PcJtRlR" ^sassKz v ^otovln* aaaaasr •Wf UtR, e^iot Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, Gradišče štev. 17/1. Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 160. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. - Plača in toži se v Ljubljani. - Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Stev. rač. pri ček. uradu 11953. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. - Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana-Dol. c. IH. letnik. V Ljubljani, 31. decembra 1920. 22. štev. Časopis zl. sefgovin©, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh. Uredništvo Jr$ovsKe$a lista" želi vsem svojim naročnikom, - čitateijem In dopisnikom - veselo in srečno nove leto! Gospodarska kronika leta 1920. Po dolgotrajnih političnih krizah in bojih ter splošni nejasnosti zunanje politične situacije je nam zadnje četrtletje prineslo bistvenih sprememb. Plebiscit na Koroškem, Rapalska pogodba, volitve v konstituanto so glavni dogodki konca leta 1920. Z rapalskim sporazumom in koroškim plebiscitom smo končno dosegli definitivne državne meje na severu in zapadu in volitve v konstituanto so nam po dolgih letih vojne podale prvo sliko razbeganega javnega mnenja in nedozorele politične orijentacije. Rapalska pogodba, kakor tudi koroški plebiscit so končali za nas porazno in so obliko ujedinjene Slovenije strašno razkosali. Iz teh dogodkov izhaja nova iredenta za naše brate v ponemčeni Koroški in poitalijančenem Primorju, katere program je, "maščevati krivice St. Germainske pogodbe. V notranjosti se razmere v konstituanti še niso razjasnile in stopamo v tretje leto ujedinjenja brez ustave. V gospodarsko-političnem oziru nam nudi pretečeno leto pestro sliko poskusov za odpravo vladajočega nezadovoljstva in za zboljšanje gospodarskih razmer, predvsem za pobijanje draginje. Skupine s popolnoma različnimi gospodarskimi nazori so stale v boju ena proti drugi in slučajnosti so odločevale mnogokrat o važnih gospodarskih vprašanjih. V splošnem moramo priznati, da se razmere boljšajo, da nastopa polagoma in preko vsega zabavljanja in demagogije red in lahko rečemo, da stopamo v novo leto polni nade, da se polagajo začetki in temelji, na katerih bomo zgradili močno in ugledno državo. Razvoj razmer v preteklem letu nam daje popoln povod, da smemo to z gotovostjo pričakovati. Preteklo leto je začelo z depresijo naše valute na tujih borzah. V prvih treh mesecih dosegli smo najnižje stanje naše valute v nevtralnem inozemstvu. In to kljub 20°/o odtegnitvi krožečega denarja, ob priliki zamenjave bankovcev bivše avstroogrske banke za provizoričen naš državni denar, za kronskodinarske novčanice. Relacijo 1:4, ki je fiksirana za razmenjavo kronskih novčanic za dinarje, nam je finančni minister podaril za novoletno darilo v obliki naredbe. Naredbenim potom se je potem vpeljala ta relacija v vseh resortih državnih pristojbin in dajatev, od pošte do železniških tarifov, od kolkov do davkov. Beograjska borza je bila sicer poprej v svojem blaznem šovinizmu proti »švabski kroni« že dosegla še višje relacije in tako smo morali biti ko-nečno finančnemu ministru skoro hvaležni, da se je zadovoljil z razmerjem 1 :4. Posledice relacije smo občutili kmalu, posebno v Sloveniji. Lira in tihotapci na eni strani, dinar in veriž-niki na drugi strani so z neverjetno marljivostjo izpraznjevali cene zaloge blaga iz Slovenije. Konzurnent je obupaval, trgovec je stal pod policijsko kontrolo, deželna vlada je preklicavala in omejevala naredbe centralne vlade — toda vse zaman, zgodilo se je kar se je moralo zgoditi : cene so rastle in se naposled več ali manj izjednačile 7. dinarskimi. Vsa sentimentalna kampanja gospodarskih krogov proti tej relaciji je bila brezuspešna. Stvarnih razlogov ni nikdo poslušal, naši politični zastopniki so sprejeli relacijo s fatalizmom in apatijo. Ogromna podražitev živil j* imela težke odmeve v Sloveniji, stavka se je vrstila za stavko celo zimo in pomlad in konečno dosegla z železničarsko stavko vrhunec. V prometu z inozemstvom je delala devizna centrala trgovskemu svetu velike neprilike. Razen tega je finančni minister z umetno intervencijo na borzi meseca junija razmetal borne zaloge tujih valut, da je za par dni ovladal situacijo in zboljšal kurz dinarja. Za dober teden je nastala zopet stara situacija, toda državne zaloge valut so bile zapravljene. Uspeh borzne konference koncem avgusta je bil, da se je začetkom oktobra odredila likvidacija devizne centrale in prešel promet s plačili v inozemstvo zopet v