le volontarie dell’Associazione contro gli abusi sessuali hanno ricordato i dieci anni di attività in Slovenia. E’ stata l’occasione per informare l’opinione pubblica su questo triste fenomeno ed in particolare sugli abusi sessuali a danno dei bambini. Nel periodo socialista non si aveva notizia di questi fatti come se non esistessero. La realtà è ben diversa, purtroppo, e l’aspetto più sconvolgente è che la maggior parte degli abusi avvengono in famiglia. Oltre mille all’anno le chiamate all’associazione che offre consulenze, gruppi di autoaiuto e difesa legale. novi matajur O Kultura četrtek, 23. decembra 2004 D ■HI RACCONTAI UMAFAvOìA “Raccontami una favola”, ritratti e storie della Val Resia Un catalogo ed una mostra con immagini di Loremina Di Biasio La convivenza di Bratina e Tomizza Martedì 28 dicembre, alle 17, nella sede del Parco delle Prealpi Giulie, a Prato di Resia, avrà luogo la presentazione del catalogo e della mostra fotografica “Raccontami una favola”. Le immagini, ritraenti le nonne ed i nonni della Val Resia, sono state realizzate da Lorenzina Di Biasio, u-na resiana appassionata di fotografia che da molti anni vive a Milano, tra il 2000 e il 2003. Boris Palčič e Aleš Doktorič a Cividale La storia di una casa che ci è familiare, in un luogo di passaggio. E le parole di due persone che, a modo loro, hanno lasciato un segno in questa terra di confine. E’ proprio il confine, l’idea di una linea che ha diviso e che ora unisce, ciò che accomuna i documentari “Hiša na meji - La casa sul confine” e “Et(h)nos anche noi tudi mi” proposti giovedì 16 dicembre a Cividale dal circolo Ivan Trinko e dal Kinoatelje per la serata speciale di Filmvideomonitor. Se il video di Martina Kafol è il racconto, attraverso lo spazio ed il tempo, di una casa di Robič e delle persone che l’hanno vissuta, quello di Boris Palčič, che a Cividale ha presenziato alla proiezione, è il commovente ritratto di due figure importanti per la realtà regionale e non solo: Darko Bratina e Fulvio Tomizza. Due uomini di cultura che hanno vissuto l’idea della diversità e della convivenza e di quanto esse siano sinonimo di ricchezza. L’autrice ha intrapreso lo studio della fotografia nel 1995 frequentando corsi organizzati dal CEP di Milano ed ha partecipato a varie collettive a Milano, in provincia di Milano e a Cremona. Per realizzare l’opera si è voluta concentrare soprattutto sul ritratto cercando con esso di far trasparire dai volti le sensazioni, i sentimenti e la ricchezza interiore di ogni anziano, portatori di quel ricco patrimonio culturale del quale è temprata la loro anima. Il catalogo, oltre alle immagini, contiene una serie di testi in resiano che solitamente sentiamo raccontare dai nostri anziani. Si tratta di favole, canti, preghiere, filastrocche e, soprattutto, racconti di vita vissuta Sono testi brevi, dei piccoli flash del ricco patrimonio orale che viene recuperato costantemente grazie al lavoro di vari operatori culturali locali. La scelta del materiale ora- le a disposizione e la traduzione in italiano è stata a cura di Luigia Negro e Roberto Dapit. I testi resiani sono stati visionati e corretti da Han Steenwjik. Le immagini sono intro- dotte da una approfondita intervista all’autrice da parte del maestro Roberto Signorini con la quale viene illustrato il progetto dalla fase iniziale fino al suo completamento compiuto, appunto, con la stampa del catalogo. Il ricco patrimonio orale resiano è invece ampiamente descritto da Roberto Dapit, docente presso l’Università di Udine, profondo conoscitore dei vari aspetti culturali della Val Re- sia. Ad introdurre l’esposizione sarà una premostra ove saranno esposte illustrazioni riguardanti uno dei racconti pubblicati nel catalogo. Si tratta della “Dujačesa” - la ragazzina selvaggia - , un esse- re mitico che abita nei boschi e che ha accompagnato l’infanzia di intere generazioni di resiani. Le illustrazioni sono opera dell’artista resiana Brunetta Di Lenardo. Con queste illustrazioni verrà inoltre stampata una pubblicazione destinata ai lettori più piccoli. Il catalogo è stato realizzato con il sostegno del Circolo culturale resiano “Rozajanski Dum” e con il contributo della Provincia di Udine e del Comune di Resia. La mostra fotografica ed il catalogo saranno presentati da Roberto Dapit e da Erminio Travaglia. La mostra resterà aperta fino al 10 gennaio 2005 con il seguente orario: dal martedì a domenica dalle 9 alle 13 e dalle 14 alle 17. Per ulteriori informazioni si può contattare il circolo al numero telefonico 0433 53428 oppure la sede del Parco (0433 53483). L. N. 3BB8E SLOViNSKI Tista titica, ki gleda pruotldarji s prve strani Čičic se ji huduo zdi za smriečico pa je tudi zlo vesela, zak vie, de bo imiela 'no liepo božično drevo. Hitro se uarnejo damu. Mama je Ze na-pravla val z zemljo. C i Cica okrasi sama drevo, ku vsake lieto ubije kajšno balčico... Vsak, ki pride v hi S o ji gleda pomagat an jo podučit: “Deri ča... ne tam... tle manjka ki, je previč prazno...”