8-2006 16 @e vsaj teden dni, vse od ro`novenske nedelje, je de`evalo brez prestanka. Sesirjeni oblaki so polegli na vrhé, da o~em ni bilo dano videti, ali tudi tam zgoraj de`uje ali pa se je morda `e sprevrglo v sneg. Odmaknil je pogled od okna in si po~asi slekel talár ter ga zgledno preganjenega polo`il na komodo. [ele preob- le~en se je sklonil in pobral tanj{i poleni, ki sta na razkopani `erjavici kmalu zagoreli. Nara{~- ajo~i plamen~ki so pomagali razkriti vso borno opremo malega `upni{~a. Z gore~o trsko je v nespameti pri`gal obe debeli sve~i v sve~niku, pa takoj nato eni poklopil stenj, da je zadi{alo po medenem vosku. @e tretje leto je ma{eval v Razbiti kelih Ledinska imena pripovedujejo  in  Du{an [kodi~ tej majhni, zakotni fari. Ni~ ni kazalo, da se ga bo {kofija kaj kmalu usmilila in ga dodelila kam v prijaznej{o notranjost. V trenutku slabosti si je celo drznil pisati prelatu, zadovoljivega odgo- vora pa ni dobil. Prvi~ mu je svetoval le potrpe- `ljivost in mu priporo~il, naj se bolj poglobi v du{e svojih podanikov ter iz njih posku{a obli- kovati bogaboje~e ov~ice. Tak{ne prilo`nosti v veliki fari, kjer ni tolik{nega pomanjkanja in kjer se razra{~ata farizejstvo in nemorala, nikdar ne bo imel. Potrpi, sin moj, mu je pisal, in se u~i ̀ ivljenja! Po letu dni je poslal {e drugo pismo, vendar nanj sploh ni ve~ dobil odgovora. Tukaj pa je `ivljenje trdo in ljudje cerkvi niso  Zoran Gaborovi~Gore nad Kurjo dolino 17 8-2006 naklonjeni ni~ bolj, kot jim je nujno. Ozrl se je v kot, kjer je viselo metrsko razpelo in na njem preprost kipec. V plapolajo~i svetlobi je bilo videti, kot bi se kri`ani trudil osvoboditi `ebljev, ki so mu prebi~ano telo priklepali na les. In krvava solza v njegovem o~esu je grozila, da mu bo vsak trenutek zdrsnila po licu. Iz ve`e se je zasli{al ropot. Le kdo bi lahko bil, se je zdrznil iz trenutne zamaknjenosti. Takoj nato je potrkalo. »Naprej!« Vrata so se z je~anjem vdala in vstopil je fanti~, morda dvanajstih let, naprav- ljen kar se da revno in obut v cokle. »Hvaljen Jezus,« je obstal pri vratih s pome~kanim klobu~kom v rokah. Tla, ki `e predolgo niso bila poribana, je zmo~ilo nekaj kapljic, ki so mu odpadle z obla~il. »Na vekov veke! Kaj bo dobrega, O`bej?« je vpra{al, ko je v pri{leku prepoznal Poto~- nikovega ov~arja. Pobi~ je imel v resnici `e {tirinajst let, le da je bil za svojo starost zelo drobne postave. Nekje iz Tuhinjske doline so ga pripeljali, {e preden je on pri{el sem za `upnika. »Jaz,« je jecljal s treso~o spodnjo ~eljustjo, »za ovcami sem bil, v Mokrico so se mi zalezle.« [ele zdaj je lahko opazil, da ima fant ~isto pomodrele ustnice. Iz vla`nih, od klobu~ka pole`anih las se mu je komaj opazno kadilo. Prijel ga je za roko in posedel na stol pri pe~i. »Saj si vendar ves prezebel. ^emu pa si pri{el sem, O`bej? Pri ovcah ti jaz ne bom mogel pomagati.