roke bank. Važen uspeh je bil tudi, da se je razen antantnih in nevtralnih valut proglasila marka in češka krona v avgustu za zdravo valuto in da je bil na jesen priznan naš lasten denar za zdravo valuto. Poskusi poboljšati našo valuto s prepovedjo uvoza nebroja predmetov, so se popolnoma izjalovili in ukinjenje te naredbe v novembru ni skoro nič vplivalo na valutne odnošaje. Splošno se je situacija proti koncu leta zelo stabilizirala, le avstrijska krona je doživela naravnost katastrofalen padec. V prometnem oziru se je pred letom otvoril osebni in blagovni promet z Italijo, oziroma z zasedenim ozemljem. Na Koroškem je ostala zveza z Avstrijo celo leto prekinjena in se ima šele sedaj obnoviti. Posledica izvršitve razmejitve na Štajerskem je bila izpraznitev' Špilj. Ta odredba nas je našla popolnoma nepripravljene, ni bilo poskrbljeno nič za obmejno postajo. Vsled izpraznitve Spilj je bila ukinjena zveza z Radgonsko - Ljutomersko železnico. Cela dolina je prišla vsled tega v težak gospodarski položaj in je bila direktno prisiljena vse prodati v Avstrijo. Vprašanje južne železnice ni prišlo niti za korak naprej. Obratni račun za leto 1919 je končal z ogromnim primanjkljajem 280 milijonov kron, medtem ko je vprašanje prioritet ostalo nadalje odgodeno. Požar v Dravljah nam je uničil osnutke državnoželez-niške delavnice v Sloveniji. Velika železničarska stavka meseca aprila je Jla po velikem odporu in z velikimi škodami konečno zlomljena. Pozneje so se začela mezdna pogajanja, pri katerih je bilo dovoljeno železničarjem znatno povišanje dohodkov. Strokovna železničarska komisija v Beogradu je začetkom maja fiksirala program potrebnih železniških stavb, ki ima biti sedaj predložen konštituanti. Glavne zahteve Slovenije so: zveza s Prekmurjem, zveza Kočevje—Brod Moravica in Krapina—Rogatec. Linearno povišanje železniških tarif ni prineslo pričakovanih rezultatov. Kakor je razvidno iz mesečnih obratnih izkazov, so državne železnice stalno pasivne, to predvsem vsled tega, ker hoče finančni minister, da bi se izdatki za -'b n ovna dela pokrili iz obratnih dohodkov. Razmerje osebnega in tovornega prometa je napram mirodob-nemu ravno obratno in pri osebnem prometu cvetejo prosti, režijski in znižani vozni listki. Na mnogobrojne proteste interesentov, je prometno ministrstvo izdelalo načrt za revizijo železniške tarife, ki je sedaj v študiju pri ravnateljstvih. Represalne stojnine, ki so jih železnice vpeljale v svrho omejitve reekspedicij, niso dosegle svojega cilja, pač pa so povzročile redni trgovini neopravičeno nova bremena. V obratnem oziru je bila Slovenija reakčno ozemlje stalno se ponavljajočih železničnih stavk in prometnih ovir v Avstriji in Italiji. Obračun z Avstrijo, ki ga predvideva St. Germainska pogodba in delitev voznega parka bivše monarhije ni bistveno prišla naprej in je v tem oziru še vedno poprajšnji nered in nejasnost. V carinskopolitičnem oziru je preteklo leto zečelo z upeljavo izvozne carine, ki je bila tekom leta dvakrat menjana in sicer aprila in avgusta meseca. Izvozna carina je bila zamišljena na eni strani kot davek na konjunkturo, dalje tudi kot neka zaščitna mera za domačega konzumenta. V svrho zaščite konzumenta je nameraval trgovski minister centralizirati izvoz najvažnejših živil ; proti njemu je nastopil finančni minister z zahtevo prostega izvoza in ta boj je trajal skoro štiri mesece. Zmagalo je načelo prostega izvoza, ki je v slovenski žurnalistiki izzvalo mnogo protestov. Koncem junija se je vršila v Beogradu izvoznocarinska anketa, katere so se delegati iz Slovenije udeležili v znatnem številu in dosegli znatne olajšave glede izvozne carine. Pri uvozni carini se je zvišal agio s 1. majem od 420 na 560 in pozneje pa na 800°/o. Vrhu tega pa je finančni zakon pripuščal še nadaljno zvišanje agia po kurzu dolarja. Najvažnejši dogodek spomladi je bila prepoved uvoza z dne 23. marca, ki je obsegala mnogo najpotrebnejših predmetov. Izdana je bila z namenom, da zboljša našo valuto in da spravi našo trgovsko bilanco v ravnotežje. Vendar je popolnoma zgrešila svoj namen. Vsled nezadostno zavarovanih mej se je vse prepovedano blago tihotapilo in država je le prišla ob carino, katero bi bila drugače sicer lahko dobila. — V novembru je bila potem prepoved uvoza blaga ukinjena proti plačilu 10°/« od vrednosti blaga na ime prometnega davka. Nato je sledila revizija obsega prepovedi in se je število predmotov, ki morajo plačevati 10% pribitek, oziroma luksuzni davek, zelo skrčil. (Dalje prihodnjič). Zborovanje Mariborskega