. Na zadnjo ugasne luč an mama parlge lučice postavljene na drevo... Vsi se zagledajo začudvani... ... Seda tista hisa je marzia an prazna, tišina lezi v cieli vas. ldarja pod vasjo nimar teče an Sumi. Na korite voda kapa an led se taj... Vietar gule po dolin. Med zidu-ovam Se odmievajo glasi an nasmiehi starih ljudi, njih globoka an močna ljubezan je se živa. S telo mislijo tarduo, v mieru an brez skarbi, nazaj zaspim. Claudia I mercati e le vie di Cividale nel presepe delle Orsoline L’esposizione permanente nel monastero di S. Maria in Valle Particolare del presepe delle suore Orsoline Viene inaugurata oggi, giovedì 23 dicembre, alle 17, nel monastero di S. Maria in Valle a Cividale, l’esposizione permanente del presepe delle Suore Orsoline. Collocato fin dalle sue origini all’interno del monastero, il presepe si compone di statuine con testa e mani in cera e corpo di stoppa. La tradizione orale attribuisce il prezioso lavoro di artigianato popolare al Settecento, ma studi riguardanti i costumi lo collocano nella seconda metà dell’Ottocento. Le statuine, realizzate nel silenzio della clausura, fanno rivivere la gente che animava i mercati e le vie di Cividale anche attraverso i nomi friulani con i quali le suore li a-vevano battezzati: Iustin, A-gnul, Checo, Min, Zef, Na-dal, Tin, Vigi, Toni, Bepo, Sunte, Mariane, Mariute, Me-nie, Agniule, Filumene, Pinte, Sante... Tra le mura dell’antico monastero per decenni si è ripetuta la tradizione di allestire il presepe, tradizione ripresa ora nell’ambiente originario, sotto il campanile della chiesa di S. Giovanni Battista. Per ulteriori informazioni sulla mostra si può chiamine ITnformagiovani al numero 0432/710460, e-mail: infor-magiovani@cividale.net. - Po letu 1945 - drugi del Nova italijanska ustava (22. decembra 1947) pravi v členu 3.: “Vsi držvavljani so socialno enakopravni pred zakonom brez razlike spola, rase, jezika, vere, politčnega prepričanja ali osebnega in družbenega položaja”. Clen 6.: “Republika ščiti s posebnimi jezikovnimi predpisi narodno manjšino.” Clen 116 je podelil pokrajini Furlanija-Julij. Benečija posebno avtonomijo. A.30.X.1947 je konstituanta izvedbo tega člena odložila za nedoločen čas. Z izvedbo tega člena bi dobili tudi Beneški Slovenci več upanja za uveljavljenje svojih pravic. Zal se ni nobena teh obljub v življenju ustvarila. Beneški Slovenci so še vedno brez domačih šol. Fašistični duh je ostal in slovenski duhovniki, ki so po padcu fašizma začeli spet pridigati v ljudskem jeziku, so takoj po mirovni pogodbi postali “komunisti, titoisti, jugoslovani”, “ki sovražijo Italijo, ki hočejo Benečijo priključiti Jugoslaviji”, itd., zato “proč z njimi!”. Vse je po njih, hujskajo proti njim ljudstvo neprestano z vsakovrstnimi obrekovanji tako s strani civilnih kot duhovnih oblasti. Cerkvena oblast ve, da si s tem najlažje pridobi naklonjenost in podporo vladnih oblasti. Vse pritiska na slovenskega duhovnika, ki hoče ostati zvest svoji veri in svojemu narodu, trpi bedo in preganjanje ker noče jude-ževih grošev, ki mu jih ponujajo. Blatijo jih po časopisih, nadzirajo jih, zasledujejo, s kom občujejo. Nagajajo jim ob vsaki priliki PER.1OJ3IQUE 2 3/ CHAM.6 Rol Tvzf 19+57 januar :P ?bruKr GLAS in jim skušajo onemogočiti obstanek na slovenski zemlji. V tem smislu delajo - četudi bol prikrito - laški duhovniki, poslani v slovenske kraje. Ti poslani duhovniki uživajo naklonjenost in gmotno podporo vseh oblasti. Zato se na svojih mestih dobro počutijo. Malo je slovenskih duhovnikov, ki so vzdržali ta strahoten pritisk in danes so žrtve napadov od vseh strani. 9. Današnje stanje Koliko je Beneških Slovencev? Natanko določiti števila Beneških Slovencev ni mogoče, ker nikdo ni smel o tem voditi uradne statistike. Prvič je Italija zbrala podatke o “občevalnem” jeziku v Beneški Sloveniji šele 1901., a že takrat le po družinah ne pa posameznikih. Takrat je v čisto slovenskih in mešanih občinah 95,5 par sto družin govorilo slovenski jezik. Geograf Franc Musoni ceni število Beneških Slovencev za leto 1901 na 35.000. Leta 1921 so v čisto slovenskih občinah porazdelili po hišah posebno polo, na kateri je hišni gospodar lahko izjavil, kateri je materni jezik njegove družine. Po teh podatkih bi bilo 31.000 Slovencev. V resnici jih je prav gotovo čez 40.000. Uradni Annuario Statistico Italiano navaja za leto 1914 po čedadskem, huminskem, tumeškem in tarčentskem okraju 53.003 oseb, ki govorijo slovenski jezik. Koledar italijanskega Touring Cluba navaja število 60.000 - gre naprej - četrtek, 23. decembra 2004 4 A colloquio con Stefano Predan della Kmečka zveza Agricoltura, la carta vincente è la qualità L’intento di rivitalizzare il settore agricolo nelle Valli del Natisone è pienamente riuscito, ad un anno appena dall’inizio dell’attività, a Cividale, della Kmečka zveza, l’associazione degli agricoltori che, grazie soprattutto all’impegno di Stefano Predan, sta dando un segnale forte, occupandosi di assistenza ma anche di progetti, primo fra tutti quello dello sfruttamento delle biomasse. E’ tempo di un primo bilancio. Con quali scopi la Kmečka zveza ha aperto un suo ufficio a Cividale? "L'esigenza è quella di unire gli agricoltori delle Valli, che negli ultimi tempi parevano lasciati a sé stessi. Questo è lo scopo associativo, c'è però anche quello legato ai servizi che possiamo offrire agli agricoltori perché possano affrontare problemi che sono sicuramente maggiori rispetto a coloro che operano in pianura." Questi servizi in cosa consistono? "Assistenza fiscale e tecnica a 360 gradi, ciò di cui hanno bisogno le aziende agricole.” In quali condizioni hai trovato il settore agricolo? "Ho trovato tanta gente con voglia di fare. E' evidente che vanno fatte delle distinzioni. Il settore zootecnico vive una fase di crisi soprattutto a causa del costo del latte. Quello frutticolo ha buone potenzialità che cominciano a riemergere grazie alla qualità dei prodotti, in particolare delle mele. Stanno cominciando ad emergere, poi, a-ziende che si occupano della coltivazione di ortaggi. Le imprese boschive vivono un buon periodo, grazie ad una buona domanda di legname. La carta vincente di tutte resta la qualità del prodotto, che ci distingue dalla pianura. E' un valore da sfruttare, come quello della presenza dei giovani, diverse