« Segel je po ro~ki na robu {tedilnika in z ob`alovanjem ugotovil, da je v njej le {e nekaj postane {ipkove usedline. Zjutraj je malo zale`al in ni utegnil pristaviti novega. Kasneje pa se ni spomnil. »Do doma imam {e dale~,« je v zadregi sklonil glavo. »Zeblo me je.« »@e dobro, O`bej,« se mu je fant zasmi- lil. »Ko si odpo~ije{ in se ogreje{, pa pojde{ dalje.« V njem se je spet zganil tisti ~love{ki ob~utek, ki ga je v~asih v boju s svojimi notra- njimi dvomi in sku{njavami prav po nemarnem zapostavljal. S korcem je zajel vodo iz vedra in napolnil ro~ko, ki je bila z notranje strani zaradi kuhanja ~aja prevle~ena s temno rde~o patino, ter jo postavil na {tedilnik. Presenetljivo so se drva takoj vnela in dimnik je kljub navzdol tla~e~emu vremenu dobro potegnil. Opazoval je fanta. Na drobnem obrazu z udrtimi lici so izstopale velike ~rne o~i. Zarezici nad nosom sta izdajali skrb in negotovost v njegovi du{i. »Povej mi. Te gospodar kdaj tepe?« »V~asih,« mu je bilo neprijetno. »Ne prehudo,« je skoraj za{epetal, kot bi se bal lastnega glasu. »Koliko ovac se ti je izgubilo? Dve, tri?« »[est. Nisem si ve~ upal za njimi. Treskalo je.« Seveda je treskalo, zadnje dni je bilo, kot bi se napravljalo na nov vesoljni potop, je pomislil gospod in pogledal skozi okno. Tema bo zaradi debelih oblakov vsaj eno uro prej. Rosa na {ipi mu je ~ez nekaj ~asa povedala, da je voda v ro~ki zavrela. Vsul je {ipkovega ~aja. »Se boji{ domov?« ga je vpra{al skozi sopa- rico, ki se je dvigala iz plo~evinastih skodel pred njima. Opazoval je fantove prste, {e vedno rahlo pobeljene od mraza, ki so drhte~e oklepali toplo posodo. »Gospodar je rekel, da pred zimo ne dobim ~evljev, ~e ne najdem ovac.« »Moj bog,« je pomislil, »kako me pre- sku{a{! Dal si mi pamet in jaz sem se dal tebi. Le kako naj najdem besedo tola`be ob taki nedol`ni prepro{~ini? Fantu bodo odrekli ~evlje, ker mu je nekaj ovac zbezljalo v hrib, kdo ve, morda jih je celo strela in le`ijo pod kak{no steno. Vsa fara `ivi v pomanjkanju in se trudi za svoj vsakdanji kruh. Letine so slabe in tudi pri ófru se pozna, da se ljudje ob trudu za pre`ivetje vedno manj zana{ajo na bo`jo pomo~. Morda sem res premalo potrpe`ljiv, kot mi je bilo o~itano. Celo sebi~en, ker bi se rad umaknil na bolj{e, ne da bi lahko pred bogom in pred seboj rekel, da sem posku{al vse, kar je bilo mogo~e, da bi spremenil ta svet vsaj za velikost pra{nega zrna na bolje. Ali imam pravico biti nezadovoljen, ker moram {tediti s sve~ami in ker imam v tabernaklju le reven bakren kelih namesto zlatega, kakr{nega imajo na [tifti, kjer sem kaplanoval?« »Mar ni nikogar drugega, mislim, odraslega pri hi{i, da te po{iljajo samega?« »Ni. Lani je volarju pri vleki hlod stisnil nogo, pa sem poslej sam za te re~i. Pa saj,« so se mu zasvetile o~i, »nam poslej ne bo ve~ hudega. Tudi ~evlje bom dobil. ^e ne, si jih bom pa kar sam kupil.« Kot da bi si pregriznil jezik, je nenadoma umolknil. 