r——B Največji slovenski duevnik | v Združenih državah Vejja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 0 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I^lštovOTsKihid*^ the United States. and lagal Holidays. 75,000 Readers, TELEFON: GORTLANDT 2876 NO. 164. — ŠTEV. 164. Entered as Second Class Matter. September 21,1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., nadsr Act of Congress of March 3,1879. _NEW YORK, FRIDAY, JULY 15, 1927. — PBTSK, 15. JULIJA 1927. TlUgOM: OOBTLAHDT VOLUME XXXV. — LETNIK Posledice potresne katastrofe. ŠKODE V PALESTINI NE BO MOGOČE ZLEPA POPRAVITI V.led potresa je bila povzročena v Palestini velika materijalna škoda. — Na tisoče ljudi spi na prostem, boječ se nadatjnih potresnih sunkov. 400 trupel so našli v razvalinah. — Vatikan in pomožna akcija. Kot vzrok njih oproščenja je navedlo višje sodišče v Pekingu, da . . . v. 'so upravičeni do splošne amnesti- vprizoriti strokovnjasko jP) katero je proglasil Can- Tso- lin za vse politične jetnike. PEKING. Kitajska. 14. julija. slala vlada v Pek in pni včeraj japonskemu poslaništvu noto. v kateri zahteva takojšnje onpokli-Jeanje čet iz Tsinanfu in Tsingtao JERUZALEM, Palestina, 14. julija. — Na tisoče ljudi je brez doma vsled potresa, ki se je pripetil v ponedeljek in tekom katerega je bilo v Palestini ubitih na stotine ljudi ter poškodovanih več kot tisoč. Čeprav je šele treba preiskavo, se vendar domneva, da ni bilo storjena nobena nepopravljiva škoda na zgodovinskih pošlo jih, a na stotine privatnih hiš bo treba popraviti i P° T/-*'" 2imanjega i i i i .. i. urada vlade v Pekingu na japon- Prezldati- Le malo poslopij te ah one vrste je po- sko poslaništvo v pondeljek. je popolnoma ušlo poškodovanju. Izguba življenj je resna v vaseh krog Jeruzalema, kot v Ain Karim, Lifta, Silvan, Ramleh, Abu Dis in Bir Zeit. i • • a * - ' j v provinci Jsantung. btevilne osebe so spale na prostem v pretekli no-j Včeraj popoldne objavljena poči, ker so se bale nadaljnih potresnih sunkov Sa 'sla,li(>a <1aj(i izraza Pres<,ne5efli11 maritska občina v Nablus je močno trpela. Njih!^ sinagoga je pokazala nevarne razpoke. Vse hiše kitajske proteste proti odpošiljaso se porušile ali pa so v nevarnosti, da se zrušijo. 'n-iu japonskih čet v Tsingtao. Občina živi sedaj v šotorih na pokopališču. JERUZALEM, Palestina, I 4. julija. — 400 trupel so potegnili iz razvalin. Izgubo, katero so trpela javna in privatna poslopja vsled tega, se ceni na $1,250,000. Soglasno s seznamom, katerega so sestavile oblasti, znaša število poškodovanih veČ kot 450. Seznam kaže, da je bilo osem ljudi ubitih v Am-manu, glavnem mestu Transjordanije, in 85 v Es Salt. Nikakih izgub pa se ne poroča med židovskim prebivalstvom na deželi. Dve sinagogi v Jeruzalemu in nadaljna v Tiberiji so bile uničene. V številnih palestinskih mestih so bile poškodovane mohamedanske mošeje in vladna poslopja. RIMl Italija, 14. julija. — Papež Pij je bil globoko vžaloščen, ko je izvedel za potresno nesrečo v Palestini ter je poslal navodila na patriarhat v Jeruzalemu glede pomožnega dela. WASHINGTON, D. C, 14. julija. — 25 ljudi je bilo ubitih in 38 ljudi poškodovanih v jeruzalemskem okraju tekom potresa v ponedeljek, soglasno s prvimi poročili, katero je dobil državni department od Oskarja Heizera, ameriškega konzula v Jeruzalemu. V kolikor je znano, ni bil noben Amerikanec ubit ali poškodovan. Zidovi a-meriškega konzulata so razpokani. Heizer je rekel nadalje, da še manjka sporočil iz številnih okrajev, da pa so izgube naslednje: V Ramleh, 19 ubitih in 28 ranjenih. V Nablus, 1 5 ubitih in 260 ranjenih. V Ramallah okraju, trije ubiti. V Hebronu, trije ubiti. PEKINŠKA VLADA PROTESTIRA Vlada v Pekingu je poslala protest Japonski. — Odposiljahje čet baje krši suverenosti Kitajske. Žena Borodina oproščena. — Vojaštvo mora biti takoj odpoklicano iz Tsingtao. WASHINGTON, D. C., 14. julija. — Mrs. Borodin in trije sovjetski kurirji, katere so pred več meseci aretirali odposlanci Cang Tsolina na krovu ruskega parnika Pamjat Lenina, so bili oproščeni, — soglasno s sporočili na državni department. Milijonarjev sin — raziskovalec. M0RILNA ZADEVA V BR00KLYNU Ženska je identificirala moža, ki je osumljen dveh umorov. — Videla ga je v bližini mesta, kjer so našli glavo. P0INCARE JE IZZVAL POSLANSKO ZBORNICO Ministrski predsednik Poincare je izzval poslansko zbornico ter zmagal. — Zbornica mu je dala zaupnico s 347 glasovi proti 20, ko se je od-godila do jeseni. w»T«iun,w«»n.t Slika nam predstavlja Kcnnetha Rawsonn. sina newvorskega milijonarja. Fant se je bil udeležil P ARIZ, Francija, 14. julija. — Ministrski predsednik Poincare je .stopil včeraj pred svoje kritike v poslanski zbornici bolj pogumno in odkritosrčno kot kdaj poprej ter dopolnil s tem zmago, katero je izvojeval predvčerajšnjim, ko so sklenili radi-kalci, da bodo še nadalje podpirali vlado, da se na ta način izognejo krizi na predvečer poletnih počitnic. Po tej zmagi je bila poslanska zbornica od-godena do oktobra Vprašanje, o katerem se je raz-MacMillanove ekspedieije v po- pravljalo, je bilo. če naj se civil- larae kraje ter se letos odprav lja na podobno ekspedieijo. nim uslužbencem izplača povišanje plač retroaktivno od zadnjega avgusta naprej ali šele s prieetkom Knjigovodja John Sheffield, ne- tekočega leta. Povsem neizogibno ki prijatelj Miss Brownell, je opičje postalo to vprašanje politično, sal okrajnemu pravdniku, svojj Vsepovsod se priznava, da so eivil-obi.sk v soboto, dne 9. julija v mo-.ni uslužbenci preslabo plačani, v rilni hiši na Prospect Place. ----J—* kel je. da so bila hišna vrata odprta na stežaj, da pa je bila hiša prazna, (ločim so bila vrata v klet zaklenjena. Rekel je. da je šel na primeri z predvojnimi standardi. Poincare sam bi z veseljem glasoval za retroaktivno povišanje, vendar pa ftima opravka s svojim j lastnim denarjem, pač pa z onim Ludvik Lee. hišnik v hiši, kjer se je završil dvojni umor. je bil|,0 ™krat p„ ces.i navzgor, nakar dllvkopl«rev«lcev. če pa bi vzeli veeraj ne na povsem pozi,i-|SP j, Trni, ,„ pozvonil. X„,„ je'i, prora?nna SYOt„ 1(i bi naein identificiran od neke zen-'odo-nvoril T f*e od nekod da ie AH« » i ^ -i .... - ,. • ,, .. .. . I°fl~ovonl on neK0(l-(,a J«1 M,ss.znašala številne milijone, da se za- Ske. KOje ime pa oblasti prikriva-,Rrownell odšla in da ne ve kdni'-i„„*- i • . . ,.nf___- ,' . ^ . ' . j rsrowneu otisia in «a ne kdaj dosti povsem legitimnim zahtevam Ravno nasprotno, — se glasi v|J0, kot moz. katerega je videla v,se ho vrnila. poslanici, — so izkoristili Japonci poraz čet generala Suna za to, da so poslali čete iz Tsinanfu v Tsingtao ter nadomestili tamošnje čete s svežimi iz Dariena. Japonska vlada, ki vedno zatrjuje, svoje prijateljstvo napram Kitajski, — se glasi v poslanici, — je ignorirala proteste Kitajske. četrtek ali petek popoldne na cesti in peti Avenue v Brooklvnu. Niti deset korakov od tega mesta so našli v pondeljek paket, ki je vseboval glavo Miss Sare Brownell, ene umorjenih žensk. Dotična ženska je pripovedovala okrajnemu pravdniku Doddu, da je videla, kako je mož, ki jo kršila svoje pogodbene obveznosti'klečal poleg nekega ročnega kov- in s tem tudi suverenost Kitajske. Od pošilja nje čet je povzročilo največjo ogorčenost po vsej Kitajski. ŠANGIIA.T, Kitajska, 14. julija. Splošna trgovska zbornica, ki zastopa različne dežele, je poslala včeraj oster protest ameriškemu generalnemu konzulu, Edwin Cun-ninghamn, kot najstarejšemu konzulu proti domnevano nepostav-nemu dodatnemu davku, na razkošje in zviš6anjn ladijskih pristojbin pro tono od strani nacijo-nalistične vlade. Xadalje se dviga protest proti temu, da se dohodke v glavnem porabi za financiranje državljanske vojne. Cunningham je rekel to. naj se trgovci vsakega naroda obrnejo na svojega, lastnega Lonziila. Postanek ameriških premoženj. Francija odpravila pro-porcijonalni volilni sistem. PARIZ. Francija. 