trgovstva. Na trgovskem zborovanju 14. t. m. zbrano mnogobrojno trgovstvo mesta Maribora je ostro protestiralo proti ukinjenju prodaje žganih pijač, ker .se trgovcem, ki se pečajo s prodajo tega predmeta dela občutno škodo. Prodajalci so založili svoj čas precejšen del svojega kapitala v žgane pijače ter plačali še visoko trošarino, sedaj pa jim je vzeta vsaka prilika, da pridejo do svojega denarja. Iz tega vzroka je zbrano trgovstvo dalo sledečo spomenico : Deželna vlada za Slovenijo, ki je edina, kot pokrajinska vlada v Jugoslaviji izdala ta, za trgovce usodepolen odlok, naj ga prekliče ali pa vsaj v toliko popravi, da bo trgovcem v bodoče dovoljena prodaja žganih pijač, likerjev in konjaka, ki sa nahajajo v zaprtih steklenicah. Posebno sedaj v zimskem času si mnogo ljudij doma pripravi čaj kot najcenejše okrepčilo, pa nimajo k čaju ničesar dodajati, slabotni in bolni pogrešajo konjak. Kdor neobhodno potrebuje to okrepčilo mora si preskrbeti zdravniško spričevalo. Iz tega je razvidno, da ni oškodovan le trgovec, ampak tudi konsument, ker mora plačevali še drag denar zdravniku za spričevalo. Če pa je zdravnik zelo oddaljen je vrhutega vsa ta procedura še zelo zamudna, ali pa v največjih slučajih nemogoča. Kot tretja je pa oškodovana še država, kajti znano je, da se z za-branjenimi predmeti tihotapi in veriži. Dalje se je razpravljalo o prekinjeni železniški zvezi Maribor-Ljutomer. Trgovstvo in obrtništvo na severni meji Slovenije je navezano na medsebojni promet od Maribora do Ljutomera in Prekmurja. Edina zneza, ki je do sedaj prišla v poštev, je bila Maribor-Ljutomer, sedaj je pa še ta za medsebojen promet že tako neodgovarjajoča, radi obstoječih razmer na progi Špilje-Radgona ukinjena. Da bi radi tega ne bile gospodarsko uničene ne le Siv. gorice in Prekmurje z Mariborom vred, so bile stavljene sledeče rezolucije: 1. Železniško ravnateljstvo naj ukrene nemudoma potrebno, da se izvede nemoten železniški promet med Mariborom in Ljutomerom in da se s tem omogoči vsaj delne gospodarske stike. 2. Naj se nemudoma ukrene potrebne korake, da se upostavi prepotrebna železniška zveza med Mursko Soboto in Lendavo, ter tudi z Ljutomerom in Ormožem ali Središčem, dokler se pa to ne izvrši, naj se upelje med temi kraji močno osebno tovorno avtomobilno zvezo. 3. Ukrene naj se tudi potrebno, da se dobi v najkrajšem času, dobro prometno zvezo z Mariborom in Sv. Lenartom v Slov. goricah. Vsi omenjeni kraji so danes navezani na Maribor, kamor gre večina izdelkov in kjer se nabavljajo domače potrebščine. Zaradi pomanjkanja teh prometnih sredstev, toraj nikdo ne more v Maribor, kar posebno čuti mariborsko trgovstvo in občinstvo. Ljudstvo iz omenjenih krajevih, torej prodaja svoje izdelke le po krivdi navedenih razmer, tihotapcem in verižnikom čez mejo. 4. Pred leti je bil mariborski trg zelo dobro založen z pridelki iz Čakovca in okolice, kar je pa v zadnjem času ponehalo iz sledečih vzrokov: a) Ker manjka vlak, ki bi imel direktno zvezo zjutraj in zvečer z Mariborom in Čakovcem. b) Ker je žele.niška cena, naj si bode za osebe ali tovor veliko previsoka. In navedenih razlogov je torej ne-obhodno potrebno, da se vsaj za tržne dneve in to je, za vsako soboto upelje en vlak direktno med Mariborom in Čakovcem tako, da pride zjutraj v Maribor in odide popoldan v Čakovec. S tem se bode ustreglo posebno kmetijstvu, ki opravi to v enem dnevu, kar je sedaj nemogoče opraviti v dveh dneh. Treba je iz gospodarskega ozira tudi znižati cene za dovoz kmetskih pridelkov, kar danes občutno zvišuje cene blaga, in tako otežuje dobavo prepotrebnih življenskih potrebščin. Prišle so na dnevni red tudi sledeče točke: Prodaja jajc in mleka. V Uradnem listu št. 183 z dne 20. XII. 1919 je razglašeno, da je prodaja jajc in mleka podvržena koncesiji in da ima pravico prodajati te predmete le ta, ki je prijavil svojo trgovino pred letom 1916, ter ima koncesijo za to. Ne samo trgovstvo, ampak tudi vsa javnost, je prišla do prepričanja, da je ta odlok v gospodarskem oziru škodljiv. Danes v trgovinah in na trgih ni več dobiti jajc in mleka. Jasno je, da kmet posebno iz oddaljenih krajev, ne bode nosil svojih par jajc. ali liter mleka na trg, ker ima š tem več stroškov, kakor izkupička. S tem poslom so se prej mnogo pečale revne kočarice, ki so po vaseh pobirale jajca in mleko ter jih v večji količini prinesle v mesto. Ako se torej hoče našemu mestnemu ljudstvu pomagati, da dobi najnujnejše življenske potrobščine, k katerim spadajo v prvi vrsti jajca in mleko, naj se ta odlok