8-2006 18 »Seveda, O`bej,« je rekel gospod in vstal. Pomi{ljal je za trenutek pred omaro, ne dolgo, samo za trenutek, nato pa vendarle podlegel slabosti in iz zelenke izvlekel zama{ek in si v skodelo vlil dolg curek. V nos mu je puhnil vonj po nagnitem sadju. Zadnja letina je bila res slaba. »S ~im pa jih bo{ pla~al? Denarja ti gospo- dar ne bo dal. ^e bo manj volne in sira, tudi zaslu`ka ne bo. Pa {e z bolnim hlapcem ga je udarilo. Vere manjka pri va{i hi{i, O`bej, vere!« je rekel med dolgim po`irkom, `e napol iz navade. Kri`ani, ki se mu je pri tem prikra- del pred o~i, ga je grdo gledal. »Zlatá bom prinesel s hribov. Potlej nam ne bo hudega, ovce bomo pa kar nove kupili, ~e teh ne najdemo,« je fantaziral. »^e bi bilo tako preprosto, bi jaz imel `e najmanj {kofovski prstan,« se je kislo nasmeh- nil gospod, in preden je vrnil zelenko na svoje mesto, vlil {e en kratek pljusk. »Res, iz Zlatega studenca. Ko sem {el za nemarnicami, sem naletel nanj.« »O`bej, to so vendar pripovedke. Dokler jih pripovedujejo otrokom, je to dobro. ^e pa jih nekdo {iri med ljudmi, je to {kodljivo in gre{no, ker zavaja v po`re{nost in nerazu- mnost. ^loveka odvra~a od pametnega dela in ga trga od kmetije in dru`ine, za katero mora skrbeti, ~e mu jo je bog dal. Nagovarjanje k temu pa je smrtni greh!« je povzdignil prst. Fantu je nekoliko stisnilo grlo. Pa je ven- darle nasprotoval. »Res sem ga na{el. Prav tako je, kakor pri- povedujejo. Zlati kamen~ki se prekopicujejo po njegovi strugi in zlatega prahu je okoli skal v njej, da je voda kar motna.« »O`bej, za boga svetega!« je u{lo gospodu, ker si je pri tem nekoliko poparil brado in se polil s ~ajem po srajci. »Kaj pravi osma bo`ja zapoved? Se zaveda{, kam vodi tak{na pot? Bahanje in laganje spadata v greh jezika, ki se ga skrajno te`ko popravi!« »Saj ne la`em. Vam se pa sploh ne bi upal,« je za{epetal. »Hodil sem po Mokrici, ko se mi je zazdelo, da iz megle sli{im ovce, ki blodijo 19 8-2006 v strmalih. Vedno te`je je bilo in `e sem hotel odnehati. Pa nisem, ~e so se one prebile, se bom pa tudi jaz! Ko sem splezal ~ez prepa- den rob, sem zasli{al {umenje vode in sem si rekel: na{el sem jih, hvala bogu. U`ejala jih je strmina in so {le pit. Naredil sem {e nekaj korakov in namesto ovac ugledal majhen trop gamsov, ki se je napajal v tolmun~kih. Mladi~i so se igrali in poskakovali v vodi, zdaj na eno, zdaj na drugo stran brega. To je bilo nekaj za videti; ko so skakali iz vode, so imeli parklje vse prekrite z zlatim prahom, dokler se jim ni obletel na tla. Vodnica je nekajkrat z roglji potegnila po zlatem gru{~u, da sem ~isto raz- lo~no sli{al, kako je cingljalo.« »In ti ima{ seveda polne `epe tega gru{~a, fant nesre~ni?« je sedel k njemu. »Ampak ga nima{, kajne? Zato ker si pozabil vzeti s seboj en sam, samcat drobi`ek. Eno samo luskico, ki bi razodevala, da nisi la`nivec. Ne vem, kaj bo iz tebe, O`bej, ne bo se ti dobro izteklo, ~e ne bo{ znal lo~evati zrnja od plev. Ena strupena ljuljka med `itom lahko oku`i celo vre~o kru{ne moke in z ljudmi je ravno tako. Tak{ni postanejo izob~enci v svojem okolju `e za `ivljenja in ob svojem koncu {e pri bogu. Zapomni si to!