aziende stanno nascendo con buone prospettive." Mi pare di poter dire che la tua attività sul territorio si dirama in due direzioni, da una parte la valorizza- zione dei prodotti locali, dall'altra quella delle biomasse. "E' così. Le biomasse, che poi sono le legna da ardere, rappresentano una grande potenzialità di sviluppo. Anche qui si lavora su due fronti, il lavoro dato ai bo-scaioli, il cui o-biettivo è produrre reddito, e il rapporto con le i-stituzioni. In regione siamo i primi a partire e molti, da fuori, sono già venuti a chiederci informazioni." E per quanto riguarda i prodotti locali? "L'obiettivo è di portarli ad un ottimo livello qualitativo. C'è anche bisogno di promozione, di pubblicità, ma l'importante è partire dalla qualità. Abbiamo visto, per fare un esempio, come al Bumjak di Tribil abbiamo avuto riscontri con persone che venivano da lontano." Parlavi, prima, del rapporto che la Kmečka zveza ha con gli enti locali. "Oltre che con la Regione, abbiamo rapporti con la Provincia, la Comunità montana, i Comuni. Con l'ente montano in particolare sono ottimi soprattutto perché siamo porta-voci della volontà della base, abbiamo progetti concreti che partono dal basso." Quali impegni ti attendono nel 2005? "Quest'anno abbiamo fatto molto. Si tratta ora di mettere ( a frutto quanto realizzato finora, ad esempio far partire la filiera del legno. Un altro o-biettivo, dipendente però dalla Regione, è quello del progetto sulle castagne che abbiamo proposto, con il Comune di Stregna, affinché venga finanziato attraverso l'Inter-reg III. Affronteremo altre questione come quella dei danni provocati dalla selvaggina e quella che riguarda la riprogrammazione del Piano di sviluppo rurale. L'obiettivo è che le aziende di montagna possano ottenere di più. Vogliamo anche consolidare la struttura della base e allargarla almeno alla Valle del Torre. Continueremo a collaborare con l'Ures, il patronato I-nac e con gli enti sloveni del settore. Infine aderiremo alla raccolta di firme per una proposta di legge che preveda che sui prodotti venga indicato il doppio prezzo, quello al produttore e quello al consumatore." (m.o.) ZELENI LISTI ^ Ace Mennolja Božično drevo in jaslica Papež Janez Pavel li je na dveh svojih nastopih na Trgu sv. Petra v Rimu opozoril na pomen jaslic in novoletne ali božične jelke. Naglasil je njuno simbolno vrednost v katoliški in evropski kulturi in pozval, naj je ne izgubimo. Jaslice in božično drevo imata različna izvira. Jaslice upodabljajo zgodbo Kristusovega rojstva, okrašena jelka pa sega v poganske običaje, kjer ima pomen večno-zelenega življenja. Cerkev je v svoji zgodovini posvojila mnoge poganske navade, tudi sama pa je mnoge ustvarila in to v različnih časih. Papežev poziv ima pomen za vernike a tudi za laike. O nevernikih je težko govoriti, kajti ljudje v nekaj verjamejo. Ce parafraziramo Minattijev verz “Nekoga moraS imeti rad”, lahko zapišemo:” V nekoga moraS verjeti”. Drugo vprašanje je, kdo je ta nekdo ali nekaj. Mimo tega pa lahko v besedah starega papeža začutimo nostalgijo po pristnem in ne-mercificiranem življenju. Božični in novoletni prazniki so velik posel za trgovce. Takrat ljudje največ ku- pujejo. Gospodarska konjunktura pa je v Italiji in v zahodnem svetu “stanjšala" denarnice občanov in znižala njihovo kupno moč. Podatki nam bodo tudi letos povedali, da so bili za večino prazniki revnejši. Obstaja seveda sloj ljudi, ki se redno zadovoljuje z malim, kot elita, ki nima problemov. Ta stvarnost papežu seveda ni neznana in njegova poziva nista bila naključna. Potrošniška družba je simbolno moč božiča in novega leta uporabila v izrazito komercialne namene. Ta je pač “igra” na kateri sloni zahodni kapitalizem, danes verjetno že globalni. Krog je neizprosen: delamo, da trosimo in trosimo, da lahko delamo. Položaj ni bil vedno tako oster in tudi socialne razlike se niso tako izrazito poznale, posebno ne v istem okraju ali vasi. Mlin pa drobi “srčne” vrednote in medčloveške stike. Starih božičnih navad je veliko. Razlikujejo se v naSi deželi in celo od vasi do vasi. Jaslice in božično drevo, skromna darila, polnočnica in drugi obredi so nekoč sredi zime segreli srca ljudi in Tržič (Monfalcone) ima statut tudi v slovenščini V ponedeljek 20. decembra je bilo na občini v Tržiču (Monfalcone) zelo slovesno. Ob prisotnosti med drugimi slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, senatorja Miloša Budina in pokrajinskega odbornika Marka Marinčiča, so predstavili prevod občinskega statuta v slovenščino. Prevedla ga je Elisa Riggio, ki je zaposlena na podlagi prispevkov iz zakona 482. Odločitev je še posebej pohvalil pisatel Pahor, saj “je prepojena z evropskim duhom”, kot je dejal. Treba je sicer poudariti, da je občutljivost občine Tržič do slovenskega vprašanja prišla do izraza tudi v sami vsebini statuta. V devetem členu so namreč potrdili, da je slovenska manjšina avtohtona in zgodovinsko prisotna. Ob predstavitvi je odbornik Stefano Piredda poudaril, da bodo v kratkem odprli knjižnico, ki bo druga po velikosti v Gorici. Se posebno otrok. Bili so praznik za vse, čeprav je zima že odjedala zaloge v shrambah. No, ponekod so v tem času klali praSiče in nekaj je ostalo tudi za priboljšek. Bolj kot “blago” je pa ljudem ostajala magija simbolov. Moja generacija je že bila na poti potrošnje, čeprav sem kot otrok izrazito občutil čar praznikov, božičnega drevesa, jaslic, in seveda daril. Ker doma nismo bili cerkveni, je k nam prihajal dedek mraz. Božiček se je v Sloveniji pojavil nekje proti koncu osemdesetih let z znamenitim voSčilom za božič takratnega veljaka Jožeta Smoleta, ki se ga je oprijel navzdevek