13. julija. — Poslanska zbornica je odpravila proporcijonalni volilni sistem. — Francija se bo vrnila k staremu sistemu, na tc jicljit katerega zastopa en sam poslanec gotov volilni okraj. Po seji, ki je trajala vso noč, je bila sprejeta predloga za volilno reformo s 320 glasovi proti 234. Kabinet je bil v tej zadevi deljenega mnenja. Poincare in del ministrov je bil proti izpremembi. Posledica tega je bila, da je bila odločil tev glede BERLIX, Neračoija, 14. julija. Uničujoče neurje v Nemčiji, ki 'je že na Sašitem dovedlo do najbolj strašne povodnji v petdesetih le-tega vprašanja j t »h, divja naprej ter je obiskalo prepuščena zbornici, ne da bi se v,prav posebnoTirtemberško, glav to direktno vmefiavala vlada. I " Hearst stari oče dvojčkov. SAN FRANCISCO, 14. julija. Will iam Randolph Hearst, znani založnik, kapitalist in oče dvojčkov,- je postal včeraj tudi stari oče dvojčkov, katera je dobil njegov sin, George Hearst, Vremenska katastrofa Nemčiji. cega, vzel nekaj ven, se ozrl nato plaho naokrog ter šel proti nji, ko jo je zapazil. Izraz njegovega o-braza je bil baje pri len. tako strašen. da je od samega strahu zbežala proč. Odvedli so jo v Raymond St. jetnišnico. kjer je Lee-ja takoj zopet spoznala. Neki nadaljni poskus, da se Lee-ja identificira, se je izjalovil poprej. Taksi voznik. Harry Bovce, je sporočil policiji, da je imel v nedeljo zjutraj gosta, ki mu je rekel. naj pelje naprej, dokler ga sam ne ustavi. Dal je ustaviti na 30. cesti in peti Ave., kjer se nahaja B. M. T. vozna remiza. kjer so našli v nekem kotu glavo umorjene ženske. Taksi voznik pa ni mogel identificirti Lee-ja kot svojega gosta. Na srajcah, v katere je bila zavita glava, je bilo pralno zname-George Kern, ki je prišel v Ame- šoferja Feliksa Kaninskega, ki riko brez centa in sieer leta 1888' i«4 dokazal, da je vrgel srajce iz Stuttgarta na Nemškem, je te V0«" že januarja meseca in sicer dni prodal svoj desetmilijonsko'na dvorišče, kejr stoj? vozovi že-mesno trgovino Adolf Gobel Inc. jlezniške družbe. Nakupne eene se ni objavilo, a Kern se bo umaknil iz biznesa z več milijoni dolarjev. Trgovska karijera Kerna je zelo slična pni Adolfa Gobela. ustanovitelja trgovine, ki je sedaj absorbirala podjetje Kerna. Pričel je v trgovini približno b času, ko pričel Gobel pokladati temelje svojega podjetja. Oba sta pričela naj ponižen način. Gobel je zakla-dal z mesom majhne mesnice in Kern isto, potem ko je nekaj časa delal kot kovač. V tridesetih letih pa je Kern dvignil evojo trgovino do seda-njega obsega, ko strži na leto za vqe kot deset milijonov dolarjev mesa. Pred osemnajstimi leti je stržil mesa za nekako $80,000 na leto. Zobozdravnik dr. Norbert Gel-son, ki je zdravil Mis Brownell. je identificiral včeraj glavo, katero so našli v B. M. T. remizi kot glavo Miss Brownell. bil, da se je uravnalo proračun in on ne bo dovolil ničesar, kar bi o-grožalo to Stabilnost. — Kdor po glasoval proti vladi. — je vzkliknil, — ne bo glasoval proti nobeni politični stranki in proti nobeni osebi, pač pa proti principu in s tem proti Franciji. Vzdržanje od glasovanja je prav tako resno kot odprta sovražnost, — je rekel. NEZNOSNE RAZMERE V Alabami je bil neki črnec prisiljen prodati svojo farmo globoko pod ceno. — Pretepanja in bičanja s o na dnevnem redu. BIRMINGHAM. Ala.. 14. jul. Nadaljni slučaj bivanja v Alabami. za katerega so izvedele oblasti Jefferson okraja, se tiče Ar-thurja Hittsa. črnega farmerja, ki je bil pretepen od tolpe maskira-nih mož ter tako ustrahovan, da je prodal kos zemlje za svoto, ki je daleč prod resnično vrednostjo. Hittsa so odvedli z njegovega doma, ga privezali na drevo ter neusmiljeno pretepli. Šerif Harts-field je rekel, da je ta slučaj najhujši med bičanji, za katerega je izvedel. t'rnec je bil pretepen, ker ni ho. tel prodati kosa svojega zemljišča. Tri dni po bičanju pa je prodal svojo zemljo za $900. Zadevo, preiskuje šerif v name-no, da se vrne črncu njegovo po- javnih služabnikov, bi se s tem motilo ravnotežje tega proračuna ter ogrozilo načrt finančne reforme na korist enega razreda. — Izbirati moramo med modrostjo in razkošnostjo, — je izjavil, — med redom in neredom. Če se hoče vzdržati red, morajo čakati civilni uslužbenci, dokler se ne bo glasovalo glede proračuna TEKMA V LAKE GEORGE V plavalni tekmi v Lake George je zmagal EcL F. Keating iz New Yor-ka. — Dobil je nagrado $5000. — Nemec Vierkoetter je zbolel na krču. i * moo , , , LAKE GEORGE, N. Y., 14 jul za leto 1928, predno bodo mogli , ^ ^ . ' ' J , . * Edvard F. Keating iz New Yorka dobiti povišanje plač. To stališče . , nasprotuje direktno stališču finančne komisije, katero obvladujejo socijalisti in bolj skrajni ra-dikalei. Poincare ni riskiral nobenega poraza. Tega ne stori on nikdar Seznam To je seznam, ki pokale, koliko ameriikega ali kanadskega denarja nam ja treba podati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi j dinarjih sli lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno i«, sko boste vpoitevali svojo korist in naio zanesljivo ter točno postrežbo. je zmagal v 24 milj dolgemu maratonskem plavanju od Hague do sem, ko je stopil ob polpethih včeraj zjutraj na kopno. Njegov najmočnejši tekmec, Nemec Ernest ,VierkoetterT ki je preplaval An- _ .... „ igleški kanal, je moral opustiti na- samovoljno. Ker je bil prepričanj daljnQ fekmo Qsem ^ Qd ^ da ne bo porazen, ko si zbornica i • A u-i i - - i j t* ........ . i ker je dobil krc v želodcu. Zmaga- bolj zeli m na poc.tmce kot pa ]ec jp rabiJ lg ur 4? minut in ne_ poyzroe.tr novo krizo, je govoril ^ sekund da preplaTa to razda_ ljo. Malo pred šesto uro sta opustili poskus tudi Mrs. Schommel in Mrs. Diamond. Mrs. Schommel je bila napol nezavestna ter je potrebovala zdravniške pomoči. Zmagalec je bil popolnoma svež, ko je brez vsake pomoči stopil na cilj. Smehljal se je skozi debelo plast maščobe, ki je pokrivala njegov obraz. Keating je star 25 let ter plavalni učitelj newyorSkih sol. Udeležil se je prvikrat tekmovalnega plavanja na daljšo distanco ter je bil v športnih krogih vsled tega le malo znan. Najdaljši Čas v vodi med vsemi plavači, ki so se udeležili tekme, je ostal William Erickson, tudi iz New Yorka, katerega so včeraj popoldne potegnili z vode, potem ko se je mudil tam neprestano trideset ur. To se smatra, za trajnost-ni rekord glede sladke vode. odločno o dolžnostih in tudi o na gradah civilnih uslužbencev. — Grdo in smešno je, — je rekel, — dolžiti finančnega ministra pomanjkanja velikodušnosti. Naloga vlade je razsojati med civil nimi uslužbenci ter davkoplačevalci. Kadar noče vlada srtcfriti tega, je skrajno lahko biti veliko-duešn z denarjem drugih. — Položaj ni nikakor tako sijajen, da bi dovoljeval velikodušnost. Čeprav je bilo opaziti prebitek v dohodkih tekom prvih petih mesecev, je junij vendar pokazal, da ni bilo mogoče vzdržati tega prebitka. Prvi in absolutno bistveni pogoj finančne stabilnosti, je Dinarji tire 500 ____ % 9.40 Lir .... .. 100 ...... $ 010 . 1,000 .... | 18.50 Iar .... .. 200 ...... $11.90 . 2.500 .... % 46.25 Lir .... .. 300 ......$17.55 . S,000 .... $«2.00 T.«r . .. 000 ......$28.75 . 10,000 .... $182.00 Lir ..1000 ......$86.50 Ki polljiht, ki presegajo Dwttbot Dteatjer ali pa DraUspi Lk dovoljnjeno poaehta anekkn primeren popa*. ste glavnega mesta so deloma pod vodo in v Fmidenstadt je uničil no mesto Suttgart jin okolico. Ce- vihar 15,000 kubičnih metrov lesa. FRANK SAKSER STATE RANK 82 Cortland* Stre**, Nv* YorK, N» Byr'd in ChamKerlin na pati ▼ Ameriko« CHERBOURGH, Francija, 13. julija. — Poročnik Richard Byrd in njegovi spremljevalci na trans-atlantiškem poleta iz New Yorka t Francijo, so odpotovali včeraj zvečer ob devetih od tukaj, na krova parnika Leviathan. Clarence Chamherlin, fi je Uprizoril a svojim aeroplanom Columbia* polet is New Torka -v Nemčijo, je prišel a svojo Seno na. krovi, parnika 2e v Southampton. Maj drugimi potniki jo bila tudi Si« fin letalka Thea Bascht. - GLAS NARODA, 15. JUL. 1927 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOYEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president. _ Louis Benedik, treasurer t Place of business of the corporation and addresses of above officer*. 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issue I Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto vtlja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta ..............................$3.00 Za četrt leta ............................