« »Ustra{il sem se. Saj sem hotel zraven, pa mi niso pustili. Ko sem naredil korak proti njim, so mi {li kar naproti. Cel trop. Ko sem se ustavil, so se ustavili {e oni. [e dvakrat sem poskusil, pa se je ponovilo. [e mladi~i so se nehali igrati, samo gledali so me in se postavili kot zid, ki je bil z vsakim korakom bli`je. Zbe`al sem, preden bi me porinili ~ez rob.« O~i so se mu zasolzile in {ibka ramena so se mu zatresla v kr~u. Pogreznjen v star, grobo tesan stol je bil videti {e manj{i, kot je bil v resnici. Tanke noge, ki so mu visele skoraj do tal, je imel umazane in obtol~ene. Gotovo si je sezul cokle in jih zataknil za pas, ko je plezal po skalah. Komu se ne bi zasmilil? »Nekaj polente je {e ostalo od ju`ine,« je gospod prekinil mu~no razpolo`enje v sobi. Na mizo je postavil pokrito posodo, skoraj do polovice polno postanih koruznih `gancev. Ker so bili dolgo na robu {tedilnika, so bili suhi kot poper, zato jih je zalil s skodelo mleka in iz predala potegnil dve `lici. »Ti kar za~ni, gotovo si ves prestradan in ti bo tudi to teknilo. Kuharice `al nimam.« Stopil je do omare in si {e enkrat nalil v prazno skodelo. Ko je pogolt- nil dolg po`irek, je globoko zajel sapo, ker mu je `ganje kot ogenj steklo po grlu, in se nato z mokrimi o~mi obrnil k fantu. »Jutri po ma{i bova {la po ovce, O`bej. [koda, da bi zastonj hodil domov, gospodar bi te jutri tako ali tako spet poslal v iskanje. Zgoraj bo kmalu sneg in ni ve~ dosti ~asa, da bi jih na{el {e `ive. Tudi zate bi bilo nevarno. Ni~ ne skrbi, sporo~il bom po ljudeh, da te ne bodo pogre{ali. Tako bo {e najbolj prav!« Seveda, fanta je skrbelo, kako bo doma. Ni bilo prvi~, da je do`ivel, kako so se ljudje v sili zatekali k blodnjam, ki so jim tako globoko verjeli, da so mu jih celo v spovednici zagovar- jali kot sveto resnico. Toda `ivljenje je te`ko in hoja po solzni dolini je tlakovana z ostrim kamenjem, iz katerega raste trnje. Iz doline globoko spodaj se je prikradlo komaj sli{no pritrkavanje. Pri Sv. Petru in Primo`u, pri Sv. Lenartu, Sv. Florjanu, Sv. Ani in drugih cerkvah v stahov{ki okolici je zvonilo poldan, vendar se v dolino ni videlo. Gospod je postal in si otrl potno ~elo pod klobukom. Na glas sta zmolila o~ena{, katerega besede so se potapljale v na videz mastno, temno sivo obla~no gmoto, ki je le`ala na gorah kakor debela plast lon~arske gline. Po malem je de`evalo `e vse od jutra. Blizu gozdne meje sta prispela do velikega oboka, ki je pod seboj razkril prostorno jamo. Zatekla sta se v njeno tema~no zavetje, da si oddahneta. Gospod je iz torbe potegnil krajec starega kruha, ki mu je vlaga prav dobro dela, saj je toliko popustil, da ga je bilo mogo~e brez te`av odrezati. Zraven sta prigriznila vsak svoje jabolko. »Je {e dale~, O`bej? Kje si jih v~eraj sli{al? Tu nikjer ne ka`e na kak{no vodo.