Mr r^ŠTMNA PLACAuA V GOTOVINI VEC RNIK I TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 1 POSLOVALNICA CEI.JE Pre?ernova 3. tel 2S0 1 “OŠTNl C F K 0 V N 1 RAČUN 1140« Maribor, če!rtek 15. februarja 1940 NAHOCM.NA NA MESEC Prejemun v upravi ali po pošli 14 din. dostavljen na doni IG din. tujina 30 din Cena J | din 1*— | Priprave za tpopad s Sovjetsko zvezo Ostra reakcifa na sklenitev nemškč-sovietskega gospodarskega sporazuma — Pomoč Finski, a glavno bojišče na Bližnjem vzhodu — General Wsygand pripravlja vojsko milijon mož — Zaskrbljenost v ltali]i RIM, 15. februarja. Ass. Press. Na poučenem mestu se na podlagi zaneslji-v *,?a*'ianSkih informacij zatrjuje, da je sklenitev gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Sovjetsko zvezo odstranila na angleški strani zadnje pomisleke proti ‘•''niprejšnji izvedbi sklepov seje zavezniškega vrhovnega sveta v Parizu, po ka-erih je treba tudi Sovjetsko zvezo smatrati za sovražno silo, enako kakor Nem-.^ns‘i^a *n Francija bosta zate. tako se pričakuje, že v prihodnjih dneh nu-“'11 Finski potrebno pomoč za njen odpor prot: sovjetskim napr.dcm. Obenem •°fS|a. s^re'eli med svo!e vojne cilje obnovitev stare meje Poljske nasproti Sov-V7.ez' in obnovitev Finske, ako bi kljub vsemu podlegla. Vendar menijo u* da f inska na bo glavno bojišče zaveznikov proti jšovjetski zvezi, ampak bo vse večja pažnja posvečena Bližnjemu vzhodu, ziasti*Kavkazu in Črnemu mor-'3ns'- sodbi je izbruh sovraž“osti v ter: delu sveta tako rekoč ’ e-boM?V?n 'n v te^u ^avne priprave za napa J. Zavezniki so se odločili za to l„). J* pred finskim zaradi tega, ker imajo tu prost dohod od vseh strani in bo i v°z večinoma Iz dondnionov in koloni*, dosti varnejši in naglej?!, ka-■ : l“!? na Finsko, kjer bi ga bilo treba še!e izsilit?, bodisi z napndom na Petsa-!no zavezniki še delati raz’oček Nemčijo in Sov?e*sko zvrzo? Akci-| Proti NrmčijI bi h’la le polovičarska, 'o se ne bi raztegnila tudi proti Sovjet- ODMEV ZBIRANJA ČET V ITALIJI RIM, 15. febr. Stefani. Italijanski listi posvečajo veliko pozornost prihodu avstralskih in novozelandskih čet v Suez. Število zavi/.niške vzhodne armade javnosti ni znano, a Italijanski listi menijo, da znaša že sedaj okoli pol miiijona. Sestavljena }e iz angleških edinic, Indijskih čet, senegalskih strelcev in sedaj še Av- Finci se umikajo s prvih potoiafev j usSS finska uradna poročila priznavajo Izgubo prvih pos!o;ank v Manneihelmovi črti — Priprave za nu;no zavezniško pomoč MOSKVA, 15. februarja. Havas. Agencija Tass poroča: Poročilo leningrajska poveljstva od včeraj pravi: Izvidniška aktivnost in na mnogih odsekih “ Va a‘[tivncst pehote in topništvi. Na Karelski ožini se razvija sovjetska akcija ^ uspehotn, Sovražnik se umika z velik'mi izgubami, ker ne more vzdržati pri-(.ls!ca sovjetskih čet. Sovjetskim četam se je 14. februarja posrečilo zavzeti 16 -»ovražnlh utrdb, med njimi 8 betoniranih in opremljenih s topovi. Sovjetsko le-^vo je z uspehom napadlo sovražno pehoto in bojne objekte. Prav tako je Vlsil° tudi izvidniško službo. FINCI PRIZNAVAJO UMIK iKLSINKI. 15. febr. Stefanu Finsko ief t°*Vn° pove'.'stv'° poroča da se je sov-,0»s i1 m četam posrečilo zavzeti nekaj po-*ajev prve črte vzhodno od Summe, j?r so postavile fiOO topov, t. j. 60 na . °meter. Po 48-umem strahovitem 'mbardiranju so Finci prepustili sovje- tom tudi nekaj sprednjih položajev prve irte med Summo, Muclajarvijem in Vuoskljcm. HELSINKI. 15. febr. Havas. Finsko vrhovno poveljstvo priznava, da so sovjeti zavzeli nekatere točke na Karelski ožini. To napredovanje sovjetov pa ne bo imelo večjih posledic. Manrierheimova črta ostane nedotaknjena. Tanki, težiti 70 ton, hi so jih uporabile sovjetske napadalne čete, so sprva res grozeče vplivali na [inske branitelje zaradi svoje ogromne jeklene prostornosti. Toda, vojaki so Se kmalu navadiii nanje in jih jeli s topovi neusmiljeno obstreljevati. Sovjet! gonijo vedno nove čete na fronto. O izgubah ne vodijo računa. Finci se uporno branijo. Sovjeti poizkušajo s predori po zaledenelem jezeru Ladogi in Finskem zalivu, toda doslej so bili na obeh krajih odbiti. ZAVEZNIŠKA POMOČ FINSKI BRUSELJ. 15. febr. Agencija Belga poroča iz Londona, da bo Anglija poslala straicev in Novozelandcev. Vse kaže, da je namen generala Weyganda zbrati čiffl-preje milijon mož. RIM, 15. febr. Exchange Telegraph. Vojaške priprtfvc zaveznikov na Bližnjem vzhodu spremljajo v Italiji z izredno veliko pozornostjo, a tudi z odkritim nezadovoljstvom. Posebno ustvarja v Italiji nezadovoljstvo zbiranje zavezniških čet v Egiptu in okoli Sueškega prekopa. Mir v tem delu Sredozemlja je za Italijo, katere pot v Vzhodno Azijo vodi skozi Suez, največjega pomena. Zbiranje čet prav na tem mestu pomeni zato tudi ogražaoje italijanskih interesov. Prav tako pa ima Italija interese tudi na Črnem morju. NAPOVED NOVIH TRANSPORTOV LONDON, 15. febr. Reuter. Po poročilu iz Novega Zelanda se pripravila tgtn odpošiljatev drugega transporta novozelandskih čet. Priprave so v teku in bodo dokončane najbrže že v tektt enega tedna. Avstralske čete. ki so prispele v Suez, so bile odposlane dalje v Palestino, kamor so že dospele. EDENOVA POTOVANJA LONDON, 15. febr. Reuter. V uradnih krogih še ni potrdil vesti, da namerava minister za dominione Eden obiskati Ankaro. v najkrajšem času na Finsko okoli 50.000 prostovoljcev. Oddelki francoskih in kanadskih prostovoljcev so že formirani In lahko vsak čas odpotujejo na Finsko. Vprašanje pošiJjatve poljskih oddelkov šo ni dokončno rešeno. Razen tega bodo dali zavezniki Finski 1000 letal, od katerih jih ie nel.aj sto že odposlanih, odnosno so tudi deloma že prispela na cili. Dalje sledi tudi odpošiljatev večjega števila protiletalskih in protitankovskih topov s potrebno municijo. PRIČETEK NOVAČENJ PROSTOVOLJCEV LONDON, 15. febr. Reuter. Zunanje ministrstvo je že pričelo izdajati dovoljenja za vpisovanje med prostovoljce, namenjene za Finsko. Javiti se Snie vsak angleški državljan, ki 5» dopolnil 27. leto in doslej še ni bil poklican v angleško vojaško službo. Novačenja se bodo takoi pričela, iti sicer najprej v Londonu. Tarifa M Mia romunske mu niW ’ ,S" febr- Eur°Press- Dopis^ list *T’;mesa v Ankari poroča svojemu u- da je zbudila v Bukarešti veliko dno enje vest- k’ i° ie obiavi1 Tufi;,<: Prev11 k *^eni Sabah«. da bo tudi Turčija inunn6'8 ®arancije za nedotakljivost Ro-čana ^'st Di?e: Turčija je tako prepri-z usnrf*3 ’e n-ena nS(H,a tesno Povezana gfeški ° .Rail(ana- da se bo pridružila an-niii\ m 'n francoskim carancilam Romu °bramj10 proti vsakemu napadu na- ni°' Pa «aj bi prišel od katere koli strani Ako b) bil izvršen v tem delu napad. Turčija v nobenem primeru ne bi mogla l-akati. da pride napadalec do Drinopolja. Zato bi smatrala Turčija vsak napad na romunske meje kakor napad na svole ‘astne ter zavzela temu primerno stališče. — Ta članek je zbudil-teni večjo ■•ozornost. ker ga je napisa! sam ravnate!' lista, ki je znan zaupnik vlade in je tudi spremljal zunanjega ministra Sara-1žcg'a ob priliki njegovega zadnjega ob-ska v Bukarešti. Spec'a9ke Madžarske in RomuitFe london »■latski »natsk' 15- februarja. Infran. Diplo-javlir * Urednik »Daily Telegrapha« ob-pOSvp,Podat,u dinamičnih sil znašel ves imperij Zaveznici pogoji m ameriško posredovanje ■SBBKElES2fi39E8GI 1K523 LONDON, 15. febr. Reuter. Medtem ko pričakujejo v evropskih prestolnicah z mešanimi občutki prihod Rooseveltovega odposlanca Sumnerja Wellesa. pišejo »Times«: »V Londonu še nimamo zadostnih informacij o misiji Wellesa. Roosevelt je večkrat dejal, da bo izkoristil možnosti, ki se prožijo za vpostavitev miru. Tri tedne pred sedanjim sklepom je dejal, da bodo njegovi napori naleteli na praktično odobritev že spomladi, da se pa dobro zaveda, da se mir ne more stvoriti s formulami alj frazami. Zavezniki so sebi postavili za cilj, da osvebede Evropo stalne nevarnosti nemškega napada in popravijo m**oge storjene krivice. Miru "e more bi'1 brez znova postavljene Češkoslovaške in Po’jske. To so dejstva, ki jih bo Sumner We!!es preštudiral in odnesel o njih poročilo v VVashington. Nadejajmo se, da bo izven preučenega položaja v evropsk:h prestolnicah videl tudi nekaj onega, kar so Nemci napravili na Poljskem in Češkos’ovaškem. Razen rednih poslanikov v Evrom bo imela i Amerika tri važne kontakte z našo celino: misijo Sumnerja Wellesa. Myrona Taylorja pri Vatikanu in informativne razgovore z vladami nevtralnih držav, kakor jih je napovedal Cordell Hull.