$1£0 Za New York eH> društvom, ki so bila takoj na li- • Slovenci in Hrvatje ter Xemci na redni mesečni seji dne 11. juli- ima ve-j0 (|ružjno in jp y pri. cu mesta. smo bili za tretjo nagrado. Gospodje sodniki so si eno uro belili glave, komu naj jo dajo. Končno so se zedinili n so jo dali Hrvatom. Slovenci smo izgubili za en glas. Po končani povorki smo se zbrali v Slovenskem domu. kjer se je vršila zabava v korist našega doma. Mladinska godba je zaigrala par koračnic, nakar se je pričel ples ob sviranju Simeičevega orkestra ter trajal do pozne noči. Preostanka za domovo blagajno je bilo $208. To je lepa svota. ja sklenilo, da se vrši piknik dne mprn0 zavarovana . 14. avgusta v korist društvene bla-| Ponovni požar tekom enega me-gajne. zato se redna mesečna seja Rpf.a zasluži vso pozornost varn0st-preloži na dan 7 ~ 4~ " na prvo nedeljo. Uspeh kirurgije. I Pri sv. Jurju v Slov. goricah je avgusta, to je nih organiv. ker je še več drugim tekom propira na(T 70.lptni prev. t vor . ov„nct • kmetom zagroženo od požigalea. £itk s Mmokresoni mtrem svo. To velja za avgust. . in, . . , 40-letneg asma pos. Lorber- "" I Pismo pravi med drugim, da je tre • bo udeležil piknika, ba „banke lmi(,iti, Razumljivo. • $1.50 v društveno , • Pn1 • „wtn ;; J Kdor se ne mora plačati blagajno. Tako je bilo zaključeno z vf,,'inn- nim zločnicem ali Delavski položaj ni najboljši.) vendar pa moramo biti zadovoljni, kar nam dajo. Frank Kramar. ter mu prestrelil prsjt. Ivake le-da prebivalci Poljanske doline žt- pp uspehe pa imajo slov kirur„j ,vijo v velikem strahu pred >.ezna- v domaf.iu bolnicah, kaže dejstvo, slauouniu^zt-m. da Se Jp ij0rber ki jp imel skozi in skozi prestreljena te dni vrnil iz Novice iz Slovenije. Življenje in umiranje v Ljubljani, mariborske bolnice s kirurgične-Glasom zdravstvenega izkaza ? mldelka P^marija.. dr. Mirka mestnega fizikata V je v dobi od r*rn*a ^nlnoma zdrav rl°* 2. do 30. junija rodilo v Ljubljani mov- domft Keveda 120 otrok (11 moškega iu 18 žen- Sovo ki r'aka v 7alwih nkrož" .skega spola) med temi 4 mrtvo-neSa sodi*'a na jesensko porotor Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla ugledna gosprfi Marija C'erne. — V Novem mestu je umrl, zadet od kapi, dimnikarski mojster in hišni posestnik Frank Henig-man. Dosegel je starost 03 let. Lani se je-po 23-1 etnem bivanju v Ameriki vrnil v domovino, kjer ga je zdaj dohitela nenadna smrt. — TTmrl je v javni bolnici bivši vinski trgovee v Celju Pavel Novak v 40 letu starosti USPEHI PROHIBICIJE Iz Lozanja je dospel Robert Hereod, da bo kot zastopnik Belgije, Oeboslovaške, Finske, Švedske in Danske študiral poslediee prohibeijske postave. "Jaz nimam nobenih predsodkov," je rekel takoj ])o svojem prihodu. "Vposteval bom dejstva ter na podlagi dejstev delal svoje zaključke." (Je "se hoče gospod Hereod senznaniti z dejstvi, mu bo nemara dobro služila statistika, katero je sestavil neki zastopnik "United Press" v Washingtonu. Dotirni statistik je dognal, da je bilo v letu, ki se je konralo s 1. julijem aretiranih več oseb, zaplenjenih več žganjarskih ladij in avtomobilov kot prejšnje leto, da je bilo pa zaplenjenega dosti manj žganja. V naslednjem navajamo par podrobnosti: Y letu ,ki se je končalo s 1. julijem, je bilo aretiranih zastran kršenja prohibicijske postave 80,000 oseb; 20,000 več kot prejšnje leto. Zaplenjenih je bilo 2,500,000 galon opojnih pijač. Kršilci postave so bili obsojeni povprečno na 150 dni ječe. Denarna kazen je znašala povprečno $150. Veliko butlegarskih družb je bilo razpuščenih, pa so se takoj druge pojavile. Število domačih distilerij se je povečalo. IV so seveda le površni podatki. Gospod Hereod bo najbrž malo globje pobrskal. In čim globje bo brskal, tembolj presenetljiva bodo njegova odkritja. Prepričal se bo, da mora država žrtvovati na leto milijone in milijone dolarjev v namenu, da izsili rešpekt pred postavo, katere ne bo ameriški narod nikdar priznal. In prepričal se bo, da prohibieijska postava ne povzroča zmernosti, pač pa pijanost ter napravlja iz ameriškega naroda narod hinavcev in omalovaževalcev postav. Velikega zaplenjene opija. SF.ATČE, Wash., 14. julija. — Xa temelju dve leti trajajoče preiskave SO zaplenili tukaj zvezni uradniki opij. ki bi prinesel v po uličril trg-ovini najmanj tri milijone dolarjev, ter aretirali pet mož. OBISK. Včeraj so se oglasile v našem uredništvu in si ogledale tiskarno družine Vreček, ViZie in Štern iz Chicago. V New York so dospeli z avtomobilom preko Clevelanda in Buffalo. Xazaj potujejo preko Philadclphije in Washingtona. Želim jim srečno potovanje! CERKEV BO ZMAGALA," PRAVI PIJ Papež prerokuje zmago katoliške cerkve v Mehiki. — Škof Diaz, izgnan iz Mehike, je pri-povedal o obisku v Vatikanu. Napad bolgarskih komitašev Slovenca. rojenčki, umrla pa je 19 moških in na 14 žensk, skupaj torej 33 oseb in-sicer: H oseb za jetiko, 6 za ostn-l Iz Jugoslavije* .relostjo. 2 za boleznijo na srcu. 'J Tz Izvora v Južni Srbiji pišejo :jZa pljučnico. 1 za dušljivim kaš-j Roparski umor v Vojvodini. rakom, 1 za vnetjem' v ^fi Suboticf jp bil izvršen mrene. 1 za zamota- nenavaden roparski umor. Sest-njem črevesa, 1 za krčenjem je- najstletni vajenec je izvabil svoje-ter, 0 oseb vsled drnjrih naravnih ?a tovariše v kanal pri železniški smrtnih vzrokov. 1 oseba pa je iz- pro«i. jra zadavil in «ra oropal za ske prevenijenee^z oznaeko "5 s."lvrši]a samomor. Izmed umrlih je 170 Din., ki jih je prevzel od sro-Ivot žrtev bolgarskega napada je ^fo dosego starost nad 70 let. gospodarja, da jih padel slovenski rojak Alfonz Pa- j£na oseba j« " " 1 " Dne 18. junija ob 21. ponoči so ]jem | 2a bolgarski komitaši izvršili napad'možganske na oddelek finančne kontrole v Izvoru. Vr{»li so na stražnico o kro? 40 komitških bomb italijan- pron, preglednik fin. kontrole, starešina oddelka v Izvoru. Ostali organi finančnega oddelka so takoj z orožjem v rokah v popolni prisotnosti duha stopili v borbo « komitaši ter začeli energično stre nese na obolela na škrla- pošti. Mladi zločinec je nato o«l-tinki. j potoval v Zento. kjer pra je poliei- jja kot sumljivega aretirala. Te-kandidat. zasliševanja je priznal svojo krivdo. Z lizolom se je zastrupil doma Vztrajen samomorilni Ivo človek ogleduje moderni svet. proučuje današnje razmere ter z odprtimi očmi opazuje, si misli nehote: — Naša stara mati Eva je bila nrzkušena ženska. Ej. če bi vedele tolike kot vedo današnje sedemnajstletne punce, bi se nikdar ne dala preslepariti od svetopisemske kače. \'e le kač. ampak tudi vse zlodje bita jo današnja dekleta. * Včeraj so me prišle pogledat Slovenke iz daljne C'igage. Lepa slovenska dekleta so v č'i-kagi in krepostne slovenske žene. Najbrž so imele še kak drugi opravek v New Torku in sem bil jaz le nekaka second hand atrakcija. Kot so se brezdvoma na svoje lastne oči prepričale, se samo zastran mene ne izplača voziti iz Cikage v New York. Dva meseca po poroki. Živela sta kot dva goloba. Ona mu je čitala vse želje z obraza, on je od jutra do večera ugibal, kako bi jo osrečil. Ona ga je strašno rada imela, strašno rada. kot je razvidno iz te-2a poročilea. K je nekega dne doma ostal in sedel v naslonjači, je prišla k njemu, ga desetkrat zapored poljubila in začela govoriti: — V predsobi čaka neki moški. Nič hudega, nič se ne boj, ne bo te vznemirjal. Ne smeš zameriti, jaz sem ga pozvala. Ko si včeraj zakašljal. sem si mislila: — Nak, da bi se pa mojemu dragemu kaj pripetilo — tega pa ne. Kašelj j'i znamenje bolezni. Takoj sem storila vse potrebno. Pozvala sem ga in sedaj je prišel. On je bil ginjen do solz, ker nje-gova ženica tako skrbi za njegovo zdravje. Hvaležno ji je poljubil Hidroplan padel v morje. roko rekoč: Tz Ercegonovega v Boki Kotor-| — P« reci zdravniku, naj ski prihaja poročilo, da je pft.lel vstopi. Saj tako ali tako ni nič bu- na Alježevi cesti fi. 26-letni dela-ljati. Vodili ko borbo vso noč. Pa-jvcc Ivan Baksič in to sedaj že če-i del je eden izmed komitašev, a več . 