Božiček. Kljub temu smo Slovenci v Italiji imeli v Soli verouk in najlepSe zgodbe so bile vezane prav na Božič in Veliko noč. Imenujem jih zgodbe, ker jih otroci verjetno nismo mogli doživljati drugače in tudi pripovedovali so nam jih kot take. Sam sem si že za Božič pričakoval pomembnejša darila, vendar ni bilo vse v tem. Verjel sem v dedka mraza. Jaslice, nabiranje mahu zanje, božično drevo z okraski in lučkami so vzbujali v meni pričakovanje in občutek za magično. SoSolci iz cerkvenih družin so hodili k polnočnici in Se intenzivneje sodelovali v obredju. Malo sem jim zavidal. Vsi smo občutili posebnost trenutkov. Sodobniki smo manj občutljivi na simboliko in smo pozornejši na predmete in pre-dmetnost. V času debelih krav lahko predmetnost in nakupovalna mrzlica razveseljujeta. Ko je treba bolj ali manj stiskati denarnice, pa se odkrijejo medčloveške in socialne rane. Razdalje med ljudmi se večajo, prepadi med revnimi in bogatimi se poglabljajo in družba nasploh ne doživlja posebnega zdravja. Zato je papež čutil potrebo, da opozori tudi na drugo plat praznikov, ki ni le v nakupovalni mrzlici, katero si nekateri lahko privoščijo, drugi pa vedno manj. Seveda je želel približati ljudi k cerkvi, vendar ne samo to. V krizi simbolov in vrednot je tudi cerkev Šibke j Sa, slabo pa se počuti celotna družba. V petek 17. decembra v Trstu zasedanje paritetnega odbora za zaščito manjšine Paritetni odbor potrdil seznam občin, na potezi je sedaj vlada V petek 17. decembra seje na sedežu Dežele v Trstu ponovno sestal institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine. Tokrat je bil sklepčen - zadostno število italijanskih članov (slovenski niso nikoli bili problem), je zagotovil podpredsednik odbora Maurizio Leonarduzzi - in je torej lahko nadaljeval s svojim delom. Glavna točka na dnevnem redu je bil dokument s seznamom občin tržaške, goriške in videmske pokrajine, kjer naj se izvaja zaščitni zakon. Kot je znano se je paritetni odbor, na podlago prošenj ene trejine občinskih svetovalcev (kot predvideva zakon) 32 občin, že izrekel in poslal v Rim seznam. Ob njega se je obregnila vlada, ki je zaprosila za mnenje Državni svet in nato ga vrnila v Trst. Na petkovem sestanku so po po- globljeni razpravi sprejeli nov dokument, ki potrjuje seznam 32 občin ter pojasnjuje nekatera vprašanja. Proti je glasoval le zastopnik Nacionalnega zavezništva Adriano Ritos-sa, Danilo Slokar se je pa vzdržal. V dokumentu paritetni odbor najprej potrjuje svojo institucionalno vlogo in poudarja, da je ravnal v skladu s predpisi zakona. Upošteval je namreč zahteve občinskih svetovalcev, vključno tistih iz tržaške, goriške in čedajske občine. Obenem poudarja, da je edini pristojen za sestavo seznama občin, kar mu sicer priznava tudi Državni svet. Pomembno pa je pojasnilo, da se seznam občin nanaša na individualne pravice v smislu 8. člena zakona, ki predvideva dvojezično okence v središču Trsta, Gorice in Čedada. Drugo je vprašanje 10. člena o javni dvojezi- čnosti, ki je v pristojnosti dežele, predvideva pa drug postopek potem ko bo predsednik republike z dekretom potrdil območje zaščite. Na koncu dokument omenja tudi mednarodne sporazume, ki zadevajo zaščito Slovencev, od londonskega memoranduma do osimskih sporazumov, sklicuje pa se tudi na poročilo, ki ga je italijanska vlada poslala Svetu Evrope leta 1999. Dokument bo sedaj spet šel v oceno ministrstva za dežele, nato ga bo vzel v pretres ministrski svet. Sele nato bo dekret šel v podpis Predsedniku republike Ciampiju. Pravno-procedunilnih razlogov za odlašanje ni, je poudaril Rado Race, predsednik paritetnega odbora. Ministrski svet, ki potrdi seznam, pa ima svojo politično težo. Upati je, da se bo vse pozitivno izteklo. Lettera al giornale Non è accanimento contro la “bilingue” Leggendo sul Novi Matajur dell’undici novembre l’articolo: San Leonardo sentenza favorevole alla famiglia Podrecca, scritto da Michela Predan, si evince, relativamente al regolamento del trasporto scolastico, u-na mia idiosincrasia nei confronti della scuola bilingue di San Pietro al Natisone. A questo punto, ripensando anche a qualche altro suo articolo che mi riguardava, mi sorge il dubbio che Michela, su certi argomenti, abbia la propensione ad attribuirmi “peccati” più gravi rispetto a quelli commessi. Per sgomberare il campo da equivoci, vorrei di seguito dare la mia versione dei fatti. La maggiorazione di 2 euro della tariffa per il trasporto scolastico non riguarda solo i bambini della scuola Bilingue ma tutti quelli che u-sufruiscono del servizio e che non frequentano le scuole di San Leonardo. In realtà si tratta di uno sconto di 2 euro sulla tariffa che il Comune applica ai bambini iscritti nelle sue scuole. Tale “benefit” non va interpretato come un nostro accanimento contro chi frequenta la scuola bilingue, ma bensì un tentativo per far fronte al serio problema delle iscrizioni delle scuole di San Leonardo. Per l’Istituto Bilingue e per la qualità del loro lavoro svolto, io ho la massima considerazione e non ho nulla in contrario nei confronti delle famiglie che decidono di iscrivervi i loro figli. Come sindaco però, credo di avere il dovere di salvaguardare e promuovere azioni a favore delle scuole del mio Comune; scuole che reputo valide e in grado di fornire comunque una buona preparazione. Il sindaco di S. Leonardo Giuseppe Sibau Oglasi SD Z & Trst Gorica Čedad Slovensko deželno gospodarsko združenje srečno auguris wunsche auguri Še poAebno vAem noÀim članom, klientom, Aodelavcem in bralcem čaAopua Novega Matajurja. wm~, ERY1Sj sj*. obrtno poajermSKi SERVIS KOPER K www.servis.it fili Piccoli FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINJSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE ČEDAD Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018 CONFEZIONI KONFEKCIJE VlDUSSI * abbigliamento * tessuti * arredamento * pellicceria * sport CIVIDALE - ČEDAD Piazza Picco Tol. 0432/730051 ...Vsi vam želimo * vesel Božic in sreCno 2005 ' '■ hl Scuola di ballo cEas^ ORGANIZZA a ZIRACCO di REMANZACCO (UD) Presso la “SALA DELLA COMUNITÀ” in Via Stradoni n° 9 CORSO DI SALSA Y MERENGUE PER PRINCIPIANTI i _ „ IL CORSO COMPRENDERÀ 10 LEZIONI DI DUE ORE CIASCUNA E SI SVOLGERÀ OGNI MARTEDÌ dalle ore 21.00 alle ore 23.00 l A PARTIRE DA MARTEDÌ 11 GENNAIO 2005 ' le ISCRIZIONI AI. CORSO DOVRANNO AVVENIRE F.SC.U DIVAMENTE TRAMriE PRENOTAZIONE TELEFONICA ai i o 0432.683507 oppure 340.6816008 ENTRO II. GIORNO 10 GENNAIO 2005 OLTRE ALLE COPPIE, SI ACCETTANO PRENOTAZIONI ANCHE DAI SINGLE. SE EFFETTUATE CON ADEGUATO AN TICIPO. Stringher gioielli Via Manzoni 11/13 CIVIDALE DEL FRIULI Tel. Fax 0432/731168 KMECKA associazione agricoltori ZVEZA vo&CI vesele boZICne praznike In sreCno In uspeSno novo leto Cividale/Cedad - Ulica Manzoni 31 - Tel. 0432/703119 Gelateria Caffetteria Pasticceria dolce e salata S. Pietro al Natisone, via Musoni 3 iui/n ecupeparrucchten , via Ristai n. 19 Crvidale del Friuli ’ Udine 1 tel. 0432/732452 orario martedì, giovedì, venerdì esodato 6 30 17:00 mercoledì anche appuntnrrwito 8.30 - 12 1300 19.a četrtek, 23. decembra 2004 6 Proze in poezije v beneškem narečju sodobnih avtorjev “Besiede tele zemlje Založništvo tržaškega tiska je v elegantni obliki izdalo dragoceno knjigo: "Besiede tele zemlje" s podnaslovom “Proze in poezije v beneškem narečju”. Gre za izbor pesmi in kratkih proz v beneških narečjih, ki ga je izbral Miha Obit. V knjigi nastopajo Luisa Battistig, Marina Cernetig, Aldo Clodig, Viljem Cerno, Bruna Dorbolò, Loredana Drecogna in Andreina Trus-gnach. Gre torej za avtorje različnih generacij, ki jih združuje, kot jasno opaža Miha Obit v spremni besedi, pripoved o "-enem samem svetu". Ta svet pa ima veliko obrazov in izrazov. Kritik, ki bo vzel knjigo v roke, bo lahko podrobneje analiziral vsakega avtorja posebej. Ob prvi predstavitvi knjige pa bi radi spregovorili o tistem svetu, ki ga Obit omenja. ZTT ni želelo knjige "prevajati" iz beneških narečij (-teh je pač več), ampak je praviloma menilo, da bo jezik razumljiv vsakemu slovenskemu bralcu, ki se posveča literatu-' ri, prozi in pesmi. Skratka, jezikovno kultiviran bralec ne bo imel težav. Nasprotno, prav narečno besedišče se mu bo odkrivalo kot vabljivo in očarljivo. V “drugih besedah” bi spisi in pesmi ne bili več to, kar so. Navezanost na domačo govorico se v umetniški uporabi spremeni v dragocendst, ki lahko zadovolji tudi sladoku- IìcmcÀc (de ze/di sce. Knjiga Besiede tele zemlje zato ni ne "stara" in niti "eksotična", ampak je polnokrven prispevek slovenski književnosti. Tematsko se pisatelji in pesniki oziroma pesnice in pisatelji, ki jih je knjiga zbrala, zvečina obračajo na domač kraj, iščejo korenine, brskajo po smislu svoje kulturne tradicije in poslušajo njene davne glasove. Pri tem poslušanju pa nas pripeljejo v posebno atmosfero, v svojstven mir, ki Igj ga oznhčuje že s svojimi prvimi prozami Luisa Battistig. Avtorji v svojem realnem življenju ne živijo kmečkega in niti ne zgolj vaškega sveta. Po kulturi so izobraženi in "mestni". Svet, ki ga omenja Obit, pa upodabljajo, in to jih pono- vno združuje, kot metaforo bivanja, kjer je še možno biti ljudje. Ko sodoben človek varuje prostor svojih korenin, skuša sebe obvarovati pred tem, da ga svet s svojo površinsko naglico in eksistenco, ki izgoreva kot cigaretni ogorek, preprosto ne. "povozi" kot tovornjak pešca. Zato sta narečje in Benečija preteklost in obenem potreba, ki velja za jutri, da bi si življenja preprosto ne zaigrali v naglici in po-vršinskosti vsakodnevnega početja. Knjiga Besiede tele zemlje bo torej za vse, ki jo bodo vzeli v roke, branje, ki bogati. Knjigo kakovostno dopolnjujejo fotografije, ki jih je posneu Graziano Podrecca, za prikupno oblikovno podobo pa je poskrbel tržaški Studio Link oziroma Rado Jagodic. Knjiga je lahko tudi prijetno božično darilo, (ma) AA.vv, “Besiede tele zemlje - Proze in poezije v beneškem narečju”, Ztt-Est, 12 euro Škrat Škrip Škrap nagaja rad IkVCTAMlAt A KO PRIDEJO ANGELČKI KAHNOV ŠKRAT Pravljice Iwtt Met« Obitova križna potovanja na čolnu pesniške besede Knjigo je izdala založba Mobydick iz Faenze v zbirki “Le nuvole’ fTTT p Michele Obit MAROb.lSAROASSI O kolegu je v bistvu nemogoče pisati kritiko, čeprav je ta kolega Miha ali Michele Obit, ki sedi blizu in bolj molči kot govori ali pa bolj govori z molkom. Pri založbi Mobydick je pred kratkim izdal zbirko Mardeisargassi. Gre za pesmi v italijanščini, čeprav piše tudi v beneškem narečju. V italijanskem slovarju pa je pesnik doma za drznejše polete. Ker se mi zdi, zame, kritika nemožna, bi knjigi na rob zapisal nekaj smerokazov, ki seveda za bralca niso obvezni. Opazil sem jih v Obitovi metaforiki, ki jo sestavljajo zelo natančno razporejene besede. Pesnik tehta foneme, besede, verze in metafore. V tem jezi- kovnem postopku ne bomo našli razkošja. Omenjene metafore, preobrati, jezikovne plasti, ki sežejo od vsakdanje govorice do jezikovne abstrakcije, vseeno ustvarjajo sliko za večplastno branje. Znotraj te slike je nekaj izrazitih smeri. Miha Obit izraža to, čemur pravimo “bivanjska stiska”, vendar ne gre za že klasično eksistencialno razklanost. Razlogi stiske so drugje. Prvo vprašanje, ki se pesniku zastavi, je razmerje med točko in potjo, med mirom in potovanjem. Obsojen je namreč na potovanje, ki pa nima jasnega cilja: “Bisognerebbe sempre cambiare casa.” Kam iti potem, ko si menjal hišo, pesnik ne pove. Jasno je le naslednje: “Sto andando/ a raccogliere i cocci”. Pesnik gre nabirati drobce. Natovoril jih bo na ramena in odšel. Kako in kam? Pravi: “in queste mani è la forza e l’andare/e poi perdersi e saper ritornare.” Iti in priti sta torej skorajšnja sinonima, hoja je dolga, popotnik v klinču ringa. Naslednji verzi ne dopuščajo dvoumja: “Un marinaio cieco da poppa/indicherà la direzione-mar-deisargassi/tanto per dire un nome-nuvole e fumo”. Smerokaz, ki ga nakazujem (pesnik ga snema) je očiten skozi vso zbirko, vendar ni edini element, ki jo označuje. Ce se pot pričenja, ko se zaključi potovanje, ki sili v novo, morda isto, pot, križa to pot očitna dvojnost, ki se ujema: nič ni eno, vse ima dve plati in obenem sta dve poti eno. Ena in druga plat se zato ne spopadata kot pri Danetu Zajcu: obe sta kot dvojnost na ploskvi, čeprav “destabilizirata” naše bivanje, ali pa ga pustita odtekati. Pravi Obit: “siamo noi la casa e tutto ciò che resta fuori”. Znana sta tudi njegova verza: “Così sono Michele e Miha / e a me sta bene”. Je eden in dvojen in mu gre prav, čeprav je ta “prav” v povprečju biti, ki se ne meri s skrajnostmi, ampak lahko posluša le povprečnost, na katero smo obsojeni, na plitvino, kjer moramo plavati. “L’estate e il miele si assomigliano già troppo”. Sladkost je, a ni več tiste sladkosti, da bi zavriskali, lahko le prišepnemo, da je nekaj sladko. Na koncu je dvojnost kot tenka ledena plošča nekega rahlega bivanja med potovanjem. Se bo led zlomil? V poezijo Mihe Obita se tu pa tam prikradejo tudi družbenokritični elementi, ki pa jim pesnik ne dovoli, da bi prevladali: tudi oni so ujeti v usodno neusodnost: “Ma non siamo militanti: chi viene dalle barricate/chi si sveglia la notte senza patria/chi ha paura di non aver paura/ dei nazionalismi - lo è”. Tu je jasna obsodba nacionalizmov, vendar je neretorična in nikakor dana. Ko bi bila gotovost bojevnika, bi je ne bilo (obsodbe). Človek, ki potuje in se vrača k odhodu, človek, ki nosi s sabo “znotraj” in “zunaj”, ima lahko svoja prepričanja, svojo družbeno zavzetost, obenem pa se zaveda, kako se lahko vse zamaje tudi takrat, ko se zdi morje gladko. Nakazal sem tri smeri. Morda je malo, morda veliko. Verzov nisem prevajal, ker bi mi bilo to težko. Lahko pa zapišem, da je Miha Obit s svojo zadnjo zbirko Mardeisargassi zrel in profiliran pesnik, ki mi daje misliti na marsikaj: tudi nase in na svoje bivanje in delo. Ace Mermolja Michele Obit, “Mardeisargassi”, Mobydick editore, 9 euro Zadruga Novi Matajur se pred prazniki predstavlja s petimi knjigami za otroke. Kot vemo, izdaja Zadruga otroško revijo Galeb, ki jo urejuje Majda Železnik. 2e nekaj let pa se je uspešno uveljavila zamisel, da se iz nekaterih zgodb naredijo knjige, ki romajo na širše slovensko tržišče, kot to zmore sam Galeb. Galebove knjige zbirajo dobre vseslovenske avtorje in ilustratorje. Pred sabo imamo torej knjigo Marka Kravosa Škrat Škrip Škrap nagaja rad. ki jo je posrečeno ilustrirala Pet knjig za otroke Zadruge Novi Matajur Alenka Sottler. Kravos je pesnik, pisatelj, veliko pa je že napisal za otroke. Naj omenimo, da je Kravos napisal zgodbo za letošnji Galebov Šolski dnevnik. Zgodbe o škratu Škrip Škra-pu ponovno ponazarjajo pisateljev bogat slog in prav tako bogato domislijo. Kravos sega v starodavni pravljični svet in ga prenese v sedanjost. Škrat se tako poda na vojno, ki se zaključi povsem nepričakovano, pomaga dedku in babici, da jima galebi odnesejo hišo iz predmestja polnega saj in ropota na morsko obalo itd. Škrat je protagonist tudi knjige Kamnov Škrat, ki jo je napisal pedagog, pesnik in pisatelj za otroke Jože Se-vljak. Gre za lepo berljive in optimistične zgodbe, kjer dobro zmaga nad zlim. Knjigo je razkošno ilustriral redni Galebov sodelavec Klavdij Palčič. V spremni besedi je pisatelj Tone Partljič napisal, da od Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih ni bral tako izvirnih “bajk”. Franjo Frančič je plodovit pisatelj. V knjižni zbirki, ki jo ponuja Zadruga Novi Matajur, se predstavlja z enostavnim naslovom: Pravljice. Knjigo je ilustrirala Mojca Cerjak. Frančičev svet je blizu otrokom, obenem pa je poetičen in rad zaide v sanje. Mladi bralci bodo v knjigi lahko zaslutili lastne težave ter se srečevali z vilami, ži- valmi in z drugimi protagonisti, ki so vsi simpatični. Naslednji na vrsti je pisatelj Dim Zupan. Tudi on je zelo plodovit, saj je izdal kakih 20 knjig. Pri zadrugi Novi Matajur je izšlo več zgodb s skupnim naslovom Ko pridejo Angelčki. Tudi to knjigo je z občutljivostjo ilustrirala Alenka Sottler, spremno besedo pa je napisal Marko Kravos. Protagonista zgodb sta brat in sestra, ki na svojstven način doživljata družinske zgodbe in dogodivščine sodobnega sveta: od življenja med mestnimi bloki do nogometne stave. Zadnja na vrsti je Tatjana Kokelj s knjigo Anja in Matej, ki jo je ilustriral Adriano Janežič. Spremno besedo je napisal dr. Igor Saksida. Zgodbe so kratke in enostavne, primerne so tudi za najmlajše bralce ali poslušalce, ki bi ne zmogli daljših besedil. Zbirka knjig, ki jo ponuja Zadruga Novi Matajur, bo lahko ob praznikih razveselila mnoge otroke; saj niso samo igrače, kajne? (ma) “Sonce, nesime kolonce an dol po klance na sred vasi...”