« PARIZ, 15. febr. Havas. Glede na akcijo Sumnerja We!!esa ugotavlja ,Temps\ da evropske demokracije dobro vedo, da jih vežejo enake simpatije z ameriško demokracijo, ki služi istemu idealu. Zato poklanjajo polno pažnjo Rooseveltovim podvigom. Nič ni tudi prirodnejšega. kakor da se nevtralci zanimajo za novi politični in gospodarski red. ki naj se da svetu. Toda ta red je mogečs doseči !e na temelju zmage demokracije. Anglija in Francija se tega zavedata in bosta vodili vojno, dokler ne dosežeta tega cilja. Z zmago svojega orožja hočeta dobit? materialne in poziivne garancije za mir. Preden se pa sp'ch Irhlro privede We!le-sova akcija k uspešnemu zaklrčku, je treba odstranili nemš,ro nevarnost, ki periodično ograža evropski mir.« Amerika svari pred torpediranjem WASHINGTON, 15. febr. Glede na izjavo, dano v Berlinu o legalnem torpediranju ameriških ladij, ki se prostovoljno ustavljajo v lukah vojskujočih se držav, menijo v washingtonskih krogih, da nemški razlog ne more priti v poštev. Nemške podmornice lahko pravno torpedirajo ladjo le v primeru, če ss prepričajo, da ima na krovu nad 50% tihotapskega blaga, namenjenega za države, ki so sovražne Nemčiji. Ameriški zakon o nevtralnosti prepoveduje ameriškim parnikom, da vkrcavajo blago in ljudi za vojskufoče se države. V primeru, da sc kakšna ameriška ledja mora ustavili v l;ontro!ni luki, tako v Gibraltarju, ne more biti strma, da je ladja nairtseijena v Italijo, Grčijo ali neko drugo nevtralno državo. Poveljnik nemške podmornice, ki bi hotel torpedirati ameriško ladjo kljub temu, se izpostavlja nevarnosti, da si Nemčija nakoplje ogorčenje vsega ameriškega naroda. Zanimivo je, da je nemška nota dospela v USA točno 23 let potem, ko je nemški poslamk Berlsdorf zapustil svoj položaj v USA, ki so tedaj vstopile v svetovno vojno, da zagotove, pomorski plovbi pravično varnost pred nemškimi podmornicami. Poostrtev med Madžarsko in Romunko RIM, 13. februarja. EKchange Tekgraph. Po poročilih iz Budimpešte računajo tam v zvezi z poostrevanjem odnošajev med Madžarsko in Romunijo z mežnosijo italijanskega posredovanja. Ni tudi izključeno. da bo minister Sldorovici. ki se sedaj mudi v Italiji, pripravil obisk zunanjega ministra Gafenca v Rimu, čeprav so se zadevne vesti doslej demantirale. — Polemika med madžarskimi in romunskimi listi postaja vedno bolj napeta, a obstajajo tudi drugi znaki poslabšanja položaja. Ogorčenje v HolandiJ ROTTERDAM, 15. februarja. United Press. Torpediranje holandskega parnika »Burgeovika« je vzbudilo v Holand ji veliko ogorčenje, ki ee kaže tudi v pisanju vseh lietov. Listi zahtevajo cd vlade, d n v Berlinu najostreje protestira, kr.jti holandsko ljudstvo ne more dovoliti, da bi moralo trpeti pomanjkanje in lakoto zaradi Nemčije. BELGIJSKI EVAKUACUSKI NAČRT BRUSELJ, 15. febr. BELGA. Minister za narodno zdravje je predložil parlamen- tu načrt za evakuacijo prebivalstva, če bo dovolj časa, se bo-lahko načrt nemoteno izvedel, V primeru nenadnega vdora v Belgijo bo seveda le mogoča evakuacija obmejnih krajev. Vlada računa s tem, da bodo. pota in železniške proge na tlačene z vojaštvom in vojnim trenom. Zato bo naloga vsakega posameznika, da ostane tam, kjer ga je dohitela vojna. OSTRA ZIMA TUDI V AMERIKI NEV/ YORK, 15. februarja. DNB. V mnogih pokrajinah Severne Amerike je oritirnila huda zima s snežnimi viharji. Železniški, avtomobilski in letalski promet je ustavljen. Snežni zameti so ponekod sedem metrov visoki. V državi Ohio so vsi rudniki zaprti, v Virginiji pa šole. V New Yorku je zaradi mraza umrlo mno-30 ljudi. Mariborska napoved. Malo oblačno in mrzlo vreme z ostrim jutranjim mrazom. Včeraj je bila najvišja temperatura — II.5, danes najnižja —28.3!, opoldne -15. Borza. C u r i h , 15. februarja. Devize: Beograd 10. Pariz 9.98, London 17.(i3. Ne\vyork 4i5. Milan 22.5?, Berlin 178.75. Pr~ga 5.50. S°f"a 3.30, Budimpešta 79%, Bukare^a 3.35. Morilec Hace na begu SV. JURIJ OB TABORU, 15. febr. Morilec orožnika Medena, prosiuli razbojnik Hace, se je včeraj pojavil v črnem vrhu pri Vranskem, kjer se je oglasil pri posestniku Vinku BrogeEu. Prišel je gologlav in je prosil posestnika, da mu obveže mezinec, katerega je imel popolnoma raztrganega. Neznanec se je mudil v hiši precej dolgo ter se je pošteno najedel in odšel. Okoli 11. ure se je pojavil v Ojstriški vasi pri mehaniku Pepe'u, kjer je dal v popravilo samokres. Od tam je neznanokam izginil. V kratkem času so bile obveščene o Hacetovem bivanju v Savinjski dolini vse orožniške postaje in v složni obrambi in prepričanju, da je napočil čas, ko naj meč, če treba, odredi nova pota človeški civilizaciji. Stoletno izkustvo angleške diplomacije je londonskim državnikom velevalo taktiko, zadržati vojno in obvarovati človeštvo pred novimi žrtvami. Toda najglob-'ja modrost ne more preusmeriti tok civilizacije, ki ga določa usoda. Postavlje- že popoldne sta prišla na Vransko in v Sv. Jurij ob Taboru orožniški major Vin. dakijevlč in poročnik Bon iz Celja ter ce'jska policija z nadzornikom Zavcem. Kljub silnemu mrazu (—26 stop.) sta orožništvo in policija vso noč zasledovala morilca ter so pri tem ozebli. Vse kaže, da je Hace pobegnil proti Zagorju. Ljudski glas pa pravi, da se je danes dopoldne pojavil v Polzeli. Danes dopoldne je bil pri Sv. Juriju ob Taboru pogreb umorjenega orožnika Medena, katerega se je udeležilo ogromno ljudi in tudi zastopniki oblasti. na pred nove napore bo Velika Britanija še enkrat poizkusila moči orjaškega mehanizma svojega imperija ter skušala z njegovo pomočjo, povezana s Francijo in njenimi prekomorskimi silami, manifestirati za zmago pravičnega miru. Prihod kanadskih in avstralskih prvi korak k teinu cilju. čet naj bi bil -ine. Dr. frlsček v avdienci pri knezu Podoredsednik vlade dr. Maček je bil včeraj Dopoldne sprejet v aviienc* prj ::nezu namestniku Pavlu. S tem v zvezi e imel dr. Maček daljšo konferenco z banom dr. Šubašičem in >odbanom dr. Krbekom. Ban dr. Šubašič je ostal še en dan v Beogradu, kjer biva v zvezi s pre-nosom poslov na banovino Hrvatsko. Ne prodaj se za poY.& vina! Volivni zakon je ministrski svet odobril in izročil v podpis kraljevim namestnikom. Ob tej priliki piše beograjski »Na-pred«: »Vsak čas lahko preidemo v votivno dobo. Treba je opozoriti, da so bile pretnje in obetanja dosedanje volivno orožje. Tudi sedaj se jih ne bodo iznebili mnogi, željni lahkega uspeha. Zato je treba opozoriti narod, da naj se ne pusti zapeljali po obljubah in pretnjah. Moč za to bo 'našel v čvrstem prepričanju in zavesti, da je treba osebne ambicije podrediti občemu interesu. Predvsem moramo biti ljudje, a človek s; ne prodaja za polič vina ali guljaž, ki sta pri nas postala žalostna simbola volivne korupcije.