List 9 Politični oddelek. „Proč od Rima". Minolo soboto je divjal v poslanski zbornici strahovit vihar, ki so ga prouzročili črnski radikalci s svojo interpelacijo zastran moralne teologije sv. Alfonza Liguo-rija, vjhar, kije v celi državi obudjLjenzatijo, ker se jimatrs ko^prvi^ pojav velike nevarnosti. Naša naloga ni in ne more biti, da bi preiskovali, ali je vsebina moralne teologije sv. Alfonza Liguorija res taka, kakor se piše ali ne. Nauki tega v zadnjih letih mnogoimenovanega cerkvenega pisatelja 80 nam popolnoma neznani in odkritosrčno povemo, da nas tudi čisto ; nič ne zanimajo. Morda so popolnoma pravi, taki da \ jim ne more nihče ničesar očitati, komur je za suho resnico in pravico, mogoče tudi da niso taki, to pa stoji, :; da absulutno ne spadajo v parlament. Važnost oziroma pomen te interpelacije tudi nikakor ne tiči v tem, da se je podala ravno ta interpelacija, potem tiči v tem, d_a se je v to interpelacijo sglgh versko vprašanje vrglo, y parlament. To obsojamo ahso-lutno in brezpogojno, ke^ p^^oent^ njma gl^de verstva ničesar govoriti, ker so pravice parlamenta omejene na rj to, da potom zakonodaje uredi razmerje mej državo in posameznimi veroizpovedanji, dočim mu glede verskih C naukov posameznih od države priznanih veroizpovedanj ne gre nobena sodba. Parlament ima pravico, da posamična veroizpovedanja uvrsti mej tista, ki so od države priznana, in da druge zopet iz te vrste izloči, tudi ima pri taki priliki pravico, da uvažuje vse, kar govori za to ali proti temu, a kadar je kako veroipovedanje od r države priznano — in katoliška vera spada menda še med nje — dotlej ne more biti dovoljeno, da se hoče v parlamentu spravljati nauke posameznih cerkvenih 1 pisateljev na kritično rešeto, da se hoče razdirati to, '' kar je država priznala dopustno. Nemškim radikalcem je bilo konfiskovanje omenjene brošure o naukih sv. L'guorija samo pretveza, da so mogli vreči v parlament novo preporno pokveko. Navidezno so vprašali, zakaj se je tista brošura konfiskovala, v isjiiit pa jim je bilo na tem, da s parlamentovL__tri-bune MDO^edo katoliški veri boj. "" ' " —»—— ii Malim . »i m umi .,-<-----r'fc. |M,(,| m«.» i »¦mi,,i„i,« J Verski fanatizem je bil in ostane najstrašnejši in "mMM*!11— ~'111" it.__i iim .... iiir I m,m» -i-i—i ~-»i arf***>"**W^M^t-,-—-TTUT.rlTiiu. ___ kdor je količkaj pazno čital časnikarska poročila, tisti je moral spoznati, k^L^glgboko, k^feo fitra^tno, uprav begpo flflTfftSt^i 7nl\tiX k^nliskn cerkev prešinja nemške radi-im Ure. Samo tako besno sovraštvo zamore narekovati ljudem vsklike, kakoršne je bilo slišati v sobotni seji poslanske zbornice in kgtejcil^y&€ibično prodajata vsklik BV^e^loprihaj5LNodJ^limaa in „Prc\čjK^Rimaa. Ojitnja je% da ao. nemški jradikalci, torej tista stranka, ki ima mej nemškim narodom največ zaslombe, začeli -d«j frndi ^ p^^pianH, v^j znper katoliško cerkev. U]P hovi govorniki so naravnost priznali, da je gibanje »Pro&A od Rima" nastalo iz političnih vzrokov in iz narodnostnih nagibov, da je torej nastalo, ker vidijo nemški nacionalci v katoliški cerkvi oviro uresničenju svojih teženj. Tak boj se ne konča s tem, da se pokoplje kaka sramotilna interpelacija, tak tg>j, če je enkrat zanesen v parlament, sjyizjnjega splohne da več odstraniti, in je mogoče samotna jeden načirvdšTse ga naredfUenevarnim, ako Bi-^pridobi katoliška cerkev kar mogoče mnogo jri- iatejjfiv in braniteli&v vljudstvu, zJMiL-J&l^^sLJž^L21" ^ncT^ji^ gotovo zlasti pri razpravah o proračunu versko vprašanje vedno iz nova vlekli na dan ter &kušaUJz_j>arl^^ ter na- š^jatj^lju^jtvg^ zoper_jaJtoliško__cerkev, k^r_je_lolik.Q večje nevarnosti, ^^^^Igjg^J^Oglb, j\^^Ah_jnm^\^u^i Ibovščino In mej_ pojg^tnim razumništvom že več kako/) ^g^nap^te^agmere. ' Kdor ni slep? bo rad priznal, da se je vjjohata spravilo k narodnostnemu vprašanju in k vprašanju o avtonomiji posamičnih kraljestev in dežel nnvn «|lft oprano vprašanje v parlament, vprašanje, pri katerem ulegne* Stran 82. katgližka cerkev pjaX-JWUigoJkrat in prav nujno potrebovati podpore tudi tacih Ijudi^ ki se'zdaj ponekod razglašajo za brezverce'V.e.Tts?y o& ^E^uJ^Sliii, > Gaiiški Škofje so to menda že pred'nekaj tednih spoznali, kajti sklenili so v skupnem pastirskem listu; * zabraniti duhovščini ^ktivnp posezanje v p#olitičpe in s narodnostne boje, misleč, da se tako ublažijo politična nasprotja in pridobe tiste, ki so stali v opoziciji. ^stališče po naši sodbi ni napačno, in menimo, da bi tiidi.pri jnas njč ne škodovalo, al^o ju^^ skušalo pridoM^l^fe^atere sezdaj, odbija.