nemudoma v toliko popravi, da bode prodaja jajc in mleka na drobno vsakomur prosta. Koncesi-ionira naj se prodaja teh dveh predmetov le za izvoz, oziroma za trgovce, ki tržijo na debelo. Z delnim ukinjenjem tega odloka bode deželna vlada našemu ljudstvu mnogo ustregla in popravila sedanjo nezadovoljnost. Našacarinarna. Sedanje poslovanje naše carinarne nikakor ne odgovarja gospodarskim zahtevam. Treba je hitrega in točnega poslovanja, da pa je to mogoče, je treba dovoljnega števila sposobnih uradnikov, posebno pa revizorjev. Sedanje število uradnikov zadostuje komaj eni tretjini potrebnega poslovanja, in ako ne bi imeli nekaj takih uradnikov, ki delajo dnevno čez svoje moči in čez svoje ure, bi se niti to ne opravilo. Zato se je že od interministerijalne komisije /ki je bila v Mariboru) energično zahtevalo, da se uradništvo po številu izdatno , zviša. To se je sicer obljubilo, a do danes se še ni izvršilo. Zaradi tega zahtevamo danes ponovno in energično, da ministrstvo v tem oziru nemudoma izpolni svojo obljubo, ob enem pa opozarjamo' ministrstvo, da imamo v naših krajih dosti zelo zmožnih carinskih uradnikov, ki že služijo 14-18 let. Čas je torej, da se te enkrat poviša v revizorje. Dokler v tem oziru ne bode odpomoči, tako dolgo tudi ni upanja na boljše trgovske razmere. Treba pa je tudi izpeljati tako potrebno revizijo raznih carinskih postavk, kajti mnogo predmetov nikakor ne prenaša sedanje visoke carine in zato se tihotapstvo in veriženje razvijata. Tovorni promet na železnici tudi ne odgovarja zahtevam. Dogaja se, da trgovec po 8 do 10 dnij ne more do svojega blaga če ga tudi dnevno urgira. Blago je med tem časom na Tezni ali na predkolodvoru izpostavljeno slabemu vremenu in tatvini, zato so vse pošiljke ali pokvarjene, ali pokradene. Naj se torej nikdo ne čudi, da se cene zvišujejo. Dolžnost vsakega trgovca je, da vse slučaje zamude takoj javi Trgovskemu gremiju, da ta s pomočjo Tr» govske zbornice in Zveze gremijev ukrene potrebne korake pri železniškem ravnateljstvu. Tudi špediterji so mnogo krivi na zavlačevanju in zakasnelem dostavljanju blaga. Predlaga se toraj, da bi gremij sam ustanovil svojo akcijsko špedicijsko podjetje. (O tem se bo pri prihodnem zborovanju razpravljalo). Plača trgovskih uslužbencev: Pomočniški odbor se je pismeno obrnil na gremij s prošnjo, da bi se trgovskim uslužbencem vsled naraščajoče draginje povišala plača. Odbor gremija priporoča vsem svojim članom, da revidirajo plačo svojih uslužbencev ter jo do 40% zvišajo. Tihotapstvo in verižništvo. Tihotapstvo in verižništvo se vedno bolj množe. Žalostno je, da mnogi trgovci te ljudi še podpirajo s tem, da kupujejo od njih vtihotapljene predmete. Tako početje je za legitimnega trgovca sramotno ! Trgovec, ki si mora ne le ohraniti, ampak ugled še povišati, mora izpolnjevati predpise svojih uradov in jih podpirati s tem, da vsakega tihotapca in verižnika, ki izvršuje proti-postavno kupčijo in tako neizmerno škoduje ugledu legitimnega trgovca, ovadi in izroči v roke pravice. Če bo vsak trgovec postopal tako, bo vršil svojo dolžnost napram svojemu stanu in splošnosti. ‘ S tem se je zaključilo zborovanje z apelom naj se trgovstvo dobro organizira, naj prisostvuje pridno in mnogoštevilno pri važnih trgovskih zboro-vanjah. Stremljenje trgovstva mora biti, da se dosežejo dobri trgovski odnošaji/ ki so pa mogoči le, če se bo delalo skupno z obrtniki, uradniki in delavci. Le na tak način se bo mogla v naši državi doseči tista zadovoljnost, katera je vsakemu potrebna in si jo vsakdo tako želi. Geslo trgovstva pa naj bo : »Delo in zopet delo»l Oproščenje zadrug od davka na poslovni promet in trgovstvo. Finančni minister je na podlagi člena 127 b) izpremenjenega finančnega zakona za leto 1920/21 oprostil od plačanja davka na poslovni promet, ki se pobira pri carinarnicah, zvezo srbskih kmetijskih zadrug in vse kmetijske zadruge, ki so članice zveze, med njimi tudi naše slovenske kmetijske zadruge. Davek na poslovni promet znaša, kakor znano, 100% od uvozne carine in 50% od izvozne carine, ter za poprej prepovedane predmete še 10% od vrednosti blaga. Carina pa je pri mnogih predmetih vsled visokega agia že zelo visoka. Medtem ko je uvozna carina še vedno do gotove mere regulator in zaščita domače industrije, je izvozna carina že po svojem bistvu pravzaprav le davek ' na valutno konjunkturo, motiviran z devalvacijo naše valute napram inozemstvu. Še večji davek na konjunkturo je davek na poslovni obrat. Zato je bila popolnoma pravilna zahteva, da mora ta davek