1 rtič. Po zavžitju večje množine , ~ drugih je moralo biti težko ranje-jstrnpa je odšel v klet in se tam v morje vojaški hidroplan, prt ee-.de.a. nih, kar se je lahko sklepalo po skril. Nase je opozoril domače še- mPr Jp iz?nbl1 krvavih sledovih. >1e z obupnim stokanjem, ki ga je Pokojni Alfonz Pagon je bil ro- bilo čuti iz podzemskega prostora. dom,iz ljubljanske okolice, star je (Na za vest nega so prenesli na to v bil 38 let in je radi svoje vestno-j sobo. sti in hrabrosti užival splošno spoštovanje. Njegov pogreb se je vr-i Avtomobilhka nesreča pri Bistri šil ob veliki udeležbi tukajšnjega! uradnika, častnikov in prebival-' stva mesteca Basiljgrada. Nenadna smrt. Na Petrovo e je pred vhodom v javno bolnico ustavil avtom© ea potegnili izpod avtomobila. Bil bil, iz katerega sta dvignila mož je na „hx] težko a ne smrt,lonp. in žena 14-letno deklico, očividno( Yarno ranjPn. Prepeljali so ga V 'popolnoma oslabelo. Prenesla sta bolnico usmiljenih sester v Za-jo v vežo, v namenu, da jo prija- n-rebu vita in oddasta v zdravljenje. Po- Papež Pij je poslal poslanico glede svojega zaupanja v koneč-no zmago katoliške ce.lrve v Mehiki potom škofa Paacuala Diaza, ki se je vrnil v torek s parni kom -Uajest ic, po trimesečnem bivanju v Evropi. Škof Diaz se bo nastanil v New Torku. Bil je prvi me hiški škof, katerega je prisilila mehiška vlada, da je odpotoval radi konflikta med cerkvijo in dr- Sefitnik T»nae Marine iz Rovt Pri žavo Logatcu in njegova žena sta hčer- v ___ • , ko držala v rokah, nenadoma pa \ nekem seminarju na zapadni . . , , i- u i strani New York.,, kjer stanuje J" ta clahmla neraaimlj.vo besedo, začasno, je rekel škof Diaz vee- naR,n"a f,lalr,,C0 m ~ "n,r",'1 N"" raj . mudoma poklicana dežurna zdrav- v . niča dr. Praprotnikova je obvesti- l apez je prepričan, da bo la 0 s]ufaju ^^ nak'ar so po zmagala cerkev v svoji bitki v Me-komisijt;k?m og]edu ziUn0gli uža-hiki. Sel sem v Rim v glavnem, da lo^eni starSi odpeljati trnplo z dobim to zagotovilo in oporo za avtoTnobilom nazaj v domačo vas. svojo vero m dobil sem jo v avdi- Dekletce je limrlo tako nenadoma jene, pri papežu. Povedal sem mu na posledicah ^^ slepiča in o zadevah, kot jih vidim jaz in on trebušne mrene. je dal izraza mnenju, da mora pasti vlada Ca 1 lesa in da bo dobila1 z njegovim padcem katoliška oer-1 pofa^lec v dolini, kev nazaj svoje prejšnje stališče.! Zvečer je pričel goreti hlev po- Skof Diaz je bil tajnik mehiške- sestnice vdove Pranje Bizjakove ga ep,skopata. Njegovo nenadno (p< ^ pri petelinn) V Srednji V8-odpotovanje iz Mehike je presene- si pri poljanah. To je sosednja hi-tilo vso deželo. Izginil je brez sva- g^ kjer je bil pwd meReeem dni rila ter se ni prikazal v nobenem ;sto tako zaŽRan hlev. Kakor pri kraju, o katerem so domnevali inglič„, j«, tndi tokrat zanetila njegovi prijatelji, da se mudi. Na- 2i0bna ri>Ua. ki je obakrat prej zaenkrat pa so ga našli na mejni čr- ffroziia s požarom potom grozilne- ti Ouatemale ter je sporočil, da so fa pisragt ki ^ ga najH ^^ ga odvedli civilni državni usluž- njenef» na oknu. benci v avtomobilu. j pri pož>rn je bUa fakoj nfl me. Rekel j'e, da upa stanovati v stu brizgalna poljanskega gasilne-New Yorku v neki privatni hiši ga drnstva in so domačini ogenj ter vršiti svoje versko delo med zadrževali, dokler nista prispeli špansko govorečimi katoliki. Pri- požarni brambi iz Poljan in Gore-digal bo ter imel misijone, a ne bo nje vasi. Z energičnim gašenjem je zavzemal nobenepa oficijelnega bil požar v par urah zadušen. Po-mesta v newyorski škofiji. | gorela je streha s podstrešjem, živino so pravočasno rešili. Sreča je Lekarnar Stefan Poljariec iz Putin na Hrvatskem se je z avtomobilom vračal iz Ljubljane, kjer se je udeležil sokolskega zleta. Na strmeli ovinku "Bistra" se je avtomobil prevrnil in pokopal pod seboj Poljanca. Pasanti so Poljan Požar v Zgornjem Mozelju pri Kočevju. V noči nad 23. junija je ob 1. zju- življenje mladi I — zdravnik, moj dragi, — str. inženir mornar-dijak Momei- mu je rekla — inšnrene agent je. lo Petrovič, ki je lansko leto v Se mi je zdelo, da bi bilo dobro, Beogradu absolviral tehnično fay-e bi te inšurala za par tisoč do- kulteto. V hidroplanu se je naba-^ larjev. kajti nihče ne ve. kaj pri- jalo pet oseb. Razen Petroviča so.de. In ponoči si jako kašljal. se vsi rešili. Pri padcu je Petro- ^ vie dobil udarec na sence: onesve- . . tudi ta je iz modernega časa. Xevesta : — In še nekaj sera ti hotela povedati: — Ko se bova poročila in ko bo moja mati stanova- stil se je in utonil. Sele 40 minut potem so njegovo truplo izvlekli iz morja. Železniška nezgoda pri Sušaku Te dni se je od postaje Bakar la pri nas ... — Tvoja mati? — jo je preplif- odpeljal tovorni vlak p»"'ti Suša-,5*110 prekinil — tvoja mati?... ku. Pri selit Draga je nekoliko va-j ~Ja- ni0J'a mati bo P" nas. Pa gonov skočila s tira. vsled česar,'0 tpbi np bo treba nič brigati zaje bil promet na tem dehi proge nJ° -- • Bo pripeljala seboj staro ustavljen. Osebni vlak. Vi bi imel mater... Bo že stara mati skrbe-prispeti na Sušak ob pol sedmih, J«1 nJ<> i" za njene kapricc . . . je prispel s triurno zamudo. Tekom poletja je odšel predsednik Coolidge na Zapad. newyorski governer Smith pa na Jug. Prej kot v enem letu bomo vc- Toča v hrvatskem Zagorju. V Pregradi in okolici v hrvatskem Zagorju je divjala silna ne-traj izbruhnil požar v gospodar-j vihta. Padala je izredno debela' skem poslopju posestnika Franca! t.ča, ki je napravila ogromno ško- (le,1< °e ZaPad na Predsedniko-ilihorja v Zg. Mozelju pri Kočev- do. Pogled na žitna polja je žalo-ju. V par minutah je gospodarsko sten. Tudi vinogradi so močno po-poslopje upepeli lin s tem povzro- škodovani, koruza skoraj popolno- vi in če je Jug na Smithovi strani. škodo ca. 25,000 Din. Da se požar ma okleščena in brez listja, fikoda domov. Rojak se je vrnil zgodaj zjutraj ni razširil na druga poslopja, ve-l je ogromna. sestvo. ZA SPLOŠNO VSE BANČNE POSLE, ZLASTI PA ZA NAKAZILA V STARI KRAJ, BODISI V DINARJIH, LIRAH ALI DOLARJIH; — POTOVANJE V STARI KRAJ IN DO-PREMO SVOJCEV OD TAM IN ZA NALAGANJE DENARJA NA OBRESTI PO 4 % MESEČNO OBRESTOVA NJE, se obrnite na: * » FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : Hew York, N. Y Ko je odpiral vrata, je zaslišal »'znotraj ženin glas: — Ali si ti? — Seveda, — je zamrmral. — •Taz sem. Ali si nemara koho vec di mene. Nikdar ni zaslutil, da »o prihajala od Angele.... ^ Zavest, da imam Pavla, me je opajala. In nikoli, rotim se vam. dobival pisem, ki so bila solnce nje-! nikoli .se nisem domislila nesrečne govega življenja, ta misel mi je hi-la neznosna.... Da nadaljujem s pisanjem? Na Angele. Nikoli si nisem očitala. da se mu nisem razodel a..! Toda prišel je ("as, ko se njego- to nisem smela misliti. Pri pogrebu; ve 0<*l niSO Vr»* blestele od sreče sva se srečala. Xi se mi zdel nelep.jnad mojo prisotnostjo. Opazila čudna otožno*t je vedno na njegovem obrazu. Vsa sem obupana.... ljubim ga iz vsega srca. Pravijo, da sem čedna. Tudi zastran go^po-dinjstva mi ne more nihče niC-c^ar očitati. Nesreča je nemara, ker sva brez deee. Ne vem.... ICaj .>e neki j nemara so mi ga olepšala Angelina Uem, da se je zdel včasih, ko sva dogaja v m»«evi glavi? Vidite, tojljubavna pisma. V njegovih očeh se pogovarjala, kakor da* česa pri-vprasanje me muči.... Saj čutim sem čitala. da mu ugajam. Pribli- čakuje, kakor da mu nečesa manj-tudi jaz kakor druge žene, ali ,...