. Z roko na srcu so “Mali lu-jerji” v občinski dvorani v Spettai veselo peli svojo himno. V dvorani in zadaj stoje so bili Številni dijaki in univerzitetni študentje, ki so se izšolali v dvojezični šoli, oni in njihove družine pa so še vedno navezani nanjo.V teh dveh prizorih se zrcali uspeh dvojezičnega šolskega središča iz Spetra, ki je v petek 17. decembra začela svoja praznovanja. “Z veseljem in ponosom”, kot je dejal predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje Giorgio Banchig, saj je odločilno prispevala k utrjevanju korenin in odkritju dediščine, a je obenem bila pogoj za rast in razvoj. Praznovanje je bilo priložnost, da se je Banchig zahvalil vsem, ki so prispevali k uspehu šole. Najprej Pavlu Pe-tricig, ki je bil njen predsednik do podržavljenja in ga je občinstvo prav na začetku večera pozdravilo in se mu zahvalilo z zelo dolgim aplavzom, nato ra- V petek 17. decembra v Spteru smo praznovali dvajsetletnico dvojezičnega šolskega centra Veseli in ponosni na našo šolo Beneškim otrokom je treba zagotoviti v L utopia ek realtà Oblasti in vodstvo šole na petkovi prireditvi v špetrski občinski dvorani Pod vodstvom dirigenta Davida Clodig prepeva otroški zbor Mali lujerji Nekateri univerzitetni študentje in dijaki, ki so obiskovali dvojezično šolo Priročnik o dvojezičnem otroku in pisana razstava V Beneški galeriji pričevanja o rojstvu in delovanju šole vnateljici Živi Gruden in požrtvovalnemu učnemu osebju, staršem, ki so “verjeli v revolucionarni projekt”, Republiki Sloveniji, Deželi F-JK, Pokrajini in Občini. Spetrski Zupan Manzini je nato izrazil podporo dvojezični šoli in dejal, “da ni dovolj, da je treba domači jezik govoriti vsak dan”. Zelo prepričana je bila nato podpora deželnega odbornika An-tonaza in pokrajinskega Cargneluttija, ki sta oba izpostavila bogastvo dvojezičnosti. Čestitkam se je pridružil senator Budin, ki je dejal, daje špetrska šola najbolj živahna in moderna ustanova na našem področju, ki odseva večjezičnost našega prostora, da pa je treba nadaljevati z dvojezičnim poukom tudi na srednji šoli. V imenu republike Slovenije je pozdravil generalni konzul v Trstu Jože Sušmelj, za krovne organizacije Slovencev v Italiji pa Sergij Pahor. Nato je prisrčne čestitke izrekla ravnateljica kobariške osnovne šole Alenka Razpet, medtem ko se je Silvana Schiavi Fachin z videmske univerze spomnila prvih stikov s Petričičem ter njene poskuse, da bi na podlagi DVOJEZIČNI OTROK Il BAMBINO BILINGUE Živa Gruden, direttrice della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone, nell'intervista pubblicata lo scorso numero ha raccontato il percorso compiuto dall'istituto nel corso dei venti anni e le sue aspettative. L'inizio. "La sede del circolo Ivan Trinko e le altre nostre organizzazioni erano ospitate in via Patriarcato. Eravamo in tanti, soprattutto Beneciani ma anche amici da Trieste. Il discorso era incentrato sulle iniziative legate al settore scolastico in Benecia. Come un fulmine arrivò l'idea del professor Paolo Petricig di una scuola privata, che in quel momento ci pareva un'utopia". Il modello. "Guardandoci attorno, da una parte ci siamo indirizzati al modello delle scuole dove è presente una minoranza, quelle slovene e del Sud Tiralo in particolare. Era un modello, però, "eccessivo", se così si può dire. La scuola italiana inculcava nella gente la convinzione che l'uomo è monolingue, che la conoscenza dello sloveno è un ostacolo per poter padroneggiare l'italiano. Dovevamo superare questa variante a esclusione. Per questo ci siamo affidati al modello delle scuole bilingui." La lingua e il dialetto. "La questione si risolve come in qualsiasi altra situazione linguistica. Parlare di una lingua come di un sistema bloccato è irreale e da non esperti. Conoscere la lingua letteraria significa conoscere una parte della lingua letteraria. Non si può parlare quindi di alternativa tra dialetto e lingua letteraria, bensì di una coabitazione di diversi sistemi con varianti intermedie". La crescita. "Mentre a Gorizia e Trieste le scuole slovene sono distribuite su un territorio ben delimitato, la nostra è l'unica scuola del genere su un territorio che comprende i sette comuni delle Valli del Natisone ma anche Cividale, Faedis, fino alla pianura friulana dove vivono gli Sloveni." Statali. "Il passaggio da privata a statale è stato difficile come tutti i passaggi. Poi le cose si sono messe a posto. In realtà non è cambiato molto, se non il fatto che sono venute a mancare quelle pesanti preoccupazioni che avevamo come scuola privata, penso soprattutto alle ristrettezze finanziarie, quando non potevamo nemmeno garantire gli stipendi al personale." A seguire. "Il problema è che la nostra scuola termina con il quinto anno delle elementari. Dall'esperienza sappiamo che è poco perché la lingua si consolidi e diventi parte del sapere della persona. Per questo mi pare di grande rilevanza il fatto che con questo anno scolastico si sia iniziato l'insegnamento delle sloveno anche nelle medie inferiori. Un secondo fatto che ci fa piacere è l'avvio dei corsi di sloveno presso il liceo di Cividale." evropskih sredstev uvedla eksperimentalni dvojezični pouk, v furlanščini v Gaglianu pri Čedadu, kar je lepo uspelo in se tista izkušnja še nadaljuje, v slovenščini pa v občini Sauo-dnja, kjer pa so predlog zavrnili. Takrat je bil zadosten en sam nasproten glas in je projekt propadel. Zatem je odprl svoja vrata dvojezični vrtec v Spetru, ki mu je Schiavi Fachin vseskozi odblizu sledila. Pozdravila je tudi Lučka Barei, vodja urada za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu, nakar je Suzana Pertot predstavila brošuro o dvojezičnem otroku. Zaključila je prvi del prireditve ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden, ki je med dragim povedala, da je res jezik ohrani, “če ga v družini prenašajo iz generacije v generacijo, vendar je tudi potrebno, da se razvija in bogati na višji šolski stopnji.” (jn) Psihologinja in raziskovalka Suzana Pertot je na