plačati brez izjeme vsakdo, kdor z izvozom ali uvozom konjunkturo izkorišča. Finančni minister pa je z svojim ukrepom ustvaril tu neopravičeno dve skupine trgovine, in je dal zadružni trgovine pri uvozu za 100%, pri izvozu za 50% lažje pogoje za izkoriš-čenje konjunkture kakor pa zasebni trgovini. Zadružništvo je pri nas zelo razvito; posebno' po vojni se je v nepričakovanem obsegu razmaklo kot nekaka zaščitna organizacija konzumenta. Organizacijska grupacija zadružništva ima le eno veliko hibo, da se političnega, oziroma strankarskega vpliva ni mogla popolnoma otresti. Kritične posledice tega vpliva pred vojno so dovolj znane in se bodo po vojni gotovo ponovile. Zadruge kot zaščitnice konzumen-tov igrajo le malo, oziroma prav nobene vloge in niso mogle uspešno konkurirati s trgovcem, za katerega je demagoška žurnalistika valila vse nezadovoljstvo javnosti nad visokimi cenami blaga. Radi tega je trgovstvo^ reelno konkurenco zadružništva po-" polnoma mirno sprejelo. Toda na odlok ministrstva pa odločno smerjuje za tem, da odvzame pokličnemu trgovstvu trgovino in jo v celoti odda zadružnim podjetjem in centralam. Pri uvozu so nekatere vrste blaga obremenjene s 30, 50 in 100% uvozno carino k vrednosti blaga. Trgovec mora plačati k temu še 100% prometnega davka, torej 60, 100 in 200% od vred-, nosti blaga, medtem ko zadruga, katere carinarnica ne more kontrolirati o prodaji, porabi in obratu blaga, plača le enostavno carino vznesku 30,60,oziroma 100% od vrednosti blaga. Kako naj trgovec v tem slučaju konkurira z zadrugo? In ako bodo v njegovi prodajalni za 30, 60, oziroma 100% večje cene, proklamiralo se ga bo enostavno za oderuha in pijavko. Enako je z izvozom. Takoj po iz-danju izvoznocarinske tarife so ravno zadružne centrale, med njimi hrvaško-slaVonsko gospodarsko društvo, pledi-rale za zmanjšanje carin, češ da pri teh carinah razen v Avstrijo ni mogoče nikamor več izvažati. Ako torej zadruge že takrat niso mogle izvažati, kako naj izvažajo sedaj trgovci, ki imajo k izvozni carini plačati še 50% davka. Ta odlok ministrstva pomeni torej namero, odvzeti izvoz trgovcem in ga dati zadružnim centralam, obenem pa resignirati na davek na konjunkturo v dobro zadrug. Ne more biti namen države, omejevati trgovino, ki je najvažnejši faktor gospodarskega življenja in najmočnejši vir davčnih dohodkov, ne more biti pa tudi ne vzgajati z tako dalekosežnimi olajšavami protežirano organizacijo zadružništva, ki bi vegetiralo na kvar reelne trgovine in konkurence. Odlok ministrstva moramo smatrati za nepremišljen in gospodarsko neutemeljen in trgovske organizacije morajo zastaviti ves svoj vpliv, da se ta protekci-jonizem zadružništva prepreči. Ministerijalni tajnik Cigoi. Varstvo industrijske lastnine. Ul. V tej zvezi omenjam tudi, kdo se po uredbi ima smatrati lastnikom izuma v slučaju, da ga izdela delavec pri svojem delu ali uradnik v svoji službi. Ti izumitelji se smatrajo za lastnike svojih izumov le tedaj, ako niso nastavljeni ravno v svrho, da delajo na izumih te vrste, ali ako niso z delavno pogodbo odnosno po službenih predpisih obvezani, da prepuščajo delodajalcu izume, ki jih pri delu ali v službi izdelajo. V teh slučajih nimajo pravice, da dajo izum patentirati na svoje ime brez dovoljenja delodajalca, ki je lastnik izuma. Ako tak nastavlje-nec kljub temu prijavi izum na svoje ime, more delodajalec kot pravi lastnik izuma ugovarjati zoper zaprošeno odobritev patenta. Da pa izumitelj ne bode izročen brezobzirnemu izkoriščevanju delodajalca, zahteva uredba, da mora izumitelj v vsakem slučaju imeti primerno korist od svojega izuma, ki bode to svojo pravico, ako se z delodajalcem ne sporazume, mogel uveljavljati pred rednimi sodnijami; v na-daljni posledici tega principa proglaša uredba neveljavnim vse pogodbe in službene predpise, ki bi nastavljencu kakega obrtnega ali industrijskega podjetja ne priznavali nikake ali ne-dovoljne koristi od njegovega izuma. Iz dosedanjega postopanja s patentnimi prijavami vidimo, da se pred dajanjem patenta nudi obsežna možnost za razpravljanje o dopustnosti zaprošenega patentiranja ter se s tem omejuje nevarnost, da se industrijski svet poplavi s patenti, ki niso sposobni za življenje in ki bi se po kratkem ob- stanku z izpodbojno tožbo odvzeli. V tem leži pomen in važnost sistema javnega oklica, ki je na njem zgrajen ustroj našega varstva industrijske lastnine. Rok za ulaganje ugovorov znaša dva meseca in teče od dneva, ko se je prijavljeni izum objavil in javno izložil. Ako se rok zamudi, ostaja sicer še vedno možnost, da se pozneje pa- ’ tent izpodbija s tožbo; toda postopanja s tožbami je dolgotrajnejše in dražje, kakor postopanje z ugovori. Tudi je v interesu onega, ki bi ga novi patent oškodoval, da ga onemogoči, še predno ga uprava odobri, kajti novi patent bi ga v njegovi produkciji le motil; nH drugi strani ima tudi prijavitelj od od tega koristi, da zve, da se njegov patent ne bode mogel vzdržati, še predno vloži večje svote v izkoriščanje svojega izuma Ako ni od nobene stani ugovora zoper prijavljeni izum, odobri prijavni odbor patent in ga objavi v upravi-nem »Glasniku.