|žala sva se drug drugemu.... in sva ka.... In nedavno tega.... Oprostite, ne znam se izraziti in vi me ne ra-Le poročila.... - * j gas pod. ne morem več. Dajte mi. zumete. Saj sem iskrena: skrbna Ah, tisti meseci sreče ! Srečna sva! da se izjočem.... Nedavno tega sem žena sem, dobra sem mu. nisem bila. bože!.... Preveč srečna.... Pa-!ga presenetila.....Zamišljen je sedel nakazna, kaj ne? Toda on. on je iz-|Vfl, sp^aran. Pisma. I pri mizi in sanjal. In pred njim. obrazen, razumen in piše stihe.... Gotovo ste poznali malo Angelo, ki je umrla pred dvema letoma. I____ Ne? To je bilo takrat, ko je bil Pavel še pri materi. Angela, siromašno, nekam neokretno dekletce, je stanovala nad njima. Xi bila lepa in je slutila, da ji ni več dolgo živeti. Pavla tistikrat jaz še nisem poznala. Ali Angela je služila v hiši, kjer sem bila jaz nameščena za strojepisko. Bili sva si dobri .... Nekega večera, ko sva odhajali po končanem delti, mi je dejala s svojim drobnim glasom vsa rdeča od zadrege: "Jeanne, nekaj bi vam zaupala. Ali bi mi hoteli storiti uslugo in obenem dobro delo ? Toda ne smeli bi nikomur govoriti o tem!" "Zakaj ne!" "Čujte torej: hotela bi, da bi od časa do časa stipkali pisma, ki bi jih. jaz nekomu pošiljala...." "Brezimna pisma?" Nasmehnila se je. "Poslušajte, me, Jeanne. Mladenič je razumen in dober, toda ne kaj lep. Zato se čuti nesrečnega. Njegovi prijatelji in tovariši so i-moviti in svet jih ceni in ljubi. Zanj se ne zmeni nihče. Če bi vedel, da ga nekdo ljubi...." Pogledal sem Angeli v oči. Razumela sem. Ona mi je hitela pojasnjevati. Hotela je, da mladi mož zve, da ga vroče ljubi neznanka, ki se mu ne sme razodeti, ker ni več svobodna, a ki ga ima preveč rada, da bi mogla molčati še dalje. Tako sem vse leto pisala pisma, kakor mi jih je narekovala mala Angela, in pisma so postajala vse daljša in daljša, vse bolj pogosta, pisma ne lepem, dišečem, rožnatem papirju. Pavel ni vedel, kdo mu piše. Podpirana je bila "vaša neznanka". Nisem vselej razumela, kaj mu je hotela Angela povedati, toda njena pismo so se mi zdela čudovita, in .... Ah, gospod, ne vem, kako se je zgodilo. Ko sem mu pisala tako zaljubljena pisma, sem se naposled še sama zaljubila vanj, kje so bila pisma, pisma, |>ozablje- j gaspod. pred njim so ležala razpro-na! Mislil je, da ao prestala zara-'strta pisma.... ona pisma, gospod! EINSTEIN IN AKTUALNI PROBLEMI Angleški novinar James B. dami: Človek je obdan od življenja. kakor je plavalec, ki skoči v morje, obdan vode. ('lovek ne more, »videti* življenja, ker se ga pretesno drži; Muzika pa ga dvigne rta površino ter-ga vodi do jas-mranton je imel priliko razgo-j nei»ih spoznanj. V ostalem pa ne varjati se 20 minut s prof. Ein-'smatra Einstein muzike samo za za- steinom,.tvorcem relativne teorije. Sprejet je bil le z veliko protekci-jo. Peljali so ga takoj v Einsteinovo delovno sobo, ki je bila vsa za kajena. Medtem ko si je novinar ogledoval pisalno miai, polno geometričnih risb, ter knjige, ki so stale na r; devo čustva, ampak predvsem za zadevo idejnega sveta. Zelo zanimivi so Einsteinovi nazori o živijenski filozofiji altruiz-ma. Xajboljše, kar lahko nudi življenje, je srečen obraz, pravi pri- *< ; * * - • ...J MIH«, WILLI*. WASH, o C Vilma Bankv se je dne 2f>. junija poročila z igralcem Rod La Ro-qne-om. ZAPRTA YRATA Pred vojno je bila Anglija edina država, ki ni zahtevala nobenih listin od, tujcev. Človek šele sedaj vidi, kako je bilo to pametno in pripravno. To je bila stara tradicija. Od časov kraljice Elizabete1 da. lje so nudile Albionske belkaste skale varno Zavetišč« vsem .političnim in ver?»kim preganjalcem. Angliji ni bilo treba, da se kesa radi te gostoljubnosti, T. Rodgers pripoveluje v "Z«n4?xmi angleške obrti", da so prinesli flamski podjetniki, ki so pobegnili pred inkvizicijo vojvode Albe v Anglijo, zaslužek tisočem m tisočem ljudi. jatclj Einsteina Moszkovski. Einstein tolmači ta svoj nazor takole: Poleg tkalske umetnosti so prine , . . . . . .. , . i te ima človeak samo en cilj v živ-j-^i tudi nove verske in socijalnc policah ob steni, je vstopil Einstein..... , *' , „„„„„ , . lovek i ljPnJu'in ('e predstavlja ta cilj nje-j nazore, li begunci so imeli veliK go v o srečo, je izključeno, da bi.*?1^* "a razvoj Anglije. Njihovi v sobo. Einstein dela vtis ki se je vse svoje življenje boril z ,., • • , , • , • m«gel biti srečen. Nihče ne sme Pomoči se imajo Angleži zahvaliti, velikimi skrbmi. Malomarno ie po. p , . . A ., . .. .. . . . segati po sreči zavoljo samega se- "a so Kmalu postali nevarni tek- zdravil posetmka, si izbral pipo z n 1 J . * I . , • , , . . , . \ \ be. Največja radost je videti druge meet v -svetovni trgovini. Slicne do- dolgo cevjo, jo napolnil s tobakom J J J ^ i, ...... ...... . i ljudi srečne. bre posledice je„imel za Anglijo iz- ter jo prižgal. J I „■ , . „ .. „ V sklepnem razgovoru je prof. ?on ilngentov iz Francije. Katoli- Obiskovalec je bil v zadergi, ka- Einstein izjavil da je ifist 5n"ka zaslepljenost je obogatila Lon- ko naj začne razgovor. Za uvod ie . . . da je prepričan o nujnosti vprašal, v kakšni zvezi je relativi-tetna teorija z vsakdanjim življenjem. Einstein je odvrnil: "Ta teorija nima nobene zveze z življenjem vsakdanjega človeka." Naslednje vprašanje je veljalo kinematografu. Einstein je izjavil, da veruje v bodočnost živih slik,' ker prinaša to gibanje barvitost v enostransko in monotno življenje ljudi. O ekspresij on i zmu meni Einstein. da kaže izrazito izpremembo. psihologije ljudi po vojni. Vzrok temu tiči v hrezupnosti današnjih /alastnih dni; človek se je umaknil v samega sebe in ekspresionizem je simbol tega povratka k samemu sebi ter hoče prenesti nekoliko tolažbe v nadomestilo za trpljenje v vnanjem življenju. Ker je Einstein velik ljubitelj glasbe, mu je novinar stavil tudi par tozadevniji vprašanj. Glasba^ je dejal dr. Efnstein, je mnogo suH-tilnejja od besednega izraza. Ona je objektivacija našepra doživljanja. To izjavo je skušal razmnoži- miru' don z novimi tehniškimi sredstvi, vsaj za Evropo. Ce ne bo Evropa ^ 1. 1902. so pričeli angleški delavci protestirati proti tujcem, ki zasledovala mirovnih tendenc, mo ra propasti. Nobenega odgovora ni dal prof. i so jim Odjedali zaslužek. Toda i takrat ni hotela Anglija uveljaviti vprašanje, ki ga mu je stavil novinar. pa ni mogoče odgovoriti s sigurnostjo matematika. čeprav ga niti nhem poznala. Mož,jti z naslednjimi konkretnimi bese- POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.- S strešico za sloyenak« Črke č, i, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vpak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y. Einstein na ^>rašanje, kam jadra'|n uvesti obveznih potnih listov za sodobno človeštvo. Izjavil je. da se inozemce. Šele vojna je izpremeni. bavi samo s sigurnimi stvarmi, na la razmere. Preko noči so se uveljavili tudi na Angleškem potni listi, vizum in stroga policijska kontrola v obmorskih mestih. Vojni zakon iz 1. VOJNA NI 1919. se je neprestano podaljševal PR07Vrni A *er slednjič na predlog lorda a jDaisbourgha stalna odredba. Zdaj NIČESAR 'smejo v Anglijo samo turisti in tr-VELIKEGA ?ovc'- dijaki imajo težkoče. De- ____ilavci in drugi j>a se nahajajo na- LONDON, Anglija, 14. julija. ravnftst -pred zaprtimi vrati. "Vsak Dr. Nikolaj ^lurray Butler, pred- tuiec- -sJ služi kruh v Angliji, sednik Columbia vseučilišča, ki se odjeda domačinu." Naj. so Po-mudi sedaj na obisku, v Londonu, * JugosloVifp.nNemci in je mnenja, da je sedanja doba v Italijani še tako skromni in delav-glavnem presenetljiva vsled po- ni, je treba mejo zapreti, pravijo manj^nja ve^ilMk mož, (Angleži. Sicer bodo poplavili An- — Dva tisoč let, je rekel v glijo stotisoči- gostov iz vzhodne nekem pogovoru, — ni bilo nik- Evrope, kjer je življenje težje in dar nobene dobeV'v kateri bi ne dražje. Ugovori opozicije so ostali živel nekje na svetu kak resnično v parlamentu brez uspeha« čeprav velik pesnik, modrijan ali ženij, Pe je zelo naglašala, tradicija- an-ki bi zares presegal svoje sodob- sieške gostoljubnosti. Toda ni tre-nike. Dan«s pa ni nobenega take- ha misliti, da je nova politika deb ga velikega moža v nobeni deželi, konservativcev med katere spada lord Dalsbourgh. Tudi delavski poslanci so bili med zaščitniki angleške prepovedi za Kitajce. Zato so izginile iz Loiidona rumenopoltc moške periee, ki bi sicer kmalu izpodrinile bele konkurent i ji je s svojo točnostjo, solidnostjo in cenami. Delavski kabinet v Queens-1 landu v Avstraliji je odredil po- ŽENSKO GIBANJE V AVSTRIJI Avstrijska ustava je gotoyo ena najbolj demokratskih ,iu mofj^rnih. ^led ustvarit ey i so taki m ožje-kakor dr. Renner, profrsor Redlih in zapored vsi živeči douvokratski njaki. Ta lUtava Ja^tudV popolne pravice in zenelo z možem enakopravne. Zato vidimo danes v Avstriji žene v v.