« Bil je utrujen in `e dale~ spodaj je pravzaprav za~el dvomiti o pravilnosti svojega po~etja in vsakih nekaj korakov je pomi{ljal, ali ga danes pre- sku{a hudobec, ki ga ho~e odvrniti od namere, ali se mu le no~e pokoravati to posvetno telo, nevajeno tovrstnih naporov. V mislih se je spomnil na Gólgoto, ki jo je moral prehoditi trpe~i Jezus s te`kim kri`em na rami, in to mu je pomagalo. Ob tem je ves njegov napor zvodenel. »Sedaj morava pod tisto steno in ob njej, vse dokler ne prideva okoli, toliko, da bosta 8-2006 20 Prédaselj in Bistrica `e prav pod nama. Od tam je {ele mogo~e v grapo, po kateri te~e voda.« Ko sta pojedla, je gospod pospravil no` nazaj v torbo in si sezul ~evelj, da bi iz njega odstranil kamen~ek, ki ga je `ulil. Potem sta krenila naprej in kmalu dosegla dolge, nizke stene, ki se vle~ejo po jugovzhodnih rebrih Mokrice. Strmina je nara{~ala in hoja po strmih, od vetra prebi~anih ostrih travah je postajala ~edalje te`ja. Tudi de` se je spet za~el krepiti, a zavetja sedaj ni bilo nikjer ve~. O`bej pa je hodil pred njim kar naprej in naprej, da se je `e zdelo, da se ne bo dalo nikamor ve~, toda za vsakim robom se jima je kot po ~ude`u pokazal prehod, ki ju je spustil do naslednje kamnite pregrade, ki se je bo~ila nad prepad. Od Konca je nekajkrat zagrmelo in iz oblakov se je za trenutek usulo belo babje p{eno, ki je odskakovalo od trave kot spla{ene bolhe. Ko se je odmev groma polegel, je spet de`evalo kakor prej. »Tukaj,« je rekel O`bej in pokazal na plitev `lambor, ki je segal do roba, za katerim je bilo res slutiti, da se bo vse skupaj izteklo v neko- liko pohlevnej{i svet. Gospod se je na hitro trikrat pokri`al in zaplezal v skale. »… in nikar sedaj od mene ne odvrni svojega obraza, ko se podajam v nevarnost zaradi svojih ov~ic, ki so bile izgubljene, da jih zopet pripeljem pred tvoje obli~je …« je molil polglasno, ko mu je pot s ~ela kapljal na mokre skale, ~ez katere se je s te`avo vlekel za pastir- jem, ki si je sezul cokle in bosonog medtem `e urno splezal na vrh. »Samo {e malo, `e sli{im potok,« ga je spodbujal. Gospod se je res kmalu nato prijel za rob, pri tem pa s plat- neno torbo zapel v skalni roglji~, da ga je sredi potega ustavilo in mu ogrozilo ravnote`je. »^e zdaj spustim,« mu je {vignilo skozi mo`gane, toda ~asa za razmi{ljanje ni bilo, kajti mokra skala je grozila, da se bo otresla utrujene roke, ki se je je oklepala s skrajnim naporom, in `e Kamni{ka Bistrica  Irena Mu{i~ 21 8-2006 je ~util, kako za~enja popu{~ati. Stisnil je zobe in usmeril vse mo~i v naslednji poteg, jermen nesre~ne torbe se je s parajo~im stokom odtrgal in peklen{~kovo orodje, ki je grozilo, da ga potegne s seboj, je v nekaj skokih izgi- nilo v globino. »Pa naj te vzame hudi~, ~e te `e ho~e!