« V nasprotnem slučaju da prijavitelju priliko, da se o vloženem ugovoru pismeno izjavi, nato zasliši — ako je potrebno — stranke, priče in izvedence ter odloči o ugovoru v svoji seji brez formalnega razpravljanja. Zoper odločbe prijavnega odbora je odprta pot pritožbe: bodisi, ker j« prijavni odbor prijavo izuma zavrnil še pred javnim izlaganjem, ali pozneje na podlagi vloženega ugovora, bodisi, ker je ugovor zavrnil in prijavljenemu izumu dal patent bodisi končno, ker je patent sicer odobril, toda proglasil ga odvisnim od drugega ža obstoječega patenta. Pritožba se v roku 30 dni vlaga na pritožbeni odbor, ki je sestavljen tudi mešano, in sicer iz dveh pravnikov in treh tehnikov. Nasprotni stranki — ako obstoja — se vedno daja prilika, da se izjavi o navedbah in predlogih nasprotnika; po potrebi se zasličijo stranke, priče in izvedenci, nakar odbor odloči o pritožbi v svoji seji, in sicer tudi brez formalnega postopanja. Zoper odločbo pritožnega odbora ni več pravnega !eka. Patent, ki se s to odločbo odobri ali potrdi, se vpiše v patentni register in objavi v upravinem »Glasniku«. S tem je končana prva faza v patentnem postopanju, patent je pra-vomočno odobren in njegov lastnik stopi v polno uživanje pravic, ki so združene s patentom. Te pravice so: za dobo trajanja patenta ima on izključno pravico izkoriščati in uporabljati zaščiteni izum, kakor tudi prodajati in spravljati v promet blago ali predmete izdelane po izumu. Ako se je s patentom zaščitil postopek pri izdelovanju kakih predmetov, obsega zaščita tudi predmete, ki so neposredno izdelani po zaščitenem izumu. Kdor brezpravno poseže v pravice lastnika patenta, ga mora odškodovati; ako j« to namenoma izvršil, odgovarja tudi pred kazensko sodnijo. (Dalje prihodnjič). v Izvoz in uvoz. Dovoljen Izvoz surovih kož iz Francije. Francoska vlada je z dekretom dovolila neomejen izvoz surovih kož iz Francije. Horodno sospodnrsKe zadeve. DenaraSvO' Prodaja dobre valute tujcem. Minister financ je na podlagi čl. 10 fin. zak. odredil, tla borza objavi sledeče: Prepoveduje se vsem osebam, firmam in bankam, ki vse pečajo s kupovanjem in prodajo dobre valute, da procrajajo dolarje in druge dobre valute tujcem. Kdor se ne bo ravnal po tem predpisu, bo strogo kaznovan, poleg tega pa mu bo odvzeto pravo kupčije z valuto. Dohodki naših carinarnic. V tretji dekati meseca novembra je bil v celi kraljevini pri vseh glavnih carinarnicah sledeči prihod : od uvoza 17,890.054 din. v srebru, od izvoza 14,246.236 din. v srebru, skupaj 32,136.290 din. v srebru. Novega drobiža pride v promet za 30 milijonov dinarjev in sicer po 5, 10 in 25 para. Zamenjavanje levov, perperov in kron. Po odredbi finančnega ministrstva so prejeli organi v onih krajih, katere smo dobili od Bolgarije nalog, da takoj izvrže odkup levov po zadnjem borznem kurzu. Vprašanje perperov in kron se bo rešilo takoj po sestavi nove vlade. Kronske novčanice se bodo jemale iz prometa takoj, ko pride v promet novi kovani drobiž. Carina* Carinjenje svežega mesa za izvoz se bo vršilo od sedaj naprej le na onih obmejnih carinarnicah, kjer bodo za to nastavljene veterinarske komisije. Omejitev prometa rad! stavke rudarjev. Radi stavke naših rudarjev je bila železniška uprava primorana ustaviti okrog 50 vlakov. Na vsaki progi vozi par vlakov manj. Upamo, da bo ta položaj trpel le kratek čas, sicer bo nastala velikanska škoda ne ie industriji, ampak celemu našemu gospodarstvu sploh. Podaljšanje kočevske železnice. Pri ministrstvu za promet je interviniral poslanec g. Karl Škulj radi železnice KočesiiiK^-Brod na Kuipi—Reka. Pri tej priliki je izročil ministrstvu spomenico kočevskih interesentov, ki so izbrali v svrho zgradbe te železnice poseben odbor, ki ima nalogo zbirati potrebne podatke in vršiti predštudije. Proga naj bi se podaljšala čez Stalcer—Virnola do Broda na Kulpi, potem po dolini Kulpe proti Čabru na Grobniško polje z izhodom na Reko ali Sušak, oziroma