praznovanju dvajsetletnice Spetrske šole predstavila dvojezično brošuro “Dvojezični otrok”. V bistvu gre za koristen priročnik za starše, ki ga je ilustrirala Magda Tavčar, izdali sta ga pa Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta in Zavod za slovensko izobraževanje iz Spetra. Nastal je iz pogovorov, ki jih je Pertotova imela s starši otrok slovenskih vrtcev na Tržaškem in dvojezičnega v Spetru in predstavlja govorni razvoj dvojezičnega otroka ter razblinja marsikatero skrb ali predsodek. Le v petek 17. decembra so v Beneški galeriji odprli razstavo “Dvajset korakov”, ki jo je postavil Alvaro Petricig. Na stenah galerije nepre- trgoma tečeta dva vzporedna trakova. V prvem, črno-be-lem, so zbrani dokumenti povezani z rojstvom šole, začenši z zapisniki prvih sestankov šolske komisije pri pokrajinski SKGZ ter z njeno rastjo in skrbjo za ureditev pravnega statusa in priznanje. V spodnjem traku, na otroški višini, je z barvnimi slikami prikazano zelo boga- to in živahno življenje in delovanje v dvojezičnem vrtcu in šoli od začetka do današnjih dni. Razstava bo na ogled do polovice januarja. V Beneški galeriji je bogata dokumentarna razstava novi matajur Četrtek, 23. decembra 2004 Na Občini podelili diplome tečajnikom slovenskega, nemškega in furlanskega jezika Kanalska dolina Trbiž razvija svojo jezikovno pluralnost Trbiška občinska uprava pod vodstvom župana Franca Baritussia spada med prvimi javnimi upravami, ki so ustanovile posebne jezikovne urade, predvidene po zakonu 482/99. Gotovo je bila prva v deželi Furlaniji-Julijski Krajini, ki je predvidela in omogočila poslovanje tudi v slovenskem jeziku. Urad za stike z občani je zaCel delovati 1. oktobra 2003, mesec zatem se je zaradi obilnega in specifičnega dela preimenoval v urad za jezikovne skupnosti in mednarodne odnose. V poldrugem letu poslovanja je urad izvedel veC dejavnosti, od enostavnega prevajanja do soorganizaci-je sreCanj in seminarjev ter udeležbe na manjšinskem posvetu o zakonu 482/99, ki ga je v deželi Apuliji organizirala tamkajšnja skupnost občin, ki se prizadevajo za ohranitev in varstvo gršCine. Trbiški občinski u-rad je skrbel tudi za organizacijo kulturnih prireditev na teritoriju občine ter seveda gojitev dobrososedskih odnosov z občinami v Sloveniji ter na južnem Koro- Predbožična delavnica škem. Ne gre pozabiti, da tudi aktivnosti in sodelovanje s pobrateno občino Monošter na Madžarskem potekajo preko tega urada. Urad za manjšinske jezike in mednarodne odnose ter odborništvo za kulturo sta s sredstvi, ki jih predvideva zakon 482/99 izvedli tudi jezikovne teCaje namenjene občinskim uslužbencem. Ob zaključku začetnih tečajev so obiskovalcem v občinski sejni dvorani slovesno podelili diplome. Bila je priložnost, da so med drugim udeleženci pokazali nji- hovo stopnjo znanja in obe-men kulturni dogodek, saj je vsaki prebral tudi odlomek ali poezijo. Kot podatek naj povemo, da je slovenski jezik izbralo 14% občinskih uslužbencev, nemščino jih je zbralo 20% in furlanšCino 8%. Veliko je bilo takih, ki so obiskovali vse tri jezikovne teCaje. V dogovoru z odborniš-tvom za kulturo, se je urad za jezikovne skupnosti in mednarodne odnose odloCil, da se bodo naslednji jezikovni teCaji zaCeli sredi januarja prihodnjega leta. R. Bartaloth bi skupaj preživeli prijetno popoldne. S pomočjo učiteljic Nataše in Tanje so i-meli ustvarjalno delavnico roCnih del, na kateri so pripravili okraske za božična drevesa. Z velikim veseljem in predvsem plodno domislijo so pripravili prav lepa dela. Veselo so tudi zapeli. Naj povemo, da se pridno udeležuje teCajev slovenskega jezika, ki jih prireja kot o-srednjo dejavnost središče Planika skupina štirinajstih otrok. V sredo 22. decembra v popoldanskih urah pa je bila v Žabnicah, v prostorih slovenskih šolskih sester božičnica, kjer so nastopili otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Dogodek sta organizirala Glasbena matica in Sks Pla-nika-Glasbena šola Tomaža Holmarja. (r.b.) Otroci, ki obiskujejo teCaje slovenskega jezika pri Slovenskem kulturnem središču Planika v Kanalski dolini so se 16. decembra zadnjic sreCali v tem letu, da Glas Kanalske doline Po letu in pol premora bodo ponovno stekle oddaje slovenskega sporeda Rai z naslovom “ Tam kjer teCe bistra Bela - oddaja iz Kanalske doline”. Prva oddaja bo na sporedu v soboto 25. decembra ob 12.30 uri po oddaji namenjeni dolini Rezije. Koordinatorka oddaje je Loredana Gec in bo s pomočjo domačinov skušala oblikovati spored ter vsebino na zanimiv in privlačen naCin. V prvi oddaji bo govor o knjigi, ki jo je izdalo ZTT ob obletnici neurja v Kanalski dolini z naslovom “L’ onda, Val, die Flut”, o novem dogovoru med davčnim uradom in občino Trbiž glede nasvetov davCne narave tudi v slovenskem jeziku, o dogovoru med Deželo FJK in Koroško deželo o zdravstveni oskrbi. Gospa Liza Palderjeva pa bo pripovedovala o božičnih jedeh v Zabnicah. Po BožiCu bodo oddaje na sporedu vsaka dva tedna, ob sobotah ob 12.30 uri. IV COLOR I HI-FI / ELETTRODOMESTICI *-» - STIL pOTTICA enpert PIÙ’ ASSORTIMENTO PIÙ’ CONVENIENZA PIÙ’ ASSISTENZA di MORENO SINTONI -all sì F.LU CHICCHIO CIVIDALE DEL FRIULI (UD) CIVIDALE DEL FRIULI Via Ristori 24 Tel. 0432/730898 1 Via Europa - Tel. 0432/731456 I CIVIDALE CORSO DI BALLO tmmmw "I 5 BALLI IN LINEA PIÙ FAMOSI IN AMERICA Presso la "SALA DELLA COMUNITÀ in Via Stradoni n° 9 a ZIRACCO di REMANZACCO (UD) IL CORSO COMPRENDERÀ 5 LEZIONI DI DUE ORE CIASCUNA E SI SVOLGERÀ OGNI MERCOLEDÌ dalle ore 21.00 alle ore 23. 00 A PARTIRE DA MERCOLEDÌ 12 <»l.\VAIO 2005 LE ISCRIZIONI AL CORSO DOVRANNO AVVENIRE ESCLUSIVAMENTE TRAMITE PRENOTAZIONE TELEFONICA vi lo 0432.683507 3KM>»l