« je zavpil za njo trenutek kasneje, ko se je prekobalil ~ez rob in glasno dihal, love~ sapo, ki mu je od napora piskala skozi grlo. Snel si je klobuk in de`, ki mu je padel na vro~e ~elo, se je pome{al z znojem, da ga je zapeklo v o~eh. »Tukaj sva, gospod `upnik,« ga je zdramil pastirjev glas. Tukaj? Ozrl se je okoli sebe. Okolica je bila podobna vhodu v více, vsaj to mu je najprej padlo na pamet. Grapa, po kateri je tekel poto~ek, se je neverjetno globoko za`irala v prepadno ostenje. Skale v njem so bile rde~e in so v svoji kru{ljivosti grozile, da bodo zgrmele navzdol in pokopale ter zajezile Bistrico, ki se je skrivala nekje spodaj, v megli. Voda je komaj sli{no `uborela in videti je bilo, da nekoliko ni`je izginja v mre`i skalnih razpok, ki na nekem mestu prepredajo dno te ogabne struge. Zato torej s te strani do Bistrice ne prite~e noben potok! Iz meglice na robu grape se je zasli{al rahel topot. Gospod je vstal in stopila sta mu naproti. Od zgoraj je priletelo nekaj kamen~kov, vmes {e kak{en ve~ji. »Previdno!« Potegnil je O`beja nazaj in stopil predenj. Naredila sta {e nekaj korakov in 1 Ta pripoved je zelo stara in sega v ~ase dale~ pred nastankom turizma. Zanimiva bi bila primerjava z morebitnimi sorodnimi pripovedkami. na majhni plo{~adi sredi tega kru{ljivega sveta opazila premikanje. Komaj opazen vetrc, ki je potegnil iz doline, je nenadoma razgrnil zastor in iz prej{nje nevidnosti se je pred njima nena- doma izlu{~il trop gamsov, otrplih v nenad- nem razkritju. Vodnica, ki je prej ~akala in v megli ni tvegala umika po prepadnem terenu, je nekaj sr~nih utripov zatem zapiskala in trop se je udrl po steni, nenadoma, kakor bi spustil tetivo na samostrelu. Nekaj let je minilo in ljudje so se spomnili le {e, da je moralo biti nekje med ro`novensko nedeljo in vsemi svetimi, tistega leta, ko je narasla Bistrica odnesla sedem brvi. Tistega dne, ko sta {la Poto~nikov mladoletni ov~ar in `upnik iskat pogre{ane ovce, so iz bistri{ke soteske sli{ali bobnenje vale~ih se skal. [ele po treh dneh, ko se je vreme izbolj{alo, se je na vzhodnih strmalih Mokrice razkrila kamnita rana, ki je potegnila jezik utrganega kamnitega plazu vse do gozda nad re~nim bregom. Fanta in `upnika pa niso nikoli ve~ videli. Toda trideset let pozneje je nek tunji{ki lovec zalezel gamsa, ta pa mu je obstreljen padel ~ez vzhodno mokri{ko steno. V `elji po plenu ga je s te`avo dosegel in korak od njega na{el star, zarjavel no`. Spomini so o`iveli in rodila se je pripoved o izvoru imena Farjevega plazu v Mokrici nad Kamni{ko Bistrico. P. S.: V knjigi Franceta Male{i~a Spomin in opomin gora je na 24. strani zapisano: Farjev plaz v Mokrici (1853 m, Kamni{ko- Savinjske Alpe) ima ime po nekem duhovniku, ki se je ponesre~il, ko je tam iskal zlato. V bli`ini se je nahajal Zlati studenec, v katerem je nekdo baje na{el kepo zlata. Tone Komatar iz @upanjih Njiv je pripovedoval Tonetu Cevcu: Mladoleten ov~ar je pod Mokrico videl, kako so gamsi in srnjaki hodili k zlatemu izviru in si tam namakali parklje, da so imeli vse zlate. O tem je povedal duhovniku. Ta je {el pogledat, in ko je ugledal vse tisto zlato, ga je zgrabila hudobna `elja in je fanta zaklal. Tisti trenutek se je utrgal kamnit plaz. Pobral je duhovnika in vse zlato se je skrilo, da ga ni bilo ve~.1 m Se bo na dnu zasvetilo zlato zrno?