Bakar. Predlaga se tudi krajša proga od Kočevja čez Stalcer—Banjaluka— Pirča in Brod, Moravico do Reke. Obljubljeno je, da pride to vprašanje skoro na dnevni red. EKc3ias$Fi:|a. Industrijska anketa. Na industrijski anketi, katero je sklicalo predsed-ništvo deželne vlade v Ljubljani dne 20. t. 111., se je mnogo razpravljalo o slabih časih, ki pretijo naši industriji, ker radi previsokih cen primanjkuje surovin, radi previsoke carine, previsokih železniških tarifov, radi pomanjkanja kuriva, pomanjkanja kvalificiranega delavstva, tehnikov in dr., naša industrija ne more konkurirati s tujimi industrijami. Boj za gospodarsko svobodo bo mogoče izvojevati edino s pomočjo dalekovidne državne gospodarske politike. Cene naših industrijskih produktov ne smejo biti višje kakor v inozemstvn, to pa dosežemo le, če bo naša industrija imela velik obrat, mnogo surovin, primerno carino, nizke železniške tarife, dobro kvalificirane delavcc in tehnike, dosti kuriva itd. Posvetovanja so se vršila pod predsedstvom vladnega svetnika Sporna. Izbrani so bili posebni odseki, ki bodo izdelali predloge, da potem v zvezi z indu-strijci ostalih pokrajin podvzamejo po-tredne korake. Ker bo Slovenija vedno bolj odvisna od industrije, se mora gledati, da se ta panoga kar najlepše razvija. Stagnacija Guštanjske industrije. Obča stagnacija industrije, ki se je pokazala na vseh krajih, preti tudi Gu-štanjski industriji, ki izdeluje mnogo raznih industrijskih predmetov, ki' so potrebni za izdelovanje in popravljanje vagonov. Tovarna je opozorila ministrstvo za trgovino in industrijo in tudi ministrstvo za promet na vse ckolščine ki preprečujejo uspešno delo, vendar se na te okolščine ni oziralo, pač pa se je vlada za popravilo vagonov pogajala z Ogrsko in Čehoslovaško. Srbski obrtni zakon Ministrstvo za trgovino se je obrnilo na trgovsko-obrtniške zbornice z željo, da bi se srbski zakon o izvrševanju obrti razširil na vso državo. Trgovsko-obrtniške zbornice so se izrekle za revizijo Srbskega zakona, ki je nujno potrebna, ker mnogo točk ne odgovarja našim prilikam. Tovarna za papir v Medvodah. Del vevške tovarne za papir v Medvodah, ki je pred časom pogorel, bo kmalu popravljen, tako da bo proveden zopet v uporabo. Sladkorna industrija v Evropi. V Evropi se je za leto 1920-21 pridelalo 43% več sladkorja kot 1. 1919-20, to je 3,770.000 ton proti 2,624.179 ton. RozitrjiDte TrgOtfsKf list! Slobodua prodaja sladkorja. Na zahtevo novoizvoljenih narodnih poslancev je minister za finance definitivno odstopil od monopoliziranja sfad-korja. Vzrok temu je tudi ta, da Narodna banka sindikatu ni hotela dati 150 miljonov dinarjev za nabavo sladkorja. Tako je trgovina sladkorja ostala v rokah trgovcev. Decentralizacija monopolne uprave. V Ljubljani, Zagrebli, Splitu in Sarajevu se ustanove pokrajinske monopolne uprave. Vsaka teh pokrajinskih monopolnih uprav bo imela šest oddelkov. Beogradska generalna direkcija si pridrži le še nekatere funkcije. Glavna skupščina Zveze Industrijcev v Ljubljani. V ljubljanskem deželnem dvorcu je bila redna letna glavna skupščina Zveze industrijcev v Sloveniji. Zastopano je bilo ministrstvo za trgovino in industrijo, državni uradi, državna in južna železnica. Razven dnevnega reda se je razpravljalo o težavah pri carinarnicah, o železniškem tarifu, pomanjkanju vagovov itd. Zaključeni so potrebni koraki, da se Zveza industrijcev združi, oziroma trgovska zbornica preorganizira v trgovsko, industrijsko in obrtniško zbornico. Revizija carinskega tarifa. Po-slancc Dr. Žerjav je pred nekaj dnevi prosil ministra za finance, da provede revizijo carine, posebno za železno in čevljarsko industrijo. Minister za finance mu je zagotovil, da namerava v najkrajšem času odrediti revizijo celega carinskega tarifa. Osnovanje delniških družb. Mi~ nistrstvo za trgovino je odredilo, da sc ne sme ustanoviti nobena delniška družba v kateri bi ne bil zastopan domsči kapital z naunanje 51 odstotkov delniške glavnice. S tem se hoče preprečiti napliv tujega kapitala in varovati neodvisnost naše industrije in trgovine. Revizija starih in zaključenje no vih trgovskih pogodb. Na naše ministrstvo se je obrnilo več tujih držav s predlogom, da se revidirajo stare in zaključijo nove trgovske pogodbe. Ministrstvo je odredilo svojim organom, ' naj takoj zberejo vse podatke ki so potrebni v to sfrho. Prizadeta bodo ministrstvo za trgovino in industrijo, ministrstvo za finance, za poljedelstvo, za prehrano in za obnovo zemlje. Licitacije v Beogradu. Dne 10 januarja 1921. se bo vršila pri upravi