-em javnem živ- Prosta loke v Italiji. Znano je, da se Madjari, Rusi in tudi Poljaki ]iotesrujejo za prrste Inke v Italiji, t. j. da bodo .smel; i-meti tamkaj svoja .skladišča brez kontrole, olajšave na luških pristojbinah. ki običajno niso maj line. pravico do lastnih železniških tirov od skladišča na kolodvor itd. treba energije, da se naša država ogne sleherni dolžnosti in žrtvi. Avstriji so svoječasno tudi ponujali prosto luko v Trstu, ali ni pri. šlo tlo vresničenja. ker so bili Avstrijci toliko pametni, da so spoznali pravo vrednost takega da-najskega daru. Danes govore tudi rtalija sama je takoj spočetka va- o Poljakih, ki naj bi vozili preko bila razne severne države v Tr»t. nudila jim je vse mož;:e ugodnosti, tla bi dvignila to rr.\>to vsaj približno do tistega blagostanja, ki ga je uživalo pod tujim jdiinom (sot t o il giogo straniero). Takoj so "bili pridobili naše brate Cehe za to Trsta svoje blago, toda tudi za nje bi ne bile ugodna*;ti tako velike, kakor menijo-malo poučeni ljudje. Saj bo iz Lotili razlogov celo za Madjare dvomljivo, ali se jim pro sta Inka izplača. Treba namreč upoštevati, da no- rešilno akcijo. Ali Cehi gotovo rrsojbena teh držav nima toliko ekspor-naredili tega iz kdi ve Kake ljubezni do Italije, marveč zato, k;-;- jim je tako prav kazalo. .Slovenci smo bratom zamerjali, da so se spustili v take kravje kupčije z Italijani. ali prav po vojni smo rr.vno mi ta. da bi vedno napolnila celo la-lijo. Z;ito ljodo- morali parobrodi nalagati blago raznih držav, da napolnijo ves svoj prastor. in to morila za razne prekomorske kraje. kamor bi sicer niti ne vozili. Od Slovenci imeli najžalo^tnejše pri-[ene same države bi morda ves tolike. spoznati in občudovati najvor odložili v eni sami tuji luki, svoji občutljivi koži. kako malo je . kar je veliko olajšanje in je pred-vredno vse slovansko pobrat instvo. pogoj za cenen prevoz. — Treba kedar bi bili bratski žepi kakorko- iudi upoštevati, da bi tako ločeno li oškodovani. Naše "L:ge*! imajo nalaganje iz raznih inostranskih hvaležno nalogo, da ob primernem t "svobodnih con" v Trstu ali Re-času jisno in glasno pov ilo na : ki. da ladjo sploh napolnijo, jako prajtfity.jnestil. kako neizmerno nas veliko >talo vsled posebnih luških jf(i bolelo vse tisto fraterniziranjc z dtalijani. ■i! l J i • '' • .i Jradjari se lolgo niso mogli od-oč'itT,"feafiV'lJi se obrnili, v jusro- manipulacij. Ta dela >o sploh draga .Ko je Italija izročila v Trstu ta dela zasebnemu konzorciju, je morala zagotoviti prispevek,5 milj. 'Wan.sk« al i italijanske liu<\ Na- l'r na leto, a za razne adaptacije ša država je Madjarom nekaj po- je že izdala fez 200 milj. lir. nujala. ali zdi se. da je bila jako 1 jen ju. celo med porotniki in son- neokrp*na Pri ^h poslih, a Musso-niki. Žena je z možem vred polno- lini T>°vabil Bethlena V Rim. letna in ima enako njemu pasivno };Jer so Cenjene znane po- ln aktivno volilno pravico. V minulem Nationalism ali parlamentu je bilo sedem socijalnih demokra-tinj in ena krščanska demokrati-nja. Sprva je bila tudi ena nemška nacijonalistka ali velenemška, a j<* kmalu umrla in njeno mesto jo prišel njen namestnik, ki je bil mož. — V novem Nationalratu pa je Ie pet socijalnih demokratk in nobene pristaši nje meščanskih strank. Vse kaže. da se žene pripravljajo na resyO organizacijo a"-, okvirju strank in da hočejo zanaprej o-nemogočiti tako preziranje žene kot enakovredne in enakopravne možu. One h i če j o izkoristiti vse državljanske pravice v polni meri in zaJitevajo primerno ' zastopništvo pOv.sfwl v javnem življenju in tidio; tudi v državnem zboru. godbe. Madjari so bili pred vojno gospodarji Reke in so tam silno veliko investovali. Vse državne in- Med Rusijo in Italijo so pa že jako napredovali dogovori za rusko prasto luko v Margheri pri Renet-kah, kjer je baje silno veliko pio-stora za razkladanje in od ti m laljno pošiljanje ruskega žita v Italijo, Avstrijo, Švico. Bavarsko vesticije so seveda italijanska last. itd. Tudi ima Llovd Triestino že ali tam je vendar tudi precej za- j jako razvito plovbo ]>o Črnem sebne madjarske imovine, ki je o- morju in Italijajii ii]iajo. da bo ta stala. Zato se je našel med obema zanaprej znamenito služil z ruskim državama primeren modus za ure-i žitom. Ali utegnejo se hudo zmo-ditev obojestranskih interesov ta-'titi v svojih nadah, ker Rusi bi ko, da bi bilo vstreženo preteklosti in bori. ijpjiustljiva^tjo. toliko bolj, kpv je zadnjih volitvah v i m e^ikihjbilii oiia. tista, ki je Martjarom pr-4,111,000 volilcev, a od teh j[e bilo va pODiiaila svojo luko po jako 53% žen. Torej na vsakih sto vo- ugodnih pogojih, pa so oni to bri.s- visoko, da ne sta. morejo posamezne *tožili na kralja pLsali so mu osebe zavzemati se posebnega me- ^ ^^ umrli v domo. vini, kamor jih pošljejo in katere niso nikoli videli (na tisoče Kanakov je namreč bilo rojenih v Qneenslandu). Kralj seveda ni mogel ničesar ukreniti, ker ne sme lileev so tri žene več nego mož. V parlamentu pa se delajo zakoni tu-do za žene in je torej naravno, da bi morale tam tudi žene imeti zadosten vpliv na zakonodajo. Danes je tam le pol tucata socijalistinj", da morejo zastopati -ženska strem-ljenja. Pa tudi žene meščanskih strank ne maraja več za vloge PepelkT ne marajo le za nalogo volilk, marveč zahtevajo tudi, da so kandidatinj? in paslanke, povsem tako, kakor moški. Zanaprej mora biti drugače ali pa si bodo morale meščanske stranke same sebi pripisati zle po-slediee. In zagrozila je z organi- TAKOJ PRODAM 5-sobno hišo, z elektriko in vodo t hiši, klet, hlev za krave in prašiče ter kokoši, 2 lota 110x115. Cena vsem potrebnim pohištvom| kršiti ustave. Politika zarprtih vrat $2,200, prazno $1,800. Hiša leži.katero izvajajo tako konservativci sredi trga v slovenski naselbini,'kakor socijalisti kaže, kako daleč lepa prilika za premogarja ali ko-j je še pot človeštva do vesoljnega ga, ki razume delo v foundry, kjer.bratstva. Te besede se govore le vedno obratuje. Pišite na: J. F. dokler tekmujejo "Jnoiemski brat. Znpanc, Box 395, . ^jcf ,x drugimi ljudmi?; Qf^'orniki renča inozemskih delavcev. zacijo ženstva, ki se bo zavedalo svojih ]>ravic in jih bo znala varo* vati. Ako ne bo med kandidati do-« voljno zastopnic »ženskega spola, in sicer na mestih, ki obetajo »volitev, tedaj se žene ne bodo več o-grevale za volitve in ne bodo kakor doslej živahno agitirale- za stranke. T _ , _ pa utihnejo in prekličejo svoje izjave takoj, ko se pojavi konkn- ■ > kantno prezrli. In zares ni prav nikakega povoda, da bi naša država žrtvovala le groš za madjarsko pomoč Reki in seveda Italiji. Tu bo jih boste vedno kadili. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. EDINI zastopnik in založnik FRANZ LUB ASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn, N. T. PIŠITE PO CENIK. iz Športnega sveta Najboljša ameriška igralca tennisa sta William T. Tilden in Fran-...cis T. IJunter (na levi). , , v, — . i .l/j i ' - -itv # i!®« GliAS NARODA, 15. JUL. 1927 \ ' i IBM i^t** COLOMBA Spisal: Prosper Merimee. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) PWA GLAS NARODA i II. * blishlng* COMPANY "Slovenk 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zemljevidi: Slovenija .,.,.............. Jagoalavija ......... Canada ................... Združenih držav, veliki.......... Nov* Evropa ................... Alabaaa, Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas, Kentocky in Tauetfiee, Oklabova, wlti. Montana, Mississippi, Washing-to«, Wyoming, — vsaki po .... Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Welt Virginia, Ohio. New York— vsa. ki po ,40 Velika stenska mapa Evrope .. 2.00 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat ...... .40 Newyorske. Različne, ducat .... .40 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................ .