« Proti velikosrbskem hu*skcč@m Na konferenci SDS v Novem Sadu .is znani srbski rodoljub in narodni borec Vojvodine dr. Aleksander Žiža nastopil proti nekaterim velikosrbskim hujskačem, predavateljem »Srbskega kluba« v Beogradu, ki so podpirali vse absolutistične režime. Zavzel se je za takojšnji razpis skupščinskih volitev. Hud) očitki Mtfanu Gro!u »Do sedaj se je verovalo, da je bil sarajevski atentat samo povod za svetovno vojno, srbski državniki in rodoljubi so dokazovali, da Srbi niso izzvali vojne. Zdaj jih Milan Grol tira v laž in direktno obtožuje lastni nafod kot povzročitelja svetovne vojne. Žalostno je, da mu mora priti vprav s hrvatske Strajni odgovor, da ni pametno, kar govori. Verujemo, da iz njega ni govorila srbska kri nego strankarstvo in da se je Milan Grol ob tej priliki pokazal največjega partizana v Srbiji, kjer je gotovo več hladnejših glav, kakor je. njegova. To se je pokazalo pri osnovanju banovine Hrvatske in se bo moralo pokazati v bodočnosti, kajti če bi bilo drugače, bi država padla v krizo, iz katere ’je ne bi mogel izvleči ne Milan Grol ne vsa njegova lažna »demokracija«, piše »Hrvat« ski dnevnik«. v/ Čigava je zahodna Bačka Senator Gjido Vukovič je v izjavi novinarjem naglasil, da so govorniki v »Srbskem klubu« v Subotici in Somborju trdili, da je subotiško, somborsko 1« ostalih šest okrožij zahodne Bačke srbskih in da se ne smejo priključiti banovini Hrvatski.’ Naj se izvede statistika, pravi senator. Število Hrvatov v teh okrožj h je štirikrat večje od srbskega. Sami Srbi priznavajo, da je v Subotici 56.000 Hrvatov in le 9000 pravoslavnih, Srbov in Rusov. Vendar trdijo, da ima Subotica srbski značaj, morda zato. ker so vsi napisj v cirilici in je uradništvo skoro vse srbsko. (»Obzor«) Napaka našega Eepos!ov{a Slovenska književnost se je žal skoraj dosledno ukvarjala več ali manj z zgodbami in v vsem našem slovstvu bomo zasledili morda samo dvoje troje del, v katerih je zajet značaj slovenskega človeka. To je največja napaka našega leposlovja, to je ona napaka, zaradi katere ne stojimo z drugimi književnostmi ramo ob rami. (Miško Kranjec, »Sodobnost«) Naši Nemci po sporazumu »Sporazum s Hrvati je dovedel do odločnega preokreta v notranji politiki Jugoslavije. Zdaj je treta likvidirati preteklost. Vprašanje nemške narodne manjšine stopa prav zdaj v fazo splošne ureditve države. Njegova rešitev se ne more izvesti na partikulanstični osnovi-Treba nam je priznati pravico do svobodne politične organizacije«, piše »Deutsche Nachrichten«. Nase prosvetne razmere v Inč! banskih svetnikov Včeraj je banski svet razpravljal o prosvetnih razmerah. °ročal je načelnik prosvetnega oddelka ur. Lovro Sušnik. Podal je statistični pregled stanja našega ljudskega šolstva, 1 se je zadnje leto izboljšalo. Trenutno e gradi 12 novih šolskih poslopij, pri-• rav]ia Pa se nadzidava enega nadstrop-gluhonemnice. Število šolskih kuhin' ® je povečalo na 92. Naraslo je število Španskih šol ter se zmanjšalo število encev, kljub temu pa nekatere šole ni-tuogle sprejeti vseh priglašenih otrok, hi ^ .If- prir|janjkova!o prostorov. Potrebni „ rueščanski šoli še v šmarskem in , z'i llie5frajskem okraju. V Ljubljani se bo reah !t^° un'verzhetne knjižnice iz II. 10 iA ^'ttlnaz'ie dobilo za srednjo šolo Ljub^ 0, Vkljub temu pa. manjkata v Stn.-ufil' dve gimnazijski poslopji, že"*' h e ?a žensko realno gimnazijo je zui r»an°' prav ta^° pa za nov' gimn3' tek]'V rs^i Soboti in v Celju V pre sezoni je delovalo 6 ljudskih uni- Vs(rz' v gledališčih se je povečalo števil« n^i)f),n'c- Med mladino se najboli razviia ^-vm.adek JS. V bodoče bo ‘treba pose-ob I^?c*nre*' kulturne in narodne zahteve ^mejmh krajev, potem pa prosvetna. V^ena jn umetniška prizadevanja. — s enati se je nato pozdravila misel, da L, Za kmetsko mladino uvede v zimsk:h kmetijske nadaljevalne šole. Na-ennii govornik dr. Kamušič pa je izgovoril za popolno medicinsko fakulteto \ -uH'ani ter iznesel, da je unlverzitet- 1 senat ljubljanske univerze mmistrstvu rosvete predlagal, naj se iz zakona o niverzah črta § 51, ki omejuje začasno ljubljansko medicinsko fakulteto na 4 semestre. Izpopolnitev medicinske univerze narekujejo namreč naše posebne slovenske potrebe, prav tako se tudi bolnišnica brez klinike ne more nikdar dvigniti. V sprejeti resoluciji se je nato poudarilo, da je za splošen dvig zdravstva pri nas potrebna popolna medicinska fakulteta, naj se zaradi tega črta že omenjeni § 51 ter naj se predvideva v državnem proračunu za leto 1940/41 kredit za postopno izgraditev ljubljanske medicinske fakultete. Banovinski svetnik Novak iz Šoštanja je nato govoril o nevarnosti komunizma v njegovem okraju ter apeliral, da se podpre mariborska bogo-''ovnica, isto je apeliral tudi ban. svet. Rozman iz Maribora. Banovinski svetnik Šerbinek (Maribor) je onozoril na revščino v obmejnih krajih. Sledili so še govori drugih ban, svetnikov, ki so vsi iz- našali razmere svojih krajev. Pred 1 uro je ban zasedanje zaključil ter ga otvoril znova ob 16. uri popoldne. Izmed popoldanskih govornikov je ban. svet. Marolt (Ljubljana — okolica) zahteval tudi čimprejšnjo ustanovitev umetnostne akademije v Ljubljani, zopet drugi gQvorniki pa so govorili o vlogi radia ob severni meji, potrebi ustanovitve ciganskih šol. za posebno nagrado učiteljstvu v obmejnih krai:h itd. Nadalje so ban. svetniki govorili še o nevarnosti komunizma rta univerzi, ljubljanski župan dr. Adlešič o Akademiu znanosti in umetnosti itd. Poročilo o tehničnem oddelku je podal inž. Franc Rueh. Govoril je izčrpno o stanju naših cest ter o potrebi modernizacije in preureditve cest. Različne cene za isle predmete Po novi uredbi bo izvajanje kontrole nad cenami podrejeno trgovinskemu ministrstvu in banskim upravam. Kontrola ima dva principa: določitev upravičenosti sedanjih cen in dopustitev zvišanja cen. Upravičenost sedanjih cen bo določila posebna anketa, ki bo proučila vse cene po 1. septembru. Pri določevanju novih cen se bodo upoštevali vsi novo nastali stroški pri proizvodnji ali pri uvozu. Cene se bodo smele dvigniti samo z ugodno rešitvijo vloženih prošeni, ki jih hodo proučevale pristojne oblasti. Pri ministrstvu za trgovino in industrro se bo ustanovil Zavod.za kontrolo cen. Pri vsaki banski upravi pa bo postavljen pose- ben uradnik, ki bo pomožni organ banskih uprav, katere bodo v glavnem vršile kontrolo cen. Nova uredba ne predvideva enakih cen za Iste predmete v vzej državi, temveč se predvidevajo različne cene za posamezne pokrajine. Razlika pa ne sme biti prevelika, za kar bo skrbel Zavod za kontrolo cen. Nova uredba o kontroli cen predvideva tudi ureditev vprašanja dobička. Dovoljen bo različen dobiček pri kavi, pri moki in pri drugih predmetih. V primeru, da ima industrijsko podjetje sedež v eni banovini, produkdia blaga pa se vrši v drugi banovini, se bodo določevale cene po cenah industrijskih izdelkov v sedežu podjetja. Zaključek kmetsko nadaljevalne šole na a d™ je bil svečano zaključen pouk ^.dvoletni kmetsko nadaljevalni šoli v Prj Ljutomeru. Šola, ki je bila like en°ietna. se ie lefos zaradi ve-»Sa zanimanja spremenila v dvoletno, men za Kr'zevce življenjskega, po-sai ie kraj popolnoma agrarnega vit« a 'n leži v sredin* lepega in rodo- JVT lircko rrn nrJio for ie\ g, ega Murskega polja ter je kmetijstvo Naši? pr':cJobitna panoga prebivalstva, pj.:, krpet si bo pa mogel izboljšati svoj ‘ e‘ek edinole z racionalnejšim nači jip. - vuiuuiu c. I aviuucjuicjoiUl nat:- Obdelovanja. Zemljo je treba obde-v* tako, da bo nudila čim več in da ne bo izčrpana. ;avni smoter kmetsko nadaljevalnih gloh,e-rac'0na'no 'zk°r'ščanje zemlje, po-]j' 'b ljubezen do grude ter navajati sVet mladino na kulturno in pro-tivn n° ^e‘° 09 vas'- Z dvigom produk-!Zv °sb bomo izboljšali cene in povečali ' Cz Pridelkov v tujino. Sporedno z go-. mnjskimi nadaljevalnimi šolami, ki Sp5aio naša vaška dekleta v dobre golim 'S' matere ’n zveste družice svo-pr ^ožem, so kmetsko nadaljevalne šole So.