vojne opreme v Beogradu ofertna licitacija za nabavo 200.000 komadov zimskih srajc za vojake. Kaucija 10°/o. Natančneji podatki se dobe pri omenjeni upravi. Istega dne bo uprava državnih monopolov nabavila potom ofert-ne licitacije 4 00.000 komadov vreč iz jute za sol. Kaucija 10V«. Vzorce se more pogledati pri ekonomskem od-delenju uprave državnih monopolov, kjer se zve tudi druge podrobnosti. Kaj hoče finančna komisija v Bruselju? T& komisija hoče ustanoviti ir.ternacijonalno organizacijo kredita, katera bi pomagala državam centralne Evrope, da uvažajo sirovine, ter na ta način pridejo zopet do redne svetovne trgovine. Seveda naj bi kredite dobivale le one države, ki so radi vojne največ trpele in osiromašile. Podpora je mišljena ta< rv^urrpmMrvjr. juruet *;tr,iu' BS? SEvtR. tjuBijnnri ■ noLtit.j m*™ 1 ^Tapetniški) delavnica Oprava za pisarne registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi. ! Vabimo na ogled! «aaana*e. jaaavaaaBraBa&BaaaaaBicsattaseaBnBBnB&BaBaaBaattaBBacsairBBBaMBeaoiaauiiaaaBBafiM «£W.*MB»uBavaiiKaaBaanai9 2:3ia&ft»r!a»00aiBa«fcoa&aacaBBKnMaa*BeaauBBaBaBaRcaaa«aBaftaaaa&0*si Na debelo. LeopoldPetmteli IJubllnns - MmM ulica Kupujemo deteljno, repno, korenjevo in travno seme, suhe gobe ter vse v našo stroko spadajoče predmete. 14,20-20 bcriVTV9TvnyifTV^vfTV«T*VTv(^%^T a a Na debelo. | Fr. Zebal S Rudnik—Ljubljana Dolenjska cesta. S Telefon interurban št. 430. 0 jj Priporočam po najnižjih cenah: | SLADKOR v kockah in kristal. 5 RIŽ, SOL, MILO, SVEČE, 5 PETROLEJ beli, VŽIGALICE itd. itd. v a s?a aa aa Btt aa aa najboljši asieriksns&i pisalni strDi sedanjosti. Na drobno. 9 razmnoževalni aparat. razmnožuje strojno hi ročno pisavo potom neizraSlifee steklene plošče. Giavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-19 Tise £!@x €0. Ljubljana, Qrsd?šše 10. Moderno siejeno popmvllnica bkIi pMilit stroje«. ^aa«aB»Ba»uH9aeaaaBaaBaaBaaaaaKaaaBeanaBaaaauaaBaaBBaaaaBaaaaBBaaaaaBBeaaaaaaaaaca> Karbidne gorilce na debelo in drobno priporoča po tovarn, ceni A. Sti€hy, Hrani UD (IV aa K« 'J* R*a aa 09 aa IB au aa a« aa »a a h aa ^oaMaBnaaaaaacaaaaBaauaaaaaaaaaaaaBaaaaaa *aa«aa»a*»ttB;*aeaeaaBBaaaBBaaaa*a«aBaanaBai g»3cac2aascar^»=acac3cac=»cag ]T ‘ , . .““10 Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice. 106, 52-13 Na debelo. Na drobno. luornica olja sastoječa od 1 hidrauličke preše, 1 hidrauličke pumpe, 1 dvostrukog valka, 1 stroj za mje-siti, 1 stroja za sušenje koščic, 2 kotla za prženje, 3 kompletna dizala (Aufzug) te oko 16 metara transmisije zajeno s remenicami (Ricmenscheibe) i ležajima (Lager) raznih dimenzija. — Jeftino za prodati. — Upiti: „Tvornica olja - Varaždin14. 127, 3—3 1 1 Semena za preprodajalce priporoča seuer & mm. LJUBLJANA. 0 D D D D ;i Kupujem po najvišjih dnevnih cenah in v vsaki množini a ' S fižol. Zahtevajte ponudbe! 5 (o J2 a > > . 5 c c rt ® »S ^ 2 •* -*= ‘E xi 2 io 3 OJ > tn ^ O rt dJ- ^ C ■z-' v - -*■ C O g o rt _ rr c O O ■2 2 $ S "§ * .§■ .£ rt g (J O. W C 1/1 o +J SP i? p S' •M k O5 N - M H •M >«B G «27 H ™ o j D D h. mmm m i iiiil Liubijana, Sv. P«stra c. 6. Ljubljana, Šefenburgova ulica št. 1. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kopitni 20,000.000 K. — R6ZTO okrog 8,000.000 R. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd. Eskontira: menice, terjatve, fakture. Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd. Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz. Brzolavnl naslov: EsKomptna. MmA tel it. 146. 50, 20-16 n BI mm I S a B £ H a a Ljubljana veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba! 2, 50-21 r taraMcmv) !>«mo a ffi E K H E Ei £ E Zastopniki se iščejo. 133, 3-3 J. KOPAČ, svečarna Ljubljana, Celovška cesta 90* Priporoča voščene sveče, zvitk ? sveče za hišno rabo in kadilo. Kupuje 60> 20~18 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni. a oa “ j Fr. Brumat i ■ s Ljubljana * K i Mestni trg št. 25, i. nadsir. 8 | Manufakturo In tkanine. ! S 3 ■ !!! Konkurenčno cene. !!! ; S S g 118 52-7 aaaaaaaaBaaBBaaaauBiMsBMRBaaaBaaaaaaBBisT-im .«MiiaaBBBiaaBBiaaiRttaiBBiianaiaasiB0. / \ : Zahtevajte povsod • | ILIRIJA | I Kremo zn čnlje | 3 dalje Ilirija čistilo In čistilni pra- 5 ■ M jj šek za kovine, parketno voščilo, 3 g lak za usnje, vaselin in koiomaz g u ; jj Iz teačs tovarne kemičnih izdelkov j | Golob & Ko. I [ Ljubljana-Vič. V Csna in kvaliteta navsem konkurenčna. 102, 20 -8 m- J S KARBID In krasne karbidne namizne in rudokopne sveiiljke po tovarniški ceni v glavni zalogi um Maribor Vodnikov trg 4. CO ..