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat .............40 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po ................05 Importirane prorokovalne karte ..L— Miss Lidija je odvrnila nekoliko v zadregi, da se je seznanila ž njim na jaderniei, ki jih je privedla na Korzko. — To je zelo dovršen mlad človek, — je rekel prefekt polglasno. — Ali st»* slišali. — je nadaljeval še tišje. — s kakim namenom prihaja na Korziko? Mi>s Lidija je napravila ošaben obraz. — Jaz jra nisem prav nič vprašala, — je rekla. — Vi lahko vprašata. Prefekt je molčal. Par trentukov pozneje, ko je slišal Orsa nagovoriti polkovnika s par angleškimi besedami, je rekel: — Kot k a že, dosti potovali, gospod. Najbrž ste pozabili Korziko in njene navade. — Je n-snica. ZHn mlad sem bil. ko sem jo zapustil. — In vi pripadate še vedno armadi? — Dobivam le pni i t, gospod. — Vi sto bili preveč dolgo v francoski armadi, da ne bi postali popolnoma Francoz, o tem niti lic dvomim, gospod. Izgovoril je le zadnje besede z odločnim, povdarkom. — Ni posebno laskavo za Korzičane, . Pogled v nedolžno nko.....15 Št. 10. Na planine ...............15 Št. 11. Zvečer ...................15 št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ž1-.... ravnik), 3 zrezki skupaj.......50 Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančic) .... JO Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ........................... Mešani in moški zbori. (Aljas) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Dir na noč........ .40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40 C. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svr.dbl; Pri mrtvaškem sprevodu: Geslo .40 i8. zvezek: Ti osrečiti jo boti (mešan zbor) ; Ti osrečiti Jo hoti (moški zbor); Prijatelji ln sen-pfi s.in zbor); Stoji, solnčice stoj; JjLu,pf«fci hiši .............40 IGRE: PESMI IN POEZIJE: CERKVENE PESMI: V. Naslednjega dne, malo pred povratkonu lovcev, je našla Miss Nevil, ko se je vrnila s svojo koraornico z izprehoda ob morju, mlado žensko, oblečeno v črno, sedečo na majhnem, a čilem konjn. Sledil ji je neke vrste kmet, tudi na konju, v temnosivi obleki in s čutaro na strani. Pištola mu je tičala za pasom. V roki je nosil puško. Na kratko rečeno, nosil je popolnoma ■ obleko briganta ali meščanskega Korzičana na potovanju. Značilna lepota ženske je na jprvo vzbudila pozornost Miss Ne-ril. Izgledala je stara kakih dvajset let. Bila je velika, bela, izrazito modrih oči, rožnatih ustnie ter je imela zobe kot slonovo kost. V njenem izrazil je bilo črtati sedaj ponos, sedaj nemir in sedaj žalost. Na svoji glavi je nosila tančico, imenovano mezzaro (neke vrste špansko mantillo), katero so uvedli na Korziko Genovežani in ki pristoja tako dobro ženskanL Goste kite njenih las so stvorile kot turban krog njene glave. Obleka je bila primerna, dasiravno skrajno priprosta. Mis Nevil je imela dovolj Jasa da jo opazuje, kajti dama Be je ustavila, da vpraša nekoga z velikim zanimanjem. Dobila je povo-Ijen odgovor in vedela je, da je pred hotelom, kjer sta stanovala Sir Nevil in Orso. t (Dalje prihodnjič.) * *L .50 .50 .50 .50 £9 Domači glasi, Cerkevene pesmi za mešan zbor ...................1.— 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ............ 12. Tantum Ergo. (Premrl) .... Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .................... Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj ...... 12 Pange Lingua Tantum Ergs Ge-nitori. (Foerster) ............. 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Gerblč) .............. Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast srcu Jezusovem. (F. Kimavec).. M Slava nebeške kraljice. 20 Mariji. nib pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas .........40 Hvalit« Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) .................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr. cu Jezusovemu. (Grum) ...... .35 12 Tantum Ergo, (Premrl) .......50 Missa in honorem Sanetae CaeciD- ae, (Foerster) .................50 Missa in honorem St. Joseph! -— (Pogacbnik) ...................40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ................... .40 Oremus pro Pontifice.............40 Eyrie ..........................JO K svetemu Rešujemo telesa — (Foerster) .....................40 Sv. Nikolaj ......................80 .25 .35 .70 .23 .35 pesmi z notami: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Gram) ......L10 Slovenski akordi (AtaK): 1* W• «•**•« ta■ »V H« ivfnk Pomladanski odmevi, L in IL sr, vsak • «45 Ameriška slovenski Km (Hetmer) L50 Orlovske himne (Vod*i«x) ...,L20 10 moških in (Adamii) 1« J- 2« Z T« •••titiM»»««i Dvanajst pesmi, I. in II. sr. lsdala Glasbena Matica ..............JO MOŠKI ZBOEI* Izdala ^tffr-Pi M^ttfl Trije maiki dipri Jcdala Glasbena Beneški trgovec. Igrokaz - r>. ,]cja-j.fle Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .30 Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.10 Ma*i, (Meško), tri dejaala.......70 M a -ta, Semenj v Rlchmondu, 4 dejanja .......................30 Starfnarica. Veseloigra v 1. dejanja .30 Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na Miklavšev večer, Mladinska igra 8 petjem v 3. dejanjih ....................M R. IT. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Capek), vez.....%......45 I Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik earevine, veseloigra v 2 dejanjih .......................30 Teronika Deseniška, trda ves____1.50 Za krii in svofcodo, Igrokaz v 5. dejanjih .......................35 Lj n d.s k i oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .......60 5. zv. Pa 12 letih. 4 dejanja......JO Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Ne- ia. Sanje.......................00 9. snopič; Na Betlehcmskcm polja, nah. Karen ne izostane. Očetova kletev, Čašiea kave............Ji0 12. snopič. Izgubljen sin. V ječi, Pastirici in kralji. IJndmlla, PlanSariea ....................J30 13. snopič. Vesta&a, Smrt Marije device. Marijin otrok ........JS$ 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. JO 15. snopič. Torki pred Dunajem, Fabjola in Neb ..............JO 20. snopič. Sv. Just; Ljuboen Ma-rijmega otroka .............. JO SHAKESPEASEYA DELA: Machhet. trdo ves. .............. JO broSirano ...»...............'. .70 .................70 • • • • •• JO ) .... JS > 2L av.. M .80 .. .30 .25 JO .45 .30 M M .35 tommim pmik** - Sbiwmu Hv« Akropolis In Piramide ...........00 broširano ....................00 Azazel, trdo ves ................L— Balade in romance, trda vez. 1.25 mehka vez. ................1.— Bob za mladi zob, trda vez. ....'.. M Godec; Pored narodnih pravljiv e Vrbkem jezeru. (A. Fun tek) — Trdo vezano .................75 Kettejeve poezije, trda vez.......L10 Kraguljčki (Utva) ..............65 Ko so evele rože. trda vez.......60 Narcis (Gruden), broš. ..........JO Primorske pesmi, (Gruden) vez... .35 Slutne (Albreht), broi...........30 Pohorske poti (Glaser), broS.....JO Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije. JO Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vea ................JO Sto ugank ......................JO V zarje Vidove, trd. vez.........JO Vijolica. Pesmi za mladost.......60 'Zvončki. Zbirka pesnij za sloven. sko mladino. Trdo vezano.....JO Zlatorog, pravljice, trda vez.......60 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo.....35 2. zv. Hudo bro?dne..........35 3. zv. Vesele povesti ..»...»...,. .35 4. zv. Povesti in slike.......... . .35 5. zv. Študent naj bo. N«š vsakdanji kruh ....................... .05 SPLOŠNA KNJIŽNO A: št. l. (Ivan Aibrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broširano ......................35 $t. .1. (Ivan Rozman) Testament, Ijiulska drama v 4 dej., broš, ion strani .....................35 St. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane i>esmi, 184 str., broširano .....................JO St. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina. vesel oni odre črtice I., 72 strani, broširano .............. št 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., bro3. .......... st. 8. Akt št. 113 .............. St. 1). (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 247 strani, broš.............70 St. 10. (Iran Albreht). Andrej Ternouc, relijefna karikatura iz minulosti. 53 str., broS. ........ St. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, S4 str., broš....... St. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str., broš...........30 St. 1.1. (V M. Garšin) Nadežda Nikofajevna, roman, poslovenil U. Žun. 112 str., broš............30 St. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broš. ......................... St. IG. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broS. ...........45 j St. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, pdvest, prevel Mirko Pretnar, 80 str....... St. 18. (Jarosi. Yrcbllcky) Oporoka lukovškega grajtčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Pr. Bradač. 47 str., broš. .. St. 10. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broS......... St. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komuramki, japonski roman, iz češine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš............. St. 23. (Soph ok les) Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 00 str., broširano...................... St. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355; str., bro3» • • Št. 25. Poslednji dnevi Pamela. II. del...................... St. 26. (L. Andrejev) Črne ma -ske, poslov. Josip Vidmar, 82 st, broš. .......................... St. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost In problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broS...... St. 29. Tartan sin opice........JO $h 31. Roka roko .............J5 St 32. Živeti ..................J25 St. 35. (Gaj Salustij Krlsp) Vojna z Jngurto, poslov. An t. Dokler, 123 strani, broS...........JO« ;t. :so. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani ..................JS 1«. Julija: ' Pres. Harding, Cherbourg, Bremen: ParU. Havre; Majestic. Cherbourg. 20. Julija: Berengaria. Cherbourg. 21. julija: Muenchen, Cherbourg. Bremen; Deutscbland. Cborbourg. Hamburg. 23. Julija: Homeric. Cherbourg. 27. julija: Mauretania, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 2S. Junija: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 1. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Levtathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg. 1. avgusta: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherboun; — Aquitania, Ch»-rU)urj 4. avgusta: Harrburg, Cherbourg ln Hamburg 5. avgusta; Pres. WHaon, Trst. 6. avgusta; Paris, Havre: Majestic. Cber&ovir; Republic, Cherbourg, Kr^iren; Kotter-dam. Boulogne in Kutterdam. 9. avgusta: Columbus, Cherbourg. Bremen. SEST DNI PREKO OCEANA NaJkraJia in najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih parniklh: PARIS 16. jul. — 6. augusta. FRANCE 27. aug. — 17. sept. NajkraJSa pot po želeinjrl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi r/iodernirn! udobnosti. — pijača .o slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. ZajamCite si prostor za prvo vožn|o novega velikana ILE DE FRANCE 1. avgusta VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta all TRENCH LINE 19 State Street — — New York ,. .35 ..1.40 .1.— POUČNE KNJIGE: Amerika in Amerikanei (Trunk) 5.— ' Angeljska služba ali nauk kaico se Angleško-slov. in slov. angl. slovar Abecednik ...................... naj streže k sv. mani ........ Boj nalezljivim boleznim ........ Dva sestavljena plesa: četvorka 111 beseda spisano narisano .................. Cerkniško jezero ............ Domači vrt. trdo vez......... Domari zdravnik po Knaipu trdo vezano ................1.60 Domači živinozdravnik ..........1.25 Domači zdravnik po Knaipu broširano ...................1.25 Gospodinjstvo ...................1.— Jugoslavija, Melik 1. zvezek .....1.50 2. zvezek, 1—2 snopič- ......1.80 Kubična računica, — po meterski meri ........................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika.........HO Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................L00 Kako se postane državljan Z. D, .25 Kaka se postane ameriški državljan . 1"» Knjiga o dostojnem vedenju .....50 Ljubarna in snubilna pisma ......50 Mlekarstvo s Trticami za živinorejo .73 Nemško-angleski tolmač ........ 1.20 Največji spisovnrk ljubavnib pisem .80 Nauk pomagati živini...........60 10. avgusta: Berengariu. Cherbourg: Pres. Hard« Ing Cherbourg, Bremen 11. avgusta: Westphalia, Hamburg 16. avgjsta: Reliance, Cherbourg. Hamburg; Berlin, Cherbourg Bremen. 17. avgusta: Mauretania, Cherbourg; Ceo. Washington. Cherbourg, Bremen. 18. avgusta: Albert Bu.Iln, Cherbourg, Hamburg, 20. avgusta: lie de Prano;. Havre. Leviathan, C harbours: K jmertc, Cherbourg, — Dresden, Bremen. 23. avgusta: Thurlngla. Hamburg. 24. avgusta: Muenchen, Cherbf.ur«, Hremen. 2C. avgusta : New Yoik, Cherbnu'-g Jiamburf. 26. avgusta: Olympic. Chernourg. 27. avgusta: Fr^nre, ifavre; Veendain. Bou- lo^ne. Hotlerdam: iTea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 30. avgusta: Martha Washington Trst; Resoluta, Ch>-rbour)f. Hamburg. 31. avgusta: Berengiiria, Cherbourg. 1. septembra: Deotschland, Cherbourg, Hamburg. 3. septembra: Paris, Havre; Majestic, Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne, Rotter-(lam; Sierra Ventana. Hi>in«»n. Posebni sredpoletni IZLETI JUGOSLAVIJO Odplutje največjega parnika S.S. LEVIATHAN Odplujč iz New Yorka 1. avgusta Ti izleti bodo pod osebnim vodstvom naslednjih U. S. Lines zastopnikov; Mr. C has. Krcilek iz Chicaga Mr. W. G. Fitch iz Clevelanda Mr. M. G. Murphy iz Detroita Ker so direktni uslužbenci LT. S. Lines in so it vodili v preteklosti podobne izlete, so gospodje popolnoma izve/bani v vsem, kar tiče pomoči potnikom, glede odpreme skupin m prtljage na določeno mesto v Evropi. Potujte žnjimi v prijetni družbi svojih sorojakov. Deležni boste ncprckosljivih udobnosti in postrežbe, vsle •••••••••••••••• •«««••• ."». w. rdo Tf&uMk. Vlnskl brat- .... 6. sr. trdo vesano. Vsebuj« 10 povesil ...........v.............t9 ■ sMM: vyic« s akkuui ...,lji4 ; pravljica a idlkaal 1— ; jniQin s aUkMsA . .t— ycdi . ■•*>e».lv": M M M Št 37. Sr. ns. §t. 39. Št 40. Št. 47, St 48. št 4n. St 50. Št. 51. Št 52. Št M. St. 59. Št 57. St. 5S. Št 61. Št 02. Št. 63. Št. 64. Mvali ..........M Tarzan la svet..........1.— Lft BaImm lir- Magda............... -40 Mifltenj dnie ............ Tarxsnove iivali ........JO Tarzanov sin ...........M Slika De Graje ........1.2« Santo .................LS0 V imcCcAI •••••••••*•••• Ta in «obaJ Sada......M Dttupivs sl^irt •••• J&to: Glad (Hamsnn) ........JO (Golar) Bratje to ante*.. .7$ UUat, I. del. (Dostojevski) JO Iffljet, n. del ..........JO UJK, in. del ..........JO Štev. 65. IV. del ..... 4.rispij •••••••••• Stav. 66. gamala, akosi uho šivanka, veseloigra....... .45 i.•••«••••4 ........ ■)! KNJIGI ZA SEKANJI Mladi dlkar Slika i^ pravljfc gpjtp ta slikanjs ■a s Vpfvaa^, tar aaratMl m. Kladi oatetalk .. W0 OtroSkl vrtec ......t.. .........1.L9 Pozor čitatetji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriK kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ivljka s slikani ....I__Zaklad sa • ........ Pray vsakdo- ' ti i ' kdor kaj išče; kdor leaj ponuja; kdor kaj kupu je;kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —* MALI OGLASI ▼ "Glas Naroda-. Kako se potuje stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor ]« namenjen potovati v ■tarl kraj. je potrebno, da le poo-feo o potnik 11 stili, prtljsgl ln dni« gib stvareh. Vsled nafie dolgoletne lsknlfaje Vam ml nmoreoo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzo parni ki. Tudi nedrfavljanl nmuefo pO« tovatl v atari kraj, tods preskrbeti al morajo dovoljenjt all permit Is Washington*, bodisi sa eno leto aH • mesecev ln se mora delati pro* in jo vaaj en meaec pred od pot ova-njem In to naravnost v Washington, D. O. na ceaeralega naa»iaft> Kkega komisarja. Glasom odredbe. Id je stopila V veljavo n. julija, ltM ae nikomur ret ne polije permit po pošti, ampak gs mora iti iskati vsak posllse osebno, bodisi v najbllžnjl naaelnl-iU urad ali pa ga dobi r New Toku pred od potovanjem, kakor kede ▼ proflnji caproai. Kdor potnjs vea brea dovoljenja, potuje na svoje lastno odgovornost Kako dobiti svojca la starega kraja« Kdor Ml dobiti sorodnik« aH svojce la starega kraja, naj nas prej pile sa pojasnila. Is Jugoslavije bo pripuSfenlh v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kv» ta Je določena sa ameriške d rta v ljane, ki lele dobiti sem <3arile la otroke od 18. do 21. leta ln pa aa poljedelake delavce. AmeriBd dlavljaal pa aamorsja dobiti sem lene ln otroke do 1& lata tea* da U bili Stetl v kvoto, po. trebno pa ja delati prolnjo v Waak- kakt koral, FRANK SAKSSK STATE BANK 01 COBTLANDT ST, NSW Predao