°bršzile še marsikatero vas v duhu stv° ega gospodarstva’ ih gospodinj-a- Pri tem delu pa ima levji delež GASILSKE GETE PRI SV. ANI v sin * zhor gasilske Čete pri Sv. Ani h>e eilskih goricah je vodil predsednik čilanf11 *,£. Pp prisegi novih članov in sq s ju zapisnika zadnjega občnega .zbora, lr,n(1 gasilci poklonili umrlemu' članu An-bov.,1- carnPhi. Ccta je živahno delovala, PpflJ«* Adolf Ferk je ob tej priliki vilve . Pregled delovanja čele od uslano-tfr do danes." V tej dobi je čela pri r?kr.(!o .‘h obvarovala posestnike za Ffiiiie škode, iz poročila blagajnika tmoi.,a. M a j e r i č a je razvidno, da je din a lani 3738 din izdalkov in 551C ?r)lil"o Qpl°dkov. Cela je morala i^ajeli po-c'!ca' 0 din za orodje in kritje dolgov. "0f pa je premajhna občinska pod-Sieuij* gasilstvo. sedni|-‘e so Volitve funkcionarjev. Za prednik p' čele je bil izvoljen stari nredsed-riunova,*<= brezni k. Ceta ima 3f rednih riunov.d2 naraščajnikov in 11 podpornih z .^aoiA, alje ima pripravno gasilno orodje RasijUj «»o brizgalno, stavbeni prostor za Pom, i . ni z dosraienim onazovalnim slol- ecW Jv‘. je visqk nad 2(1 metrov in je aJvečjih v banovini. O e ......... zi>on v/ l&olfenk pri Središču. Redni občni 1 no(i4?‘Jraževnlucga društva „Lipa“, bo hrarsi|č,Ja, .13. t. m. ob 8. uri v Narodni o o,^in posojilnici. Sloveni z5;or Irgije koroških borcev v Polj irPatlcu bo v nedeljo 18 .t. m. ob ■ uri y restavraciji Narodni dom. z dograjenim opazovalnim i naše učiteljstvo, ki ves svoj prosti čas posveča tem šolam m kmetski mladini. V Križevcih pri Ljutomeru se je vpir salo 31 učencev v prvi letnik in 25 učencev v drugi letnik. Redno predavanje sta imela voditelj šole g. Jože Križman, učitelj g. Vilko Kolar, pomagal pa je kaplan g. Maks A š i č. Izredno pa sreski kmetijski referent g. Janko Lipovec. Štiri in dvajset ekskurzij in demonstracij je teoretičen pouk'samo podkrepilo. Lokalni faktorji so pokazali veliko zanimanje za šolo in jo tudi moralno in materialno podpirali. K zaključku se je ooleg odbora zbralo več drugih kmetov. Šola je priredila tudi lepo kmetsko akademijo z igro »Zupanova Micka«. Gojenci drugega letnika so prejeli spričevala. — Drugo leto se bo delo nadaljevalo in če bodo sredstva na razpolago, bo ustanovljena tudi gospodinjsko nadaljevalna šola. Var — Celfe c Sadjarske podružnice za celjski okraj so imele te dni v Celju okrajno zborovanje. Skoro Vse podružnice so bile zastopano, navzočih je bilo, tudi več šolskih upraviteljev iz raznih krajev. Na zborovanju sta sadjarski nadzornik g. Kafol in predsednik kmetijske zbornice g. Steblovnik poročala oraznih zanimivih in perečih vprašanjih: o čiščenju in negi sadnega drevja, o postavitvi sadnih sušilnic, o gradnji modernih sadnih skladišč, o lovskem zakonu in sadni izberi za celjski okraj. PtUf VINSKI SEJEM Vinarska zadruga v Ptuju priredi v nedeljo 10. in v ponedeljek 11. marca vinski sejem v dvorani (refektoriju) Ferkovega muzeja. i Na sejmu bodo razstavljena vina vseh vrst iz Haloz in Slovenskih goric. Iste dni in v i slih prostorih bo tudi razstava najzanimivejšega gradiva za prvi vinarski muzej v naši dt-žavi. Vinogradniki iz Haloz in Slovenskih goric naj pošljejo Vinarski zadrugi v Ptuju do 23. februarja prijavo ,v kateri naj navedejo, katere vrste vina želijo razstaviti. Roman štirih src V Robotno-nedeljskl številki pričnemo objavljati nov roman o življenju štirih ljudi, ki so šli iskat Iz Evrope v centralno Afriko svojo srečo. V težki borbi za obstoj se med njimi razvije tragičen iju-bavni konflikt štirih src, ki jih privede na rob propada in na rob zločina. Tik na ekvatorju, na visokih kenijskih planotah, se razvija življenjska drama, ki ji boste sledili od nadaljevanja do nadaljevanja s pritajenim dihom, z ogorčenjem nad zlobo človeškega srca, in s sočustvovanjem ter simpatijami do prevaranega srca. NE ZAMUDITE NOVEGA ROMANA! Skozi dva meseca bo vaš priljubljeni prijatelj, ki ga boste vsak dan jedva pričakovali. NAROČITE SI ŠE DANES »VEČER-NIK«, najcenejši slovenski dnevnik, ki vam vsak dan postreže z vsemi svetovnimi in domačimi novicami, vas objektivno obvesti o vseh dogodkih ter vam prinaša zanimiv in napet roman. Ob tej priliki si bo lahko vsak ogledal zanimivosti starih vinogradniških in kletarskih predmetov iz rimske dobe. — • p Sol« Glasbene Matice bo priredila Uoh-cert ,kl bo pokazal letošnji uspeh učencev. p ..Beneško lrojčko“ bo uprizorila Zv/ kova igralska skupina v torek 20. febr. p Rigolanje edini viničarjev zaslužek. Pozimi si iščejo viničarji zaslužka v rigolanju. Na neskalovitem terenu more" eden skopali dnevno pri marljivem delu do 10 m8. Vinogradniki pa plačujejo 1 kv. meter komaj 1.25 din. Tako ob svoji brani zasluži dnevno 12 din, če mu gre glr.dko pri kopanju. p Zlikovci uničujejo fazane. V Zabovcih in Markovcih niže Ptuja goje zakupniki lovišča fazane. Dogaja pa se, da jih neki zlikovci namenoma uničujejo. Pretekli mesec je orožništvo izsledilo 4 take uničevalce. Vendar je bila te dni pobita zadnja družina fazanov. p Pomanjkanje kuriva. Po novem valu mraza se je močno -začutilo pomanjkanje kuriva. Večina je z drvmi, ki so si jth priskrbeli za zimo, pri kraju. Ker so drva znatno dražja, m po 125 din, morajo zlasti revnejši sloji štediti vsako kalorijo o Poštni avtobus na progi Murska .Sobota —Gornja Lendava, vsled velikega snega ne vozi, kar povzroča tamkajšnjemu prebivalstvu velike sitnosti, o Odlikovana sta bila za državljanske zasluge z redom sv. Save 4. stopnje gimnazijski ravnatelj inž. Ivo Zobec in profesor Jože Potokar, oba v Murski SoboU. o Središče ob Dravi. V nedeljo, 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer gostujejo v Sokolskem domu diletantje Društva Kmet. fantov in deklet od Sv. Bolfenka z ljudsko igro „Voda s planine". Izkoristite ugodno priliko in oglejte si lepo igro. o Površina soboškega okraja, ki ima 52.G30 prebivalcev, znaša 59.600 ha, tako da o dpade na vsakega prebivalca 1.13 ha zemlje odnosno 0.75 ha obdelane zemlje. 61 odst. od vseh posestev obsega manj kakor 5 ha. Ljubljana Trnovčani so bili prvi gasilci Društvo prostovoljnih gasilcev v Mestnem domu je imelo te dni 70. redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik Leopold Zupančič. Tako bo Ljubljana leto dni za vsedržavnim gasilskim kongresom obhajala 70 letnico najstarejše gasilske čete. Prvi ljubljanski, gasilci so bili Trnovčani, katerim je bila kot mestnim pod-'ožnikom gasilska služba točno predpisana. Gasilski red, ki je izšel leta 1676., je določal, naj se takoj ob izbruhu ognja napotijo Trnovčani na rotovž po škafe, ki so bili tam pripravljeni, in po 4 velike ?!atnene plahte. S tem orodjem naj hite na kraj nesreče, kjer naj pogrnejo namočene plahte na strehe okrog gorečega objekta in naj jih venomer polivajo, drugi pa naj pomagajo gasiti kakor morejo. Bo zadušitvi ognja, morajo vrniti na rotovžu škafe in druge priprave. Gasilski red je nalagal trnovskim voznikom, nai spravijo veliko brizgalno in štiri z vodo napolnjene sode na pogorišče. Za vnemo 'n uspeh so bile določene nagrade. Kdor je prvi pripeljal brizgalno, je dobil iz mestne blagajne za nagrado .državni to-'ar. Kdor je prvi pripeljal sod vode, je dobil dva go-'dinarja, voznik drugega soda goldinar in pol, tretji pa en goldi- nar. V gasilski službi so se morali udejstvovati tudi čolnarji in ribiči. Gasilski red iz osemnajstega stoletja je določal, naj se tretjina malih čolnarjev približa s čolni ognju, da čuva ljudem imetje in pomaga zajemati vodo, ostali pa naj hitijo na Breg v višji carinski urad in v dvorec. Posebna gasilska služba ribičev in čolnarjev je bila določena tudi za Križance. Leta 1780. je izšla spet naredba, ki je v vseh podrobnostih določala gasilsko službo trnovskih malih in velikih čolnarjev ter ribičev in voznikov. Po ukazu mestnega magistrata je morala imeti vsaka trnovska hiša na podstrešju čeber, napolnjen z vodo, ter tri fe slame spletene in s smolo zalite v^drice. Te vedrice so se zvale »cambahi« ih se še danes najdejo v nekaterih starih trnovT skih domačijah. Gasilska služba iz dobe podložništva in tlake se je v Trnovem udomačila in priljubila in so tudi pozneje Trnovčani radi prostovoljno sodelovali v gasilskih organizacijah. Trnovčan France Dober-let je bil tudi oče slovenskega gasilstva. a Najslabše plačani privatni uslužbenci. Zadnje zvišanje minimalnih mezd ni bilo Veljavno za uslužbence vseh t ustanov in obratovallšč. Tako zvišanja niso bili de-dclcžni uslužbenci v občinskih uradih ter v odvetniških in notarskih pisarnah in v obratovališčih raznih svobodnih poklicev. V svojem ckspozeju je ban navedel, da ima pod določeno višino plače 45. odstotkov vseh uslužbencev v občinskih uradih, v odvetniških in notarskih pisarnah’ 60 odstotkov ,v obratovališčih svobodnih poklicev 25 odstotkov in tudi toliko organistov. a Osebje protifuberkulozncga dispanzerja. V poročilu o pobijanju socialnih bolezni v Ljubljani je bilo naglnšeno važno in uspešno delovanje protijetičnega dispanzerja. Osebje te ustanove pa opravlja že od leta 1931 svoje važno, a tudi nevarno delo brez stalne namestitve in brez upanja na kako pokojnino v primeru onemoglosti. Neobhodno potrebno je, da se vse osebje prevzame v sestav osebja mestnega poglavarstva ,ki je po zakonu itak dolžno, da ustanovi in vzdržuje svoj lasUii dispanzer. Mestni fizikat je v svojem poročilu navedel, da to lani ni bilo mogoče storiti, ker je mestni občini primanjkovalo potrebnih denarnih, sredstev. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama: Četrtek, 15.: „Praznik cvetočih češenj". Red Četrtek. Pclek, 16. Ob 15. uri: „George Dandin'. Dijaška predstava. Znižane cenc od 14 din navzdol. Operit Četrtek, 15.: „Lumpacius Vagabundu*"- Red A. Petek, 16.: „Lok“. Plesni večer Pie in Pina Mlakar. Izven. Manbor Zvesto na narodni straži Maribora V Sokolskem domu je bil sinoči dobro obiskani občni zbor Sokola Maribor matice, ki ga je vodil neutrudljivi narodni borec starosta dr. Fornazarič. Uvodoma je sporočil, da so odposlali vdanostne in pozdravne brzojavke kralju. Savezu SKJ, ministru za telesno vzgojo in ministru vojske in mornarice. Po počastitvi spomina umrlih članov in vojnih žrtev češkoslovaškega in poljskega naroda je starosta obširno poročal o delu v preteklem letu. Bilo je nemirno leto, vendar pa je bilo sokolsko delo uspešno. Med važne dogodke spada tudi sprejem in pogostitev češkoslovaških vojnih beguncev, kar je organiziral Sokol matica. V ta namen je zbral okoli 18.000 din v gotovini in precej v blagu. Nato ie starosta omenjal najvažnejše dogodke in prireditve v preteklem letu ter orisal razmerje med Sokolom in Glasbeno matico zaradi prostorov v Sokolskem domu. Ob zaključku je poudaril lep napredek med obrtniškim in trgovskim sokolskim naraščajem in ustanovitev sokolske čete v Kamnici. Zanimivo je bilo- tudi tajniško poročilo Meda B u r ^š a. Ta je orisal notranje delo Sokola matice, in do podrobnosti razčlenil spor med Sokolom in GM. Sporočil je tudi, da bo dal Sokol prostore, kjer je bilo nekoč neko nemško pevsko društvo, v najem češkemu klubu v Mariboru proti primerni odškodnini in adaptaciji prostorov. Načelnika Z e.j in Jurman, ki je postal Zejev naslednik, sta poročala, da je bilo delo v telovadnicah zelo uspešno, telovadilo je 11 oddelkov. Lani je bilo 723 telovadnih dni in 20.820 telovadnih ur. Sokolsko delo pa je otežkočeno zaradi pomanjkanja zdravih telovadnic. Zato bo treba zgraditi nove. Prosvetar prof. Dojčitiovič je prikazal prosvetno delo Sokola matice in podčrtal uspešno delo knjižnice, ki jo je vodil inž. Saks, ter lutkovnega odseka pod vodstvom Ipavca. Sokolska knjižnica šteje 1334 knjig. Lani je bik) 1237 izposojevalcev. Letos bo treba ustanoviti sokolsko čitalnico, ki jo naraščaj in članstvo zelo pogrešata. Referent za čete Borštner je prikazal delo sokolske čete v Kamnici, ki lepo napreduje in šteje že 97 pripadnikov. Med drugim je omenil, da so kamniško sokolsko pustno veselico korporativno obiskali tudi tamkajšnji slovenski fantie in dekleta. Blagajniško poročilo Bezjaka je bilo zelo povoljno, prav tako tudi poročilo gospodarja Kristjana P e r t o t a. Nadvse zanimivo poročilo je imela agilna matrikarica Darinka Kocmurje v a. Iz njenega poročila posnemamo, da šteje Sokol matica 1305 pripadnikov, in sicer 619 članov, 224 članic, 99 moškega in 60 ženskega naraščaja, 110 moške in 193 ženske dece. Po poklicih je med Sokoli 159 državnih nameščencev, 130 učiteljev in profesorjev, 198 zasebnih nameščencev, 84 dijakov, 15 akademikov, 37 trgovcev, 82 obrtnikov, 75 zasebnikov, 23 lekarnarjev in zdravnikov, 25 odvetnikov in notarjev, en duhovnik ter 9 delavcev. Aktualno je bilo poročilo načelnika narodnoobrambnega odseka dr. Rosine, ki je omenjal izlet na mejo in vzorno izpeljane dneve stroge pripravljenosti. Dela je bilo lani mnogo in bilo je uspešno. Sokol je tudi član meddruštvenega odbora za zaščito delavcev in ima predstavnika tudi v narodno obrambnem svetu. Referent socialnega odseka ravnatelj Bratoš je poudarjal plemenito delo matice na socialnem polju, saj podpira dijaštvo in siromašne člane. Sokol matica je izplačal na podporah lani 9454 din. Odslej bo odsek vodil evidenco brezposelnih članov in praznih mest. Sokolski delodajalci naj zaposlijo predvsem nezaposlene Sokole. Za gradbeni odsek sta poročala neumorni in zaslužni načelnik Rado Lena r d in blagajnik E r h a t i č, ki upravlja z imovino 1,368.420 din. Po poročilih zdravstvenega referenta dr. Pavliča in člana nadzorstv. odbora dr. Boštjančiča so bile volitve. Izvoljena je bila večinoma stara uprava, le mesto tajnika je dobil Kralj Dušan, načelnika gospodarskega odseka pa Me-do B u r e š. Ob zaključku je razvil M a-č u s nekaj zdravih misli. Primc je v imenu telovadcev poudarjal potrebo gradnje telovadnic, nakar je pozdravil zborovalce v imenu sokolske župe prof. D e g e n. Starosta dr. Fornazarič je zaključil uspelo in parlamentarno zborovanje z lepimi bodrilnimi besedami z željo, da bi prihodnje leto imel Sokol matica že lastne telovadnice. Najostrejši mraz v 10 letih POVSEM NEPRIČAKOVANO JE PADLO ŽIVO SREBRO NA 28.3® C izbrišeta člana upravnega sveta dr. 'tgkf Thalman in Kurt Thalman, vpišeta pa inž. Oton Frahgeš iz Zagreba in Liumnfr Vitim, tehnični poslovodja v Fužinah-' Za poslovodjo Jugoslovanske P. Beiem dorl' & Co v Mariboru je vpisan Doetsca Benziger Rihard. m Spominsko ploščo prelatu in odliČ« mu zgodovinarju dr. Kovačiču bodo let® poleti odkrili na pokojnikovem domu Veržeju. -j m Poročila sta se strojni kapetan l. pančič Josip in zasebna uradnica Kole« nik Katarina. m Materinski tečaj. Danes predavaj Ljudski univerzi v okviru malerinskef tečaja dr. Trstenjak o temi „Materina ose® nost, najmočnejši vzgojni činitelj“. hodnje predavanje bo v ponedeljek *« bo predaval dr. Pihlar o Jugoslovans^ uniji za zaščito otrok in njenih naloga® m Najdba ženskega kolesa. Pred mesnih na Tržaški cesti 1 je bilo najdeno žensk kolo „Chobert“ brez evidenčne številke J s tovarniško številko 4647. Lastnik naj ? zglasi na policiji. m čigava je zimska suknja, ki je bilj najdena na ograji Učiteljskega doma, Kosarjevi ulicj? Lastnik jo dobi na p0*1 ciji- * . m Sleparju je nasedel. Krojaški iuojsk* Mirko Kosi iz Cankarjeve ulice je po.5™ žrtev sleparskega potnika z ..angleški® blagom. Za naročeno blagho je dal ve® naplačilo, manufakture pa ni dobil. Prej® pa je obvestilo, da tvrdke, ki jo je „z«' stopal' ‘slepar ,sploh ni. Nočna lekarniška služba (do vkljub« 16. t. m.); Lekarna' pri Zamorcu, Gosp® ska ul. 12 tel. 28-12, lekarna pri Angel« varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-$ Po vlažnih in razmeroma toplih tednih je zadnje dni spet pritisnil občuten mraz, tako da je bil včeraj v Mariboru z 18.5 C doslej najbolj mr?el dan v februarju. Vendar so včerajšnje atmosferske prilike vzbujale domnevo, da se bo temperatura dvignila. Zračni pritisk je padel na 733 mm, kar je obetalo toplejše vreme, kot je to običajno pri nizkem zračnem pritisku. Proti pričakovanju in meteorološkim izkustvom pa je čez noč nastopila abnormalna izprememba. Maribor se ie danes ziutraj zbudil v silno ostrem mrazu, ki je znašal — 28.3 C. Čeprav po drugih okoliščinah letošnje zime ni mogoče popolnoma primerjati, z ostro zimo 1929, je vendar današnja temperatura prekosila temperaturo takratne zime, ki je znašala — 27 stopinj C. V zadnjih desetih letih ie bila torej danes zabeležena v Mariboru najnlžja temperatura. Poleg tega je v jutranjih urah ležala nad mestom gosta in vlažna megla, ki je sproti zmrzovala. Z meteorološke postaje smo dobili sporočilo, da je nastopil mraz docela nepričakovano kot abnormalen pojav. Sodeč po nastopivših o.kolnostih je vdrl k nam izredno mrzel'val, ki pa nima trajnejšega značaja ter je zato pričakovati skorajšnjega porasta temperature. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Glavno žrebanje 3». kolu Dta 200.000,—r 61506 Pin 100.000.—: 57295 Din 80.000.—: 45524 R!" 2?,220'~: 8028 20118 -: 21136 23960 72705 Din 40.000.—: 13508 15039 Din 30.000.—: 4437 74520 Dhi 20.000.—: 60206 Din 16.000:—: 11285 28023 40462 42413 n. , o iuia 61955 86391 93237 97253 Din 12.000.—: 13069 32095 70507 96680 Din 10.000.—: 9319 .9663 13477'25413 28091 37365 42255 45099 52176 52373 53251 56696 70529 78532 80060 80337 82639 87746 95200 Din 8000,—: 8097 18789 26448 34038 35479 40916 42755 43193 45596 :47433 53684 57438 60282 84457 93988 97292 98060 Din. 6000.—: 3113 4508 5761 6101 9485 12158 15121 19244 24419 36147 37126 40400 53662 54438 56172 58369 59965 64638 70902 72008 75811 76474 85279 86618 87342 92143 94250 34190 Din 5000.—: 4930 5244 5827 8464 13197 16217 18289 18493 10822 20339 22430 22467 26305 28876 30010 33738 42204 42256 42288 42329 43539 49517 58629 61141 64048 67279 74930 84058 84630 86220 98527 Din 4000.—: (9232 94546 21208 76646 9890 31761 7808 (9312 33033 17305 39369 79145 35336 85971 «2799 24399 64882 83909 52579 7417 68284 79582 66545 93595 13950 78021 49611 74687 39896 558J4 11885 52824 59708 16132 33527 70927 95091 72951 90701 68097 71616 98701 12565 83997 63997 7985 5852 51880 9104 31497 24001 50786 (Brez jamstva) • Sledeče srečke so bije kupljene pri nas: Štev. 61.955 (din 16.000.—), 25.413 In 82.639 (po dia 10.000.—), 59.965 (din 6000.—), 5.244 (din 5000.—) In 49.611, 50.786 in 62.799 (po din 4000.—). Pooblaščena Klavna kntektura dri. razredna toterile bančna ooslovalnlca BF7,JAK, Ma-cibor. Gosposka ulica 25. Proti ukinitvi strokovnih združenj OBRTNIŠTVO SI NE DA VZETI SVOJIH PRIDOBLJENIH PRAVIC IN OBRAMBNIH POSTOJANK! Sinoči je sklicalo Slovensko obrtno društvo sestanek predstavnikov vseh mariborskih obrtniških združepj, da zavzamejo stališče k odločbi Zbornice za TOI o ukinitvi večine strokovnih združenj. Zborovanje je vodil zbornični svetnik m predsednik SOD S o j č Ivan, zastopana so bila vsa združenja. Po triurni razpravi, v katero so posegali skoraj vsi navzoči, je bilo soglasno sklenjeno, da se odločno odkloni ukinitev, strokovnih združenj Celo združenji, ki nista deležni ukinitve, sta se solidarizirali in protestirali proti ukinitvi drugih strokovnih združenj. Žal, da ni bil.na tem zanimivem zborovanju navzoč predsednik Obrtniškega odseka pri zbornici g. Ogrin Ivan, da bi videl pravo razpoloženje obrtni- štva v zadevi svoje odredbe. Tako odločnega in enodušnega nastopa že dalje časa ni bilo med mariborskim obrtništvom, ki je s tem dokazalo, da si ne da kar tako jemati svojih pridobljenih pravic in vzeti svojih obrambnih postojank. ... ..U IIUUCUMI Ulil* fredaval nocoj ob 7. uri g. Jaros ar o lemi „SIovenski pisatelji m Na studenški Ljudski univerzi bo Jaroslav Do . našemu malemu človeku . m Pravila Mesino hranilnice je finančno ministrstvo te dni potrdilo. m Iz poštne službe. Za uradniške pripravnike so postavljeni na pošli Maribor I Franc Pavlič in Leo Martinjak, na pošti Maribor II. pa Martin Belcjan, Velebit Kamenšek, Franc Muller iz Domžal in Ludvik Berden iz Bogojine. m Iz trgovinskega registra. V Lesni in splošni industrijski d. d. v Mariboru se Kino * Esplanadc kino. Danes zadnjič sem sreče" z Deanno Durkin. Pe'.ek „Us# v planinah" z Magdo Schneider. * Grajski kino. Danes Paula Wesse]! vkot „Marija Ilona". Paul Horbiger, Wiw Birgel. Film, ki bo vam ostal trajno spominu. * Union kino, „Pod pariškimi mostov)1' sijajni francoski vele film z Jean AumoD1’ om in Michel Simonom. Mariborsko gledališče četrtek, 15. febr., ob 20.: „Stari Rimljan Gostovanje Mrakove družine. j, Petek, 16. febr.: Zaprto. : Sobota, 17. febr., ob 20.: „Cigan baron Red B.. Premiera Schillerjeve žaloigre „Kovar. sivo in ljubezen" se "pripravlja za prve d® prihodnjega ledna. To bo prva uprizorit®' le znane igre v novem izbornem Albreck tovem prevodu in novi češki predelavi. Radio Petek, 16. februarja Ljubljana: 7. Poročila in veseli zvok1; 11. Šolska ura; 12. Naše pesmi in napev1« 12.30 Poročila; 13.02 Koncert RO; 18. Ženska ura; 18.20 Zbor mandolin, 18.40 Francoščina; 19.50 Izseljeniška poročila; f. Koncert; 21.30 Smetana „Iz mojega življenja"; 22.15 Harmonika. — Beograd: l'-v Narodne pesmi; 18.20 Koncert na čela« 19.40 Havajski kvartet, 20.30 Koncert orkestra kraljeve garde; 21.50 Koncert sodobne glasbe. — Sofija: 19. Klavirski koncert; 19.45 Tretje dejanje opere jjTrista® in Isolda". — Budimpešta: 19.30 Prcno5 opere; 23.25 Pl .gl. — Bruselj I.: 22. Mu‘ sorgskega opera „Boris Godunov" — B?' karešta: 19.3o Prenos opere. — HilversuB1; 20.45 Simfonični koncert. — Toulous®1 19.30 Lahka gl.; 21. Odlomki iz operet;, 2* Lahka gl; 23. Pl. gl.; 0.15 Jazz. - D?; naj: 16. Lahka gl.; 19.15 Zabavni končen' 12. Simfonični koncert; 22.15 Vesele 5 plošč. — Firenze: 19.30 Odlomki iz op 21. Lahka gl. s plošč in pesmi; 22.10 P’ gl. — Stuttgart: 20.15 Operetni večer. -Beromiinster: 19.05 Koncert sodobne gl- Matere - nositeljice kali novega življenja Sinoči je bil otvorjen s predavanjem ge. dr. L e b a n - K1 e m e n c o v e o negi in zdravju otroka 3. materinski tečaj, ki ga prireja Žensko društvo. Tečaj je otvo-rila ga. Jela Levstikova, ki je poudarila, da je tudi letošnji tečaj, ki obsega 10 predavanj, sestavljen v duhu časa ter bo nudil kot tak tako staršem kakor doraščajoči ženski mladini mnogo. Zato je treba, da se ženski svet vedno v polni meri odzove ter napolni dvorano Ljudske univerze do zadnjega kotička; saj so predavanja v okviru materinskega tečaja prava visoka šola za starše, predvsem pa za matere in doraščajočo žensko mladino. Ker so predavanja brezplačna, se jih lahko udeleži pač vsaka mati. Vsaka mati in vsako dekle, a tudi oče se morajo zavedati, da z vsakim predavanjem, ki ga ne obiščejo, samo izgubijo. Po vsakem predavanju se bo razvila tudi debata, kakor se je včeraj, ko so matere iznašale svoja vprašanja, ki niso bila važna samo zanje, ampak tudi za ostalo ženstvo. Predavateljica ga. dr. Leban-Klemen- cova je v svojih izvajanjih takoj skraja poudarila, da je cilj vsake žene materinstvo in bodoča mati se mora zavedati, da ni več sama svoj gospodar. Imeti mora dovolj počitka, hoditi mora na izpre-hode, imeti higiensko obleko, vsaki visoki podpetniki so škodljivi, v njeni hrani mora biti dovolj vitaminov, pripraviti je treba prsne bradavice, da se utrde, dalje je potrebna kopel, je treba pripraviti perilo za dojenčka, potlej pa voziti dojenčka na izprehod in vedeti obvarovati dojenčka pred infekcijami. Prehlajenim in bolnim osebam je treba prepovedati dostop v bližino dojenčka, najbolj brezobzirno pa je, če vodi mati otroka na obisk v bolnišnico. Če koga to opozorilo užali, dokaže s tem pomanjkanje inteligence. Z nepotrebnim poljubovanjem se lahko prenašajo na otroka bolezenske klice. Predavateljica je ob tej priliki povedala nekaj; zelo tragičnih slučajev iz zagrebške klinike. Edina naravna in dobra hrana za dojenčka je materino mleko, ki vsebuje vse, kar otrok rabi. z nasilno prekinitvijo dojenja se uniči elastičnost prsnega tkiva in. je torej napačna vraž3' da dojenje škodi lepoti. Tudi materni^ se po porodu pravilneje zmanjša z red; nim dojenjem. Dojenčka je treba doji11 vsake tri ure izmenoma na prsih. V 's: mesecu pa mu lahko damo že mlečii* zdrob (iz 1 del vode, 1 del mleka. 1 kav' ne žličke zdroba in 2 in pol kock slad' korja) ,na isti način se priredi tudi žik!|1 zdrob. Otroci radi pijejo tudi kekse j1* čaju (recept: 2 del slabega ruskega čai3’ 2 kavni žlički moke iz zdrobljenih kekso^’ kuhati 2 do 3 minute, ter dodati 4 kocke sladkorja in kavno žličko limonovega s°" ka). Kasneje lahko začnemo z zdrobolj na nerazredčenem mleku (recept: 3. dc' mleka, 7 gr pšeničnega zdroba rkavn3 žlička] in kocka sladkorja). Važna z3 otroka je zelenjava, če ni te pa jabolk kompot. Z 10. mesecem je treba otroka od prs odstaviti. Hranitveni preparat* niso -priporočljivi. Predavateljica je svO' je predavanje zaključila z otroškimi boleznimi, ki jih je tudi prikazala s skmp' tičnimi slikami. ’r®' v Mariboru dne 15. TI. 1940. m wo>«s#l »V e f e r n ? k« Stran 5. Ali bo nemška podmorniška vojna uspela? Dosej so Nemci potopiti mhifon ton iad.j —■ Ang’eži ne podien>je.o učinka podmornic nemškega podmorniškega Neki danski list je nedavno poročal, da Je Nemčija vse svoje ladjedelnice koncentrirala v cilju, zgraditi vsak dan 2 podmornici, da bi se tako čimbolj pripravila za končni udarec proti angleški blokadi. V Londonu smatrajo takšne vesti za fantastične. Angleška revija ->Motor-Sh;p« ceni tre flutno produkcijsko sposobnost Nemčije na 6 podmormc mesečno in pravi da bodo v raihu šele od aprila dalje lahko postavili 8 podmornic na mesec v promet juliju bo proizvodnja podmornic do-se?'a 15, na kra;„ letošnjega leta pa 20 m’c na mesec. Mesečnik navaja nasled Cordell Hu!l med na'elegantnejšim? ®Cr,“ancL Tako je razsodila modna akademija v New Yorku. ki je razp;sa’.a anketo o tem, kateri vidni možje se zna-najbolj okusno oblačiti. Španska vlada je še vedno v skrbeh zaradi vojne. Boji se. da bi se razširila na Sredozemsko morje. V tem‘primeru bi postala situacija v Španiji nevzdržna, »er bi spet izbruhnili domači boji med mcnarlrsti. ralangisti, karlisti in demo-_Vlada je izdala dekret o razorožitvi ao.ooo nasprotn:kov sedanjega re-zima. ki se z vso vojno opremo še skri-Va^° Po gorah. Nemški vojaški inžen!rfl gradijo v vzhodni Slovaški več železniških prog ki !ma'o prvenstveno strategično važnost. Naperjene so proti Romuniji. Doleg tega pa ima;o namen, zboljšati dovoz Petroleja in žita iz Ukrajine. Banabani, pleme domačinov na otočju Ellis in Gilbert v Tihem oceanu je darovalo 10.000 funtov za vojne cilje Velike pritaniie. Kralj Jurij se je pismeno za-nvali] otočanom za dar. nje cenitve programa: lanska cenitev (60 ladjedelnic producira mesečno vsaka po eno podmornico); dve podmornici dnevno; lemška poluradna cenitev: I podmornica dnevno; angleška cenitev: 2 podmornici teden- sko; revija »Motor-Ship«: 6 podmornic mesečno, 20 na kraju 1940; Primerjajoč proizvodnjo nemških podmornic v zadnjih dveh letih svetovne vojne in računajoč s podvojeno delovno sposobnostjo v sedanji vojni, računajo Angleži, da lahko postavi Nemčija 3 podmornice na teden v akcijo. Za podmorniško službo je treba 6 do 9-letne izobrazbe in aktivne službe. Mladi častniki morajo služiti 5 let kot tretji 'n 4 leta kot prvi poročnik podmornice, vreden se jim lahko zaupa poveljstvo. Ker je s potopljenimi podmornicami utonilo tudi mnogo starih častnikov, ne bo zanje tako hitro najti nadomestila. Nemške podmorniške sile Angleži ne podcenjujejo, zato so izpopolnili tudi zračno kontrolo nad morjem, se zavarovali pred minami in sploh pripravili vse. da bi učmek tega nevarnega orožja čimbolj zmanjšali. I V Rusiji je 7 milijonov več žen nego moških Po objavljenih rezultatih ruskega štetja lani v januarju je štela sovjetska Rusija 170.467.000 prebivalcev. Od teh je bilo 81,655.000 moških in 88.802.000 žensk V Rusiji je tedaj sedem milijonov več žensk kakor moških. V primeri z zadnjim popisovanjem 1. 1926 se je prebivalstvo Rusije v petih letih pomnožilo za 23.400.000 duš. Vsako leto se tedaj poveča število prebivalcev v SSSR za približno 4 in pol milijona ljudi. Prirastek za 15.9% v kratki dobi petih let je zelo visok. Z novo priključenimi kraji Belo Rui sijo in zahodno Ukrajino pa šteje sovjetska Rusija nad 182 milijonov ljudi. Ma'hni 1’ucTe real ras zavida’© velikim ‘ rm ~~ ^ai res mislite, da vam bom P s!al nekoga drugega, da vam bo vsta->1 nov trak v stroi? ‘‘Pkarica: _ Storiti bi to morali prav *a Pfnv vi. Ponrslie. Paderewskl je VoJ klavir tudi vedno sam uglasbil.. Dame, ki se pritožujejo, da so nesrečne, ker so majhne rasti,- naj se tolažijo, da tudi veliki ljud;e niso srečni. Tako piše neka gospa, ki meri v višino 180 -m, da je bila vselej v zadregi, kadar le vstopila v kak prostor, ko so se oči vseh navzočih takoj vnrle vanjo. Srečna je bila. če se je mogla vsesti in že vnaprej ’0 je bilo strah. kadar bo spet treba vstati in nasititi radovedneže, s. previsoko oostavo. Ma;hha ženska laže kuni kaj jebi primernega, visoki ljudje imajo ve- dno križ z obleko, obutvijo in rokavicami, še teže- jim je najti primernega moža, ker se ravno dolg!ni radi zaljubijo v majhne ženske. V športu menijo možje, da so velike ženske močne kakor atleti, ^a po^ab!:aio. da so končno le šibkejši spol. V gledališču se jez:jo dolgini zaradi nerodnega sedenja, drugi za njimi "pet, ker j:h motijo pri pogledu na odfer. V tramvaju, na železnici- in v avtomobilu ^o visoki 1’udje zmerom bolj .v zadregi kakor ma;hni. »Triumfalen povratek Japoncsv«, Tako javljajo japonski brzojavi s fronte severno od Naninga. Pravijo, da se Japonci vračajo zmago.s1avno v svoja oporišča not e m ko so . »prerešetali nad trideset kitajskih divizij«..... Nenavaden sr.ir.emor 'je napravil 35-'etn; slikarski pomočnik Gabrijel Vadašzi v Miskolcu na Madžarskem. Okrog nog si je ovil žico, polil telo z vodo in vtaknil drugi konec žjce v električni tok, ki ga ie na mestu ubil. . Fazane bodo šmoHfovPi v Angliji do t. marca, ker se j'h je toliko zaredilo, ^a bodo delali škodo. Vzrok je ta. da je bila velika večina lovcev pokHcana na fronto in sedaj ni v Angliji skoro nikogar. ki bi fazane lovil. »Snežni spim« so o-tvorili kiparji v Bruslju. Na Mestnem vrtu so napravili na prostem celo vrsto ume4nišk'h kipov 'z snega. Pazstnv.o pod milim n “bom je Tb’ska'0 rekordno število, ljudi. č:sti dobiček ie b:l izročen P d e čermi križu. Štiridese* let je bil v holrlšr/cl nek! "ac:ent v K'eve”hnvnH; g’avtiem mestu Natiske. Ko je b:1 dve leti sfar, je nenadoma ohromel. n:hče mu ni mogel oo-""agati.. I.eta 1900 so p-a r>ripel:ali v bol-•včtv-ri, k:er jo osM do da^s. Ve!i,''» zn r^r so prire- di v Fo:s Le Duc. Udeležilo se je je 25.000 ljudi. Več turšlrh cigaret bedo kad:!i poslej Italijani. Med Rimom in Ankaro se pogajajo tudi za letalske zveze obeh držav. »če hočemo napraviti iz malega človeka razumnika, moramo dobro vzgojiti njegovo lastno razsodnost, namesto da mu vsiljujemo svojo.« Rousseau. 333 meške in 333 ženske dece se je rodilo v Parizu od 15. do 31. decembra. Velike težave s cenzuro imajo tudi v Veliki Britaniji. Vsak članek in tudi vsako fotografijo morajo najprej cenzorji odobriti, preden je dovofjen tisk. Pri tem poslu cenzorji še niso tako spretni, ker so pač v svojem običajnem poslu navajeni počasnosti. So pa še dokaj širokogrudni, saj so dovolili te dni angleškim listom, da so jih temeljito napadli zaradi nočasnosti. Listi namreč pišejo, da so šele sedaj, čez 14 dni, dovolili objavo fotografij, ki so bile posnete v zadnjem velikem mrazu. Te slike pa so čisto navadni naravni posnetki velikega sitega !n lepi prizori iz angleških parkov. Angleški parlament v vo‘ni uniformi Angleška spodnja zbornica je dala oboroženi sili 90 vojakov. Osem od teh jih služi v mornarici, 17' v letalstvu. 65 v suhozemni vojski. Zammivo je. da je vseh 65 članov spodnje zbornice, v suhozemni vojski častnikov, dočim je v lordski zbornici nekaj vpoldicancev, ki niso častniki in služijo kot navadni vojaki. Tako se je pri n^divnem zasedanju lordske zborn!ce pojavi! lord Pbsslyn v uniformi angleškega vojaka. Sorazmerje na- rodnih zastopnikov v vojski odgovarja približno moči posameznih strank v parlamentu. Največ jih je konservativcev s nodeželja. Med vojaki de'avske stranke ie tudi kapetan Artur Henderson, sin bivšega zunanjega ministra. Parlamentarci običarno nimajo visokih položajev v vojski. Med njimi so le trije polkovniki, ne^aj majorjev, večina je podrejenih častnikov. Ne zamudite novega romana I V soboto pričnemo objavljati nov roman, čigar dramatično In napeto' dejanje bo vsakogar tesnobno priklenilo. V visokih gorah na ekvatorju, v angleški Keniji, se dve žen! zagrizeno borita za moža. Brezumna In slepa strast gradi, pa spet pobira, vsfa»a in pada, dokler življenje na tragičen način ne izgladi na« petega konflikta štirih src. Naročite sl „Večernik"! Imeli bosfe z novfm romanom prelep uiitek! MARij SK.ALAN: Ram AS IN JORA ,°Paz ROMAN ZADNJiH LJUDI NA ZEV9L11 84 ra!-' azova'i so zemljo pod seboj in izbi-zad ”aiuŠOdnejše mesto, ki so si ga na-sta 1!e tU(*' ‘zbrat'> a b'1'0 je treba pred pri so enkrat obkrožiti planet, ako hoteli brzino tako zmanjšati, da bo 2ii*S anek varen. Takur je medtem spro-Posebno pripravo, ki je razširila na e strani letala kovinska krila, da je može nanJe oprto mirno pluti nevisoko nad pla ' ^a ta zadni' krožni P0,et oko!' kak*613 so Potrebovali dosti več časa, bol°r 23 Prej^niega> zat0 so 'aze in leteli°PaZ0Vali P°krajine, nad katerimi so o‘ok Na?anko so vicieli moria- za,ive' rav^ 'n Celine ter na njih gore’ doline' vanahe’ feke in Jezera- Na stePah in sa' So . ’ So opazili mnogo živali. Nekater : Se so*2 ^odo,3ne nekdanjim na zemlji, dru vso^ Pa ^'*e popolnoma svojevrstne. Po- Najve^° frfo,a,e tudi velike in male ptice. ogrom P02°most so pa vzbudile neko de\ a,-ne Zajoče ptice sredi step. O lju- kjer n' razumnih bitjih ni bilo n:- zazcjp|e tiuha ne s,ulia> Pač pa se iirn je ' da so opazili nekie op;ce. Or|čno so se počasi vrafali na prostoi, ki so si ga bili prej izbrali za pristanek. Letalo je polzelo.vedno bolj počasi in čez nekaj časa je Takur že dal znamenje, naj se Ramas in Jora povzpneta na zmeti, dj se zavarujeta pred morebitnim prevelikim sunkom. Še trenutek in vsemirsko letalo z zemlje se je dobrih sto metrov od morj; spustilo na tla in obstalo. Pristanek je bi. tako miren, da v letalu skoraj niso čutil sunka. Cilj je bil srečno dosežen. Rama? je odprl vrata vozila in skočil ven: »Pozdravljena, nova domovina!« je za klical iz polnih prs in se ozrl naokoli »Ozračje je ugodno, samo toplo je tu bolj, kakor je bilo v Rayanipuru«, je zaklical Jori in ji pomagal izstopiti. Za nje je prišel še Takur. Vsi trije so se ozrli po okolici in prevzelo jih je nepopisljivo čustvo, ki je bili mešanica vsega, kar more človek občuti ti veselja, ponosa, sreče, pa tudi bolečin' :n tesnobe. Stali so v bliž:ni morja na prostraneir ‘ravniku, ob katerem se je izlivala v oce in mala reka. Tik za travnikom se je pr rebri vzpenjal gozd. Na bregu reke so ra- ■.timmi.TTBammamammm stla neka čisto neznana drevesa, polna cvetja in sadja obenem. Jora je stekla k njim in utrgala nekaj ve.ikim pomarančam podobnih sadov ter jih pokusila. Bi-si so sočni in sladki, Navdušena jih je prinesla Ramasu in Takurju, ki sta medtem opazovala krasne ptice, letajoče in skakajoče brez strahu okoli njiju, čez travnik so se podili veliki metulji in s tal so dehtele prekrasne cvetice. »To je raj,« je vzkliknila Jora. »Raj prvih ljudi na novi zemlji,« je dejal Ramas. »Joj, najrajši bi vse obtekala in vse pregledala,« je gostolela Jora. »Kaj bomo počeli sedaj? Pojdimo malo na izprehod da si ogledamo okolico svojega novega domovanja!« »Pojdimo!« je pritrdil Ramas in prije* Joro za roko. »Bodita previdna! Orožje v roke!« je lejal Takur. »Ali ti ne pojdeš z nama?« je vprašal Ramas. »Ne morem. Imam še neke nujne oprav ke.« Ramas in Jora sta odhitela čez travnik ->roti morski obali in ob- njej dalje prot' ^ozdu. Toda na vsakem koraku sta sreča a nekaj novega in neznanega, kar j* ■zbudilo njuno polno radovednost. Tu st' ialetela na čudovite cvetice, tam na neznano sadje, dalje na vseh vrst živali, ptice, žuželke, plazilce in tudi prve sesalce, ki se ju niso prav nič bali. Na* sprotno, približali so se jima in ju občudovali prav tako radovedno, kakor onadva nje. Tako sta hodila okoli dolgo in skoraj pozabila, da se morata vrniti. »Saj morava nazaj!« se je nazadnje spomnil Ramas in prijel Joro za roko. Hitela sta zopet vzdolž obale in srečno prispela k vsemirskemu vozilu. Ko sta vstopila, sta našla očeta na ležišču. Mislila sta, da spi, a ko sta ga pričela dramiti, sta opazila, da je nezavesten. Ramas je prestrašen planil k omari za zdravila in posrečilo se mu je Takurja res kmalu spet prebuditi. »Kaj se je zgodilo? Kaj ti je, oče?« je vprašal Ramas. »Usoda mi je pomagala, da sem premagal strup, ki je deloval v meni, dokler nismo dosegli cilja. Sedaj mi nobena sila ne more več pomagati. Ranili so me smrtni žarki pred predsedstveno palačo. Ker nisem imel časa poskrbeti pravočasno za zdravljenje, sem obsojen na smrt. Razkra-iam se. Ne žalujta! Blagoslov vama! Bodita srečna!« Njegova roka je omahnila. Oči so se mu za vedno zaprle in Ramas in Jora sta ostala sama. Prva človeka na novem pla-netu. KONEC Januarska številka ..Obzorij" Težišče nove številke »Obzorij« leži vsekakor v prozi, kjer sta tokrat zastopana dva mlada: Jože Kerenčič in Cvetko Zagorski. Oba njuna prispe”ka sta izrazito sodobna in socialna po snovi, ki jo obdelujeta; prvi prikazuje dan življenja slovenjegoriške kmetske družne, drugi pa lanski prvi september oženjenega in priletnega malomeščanskega uradnika Josipa Korošaka, ki stoji že z eno nogo v pokoju ter si je ustvaril pozicijo in oskrbel otroke. Kerenčičeva »Krmljenca* fta poglavje iz daljšega teksta, ki bo, kakor kaže to, verna podoba naše pokrajine in človeka na njej; tistega človeka in tiste družine, katere življenje je ozko povezano z dejstvom, ali bo mešetar plačal krmljence po 4 ali 5 din. ' Kerenčič pripoveduje hladno, skoraj mimogrede, ali vendar so dejstva, ki jih riše, psihološko poglobljena, in primejo. Nasprotno pa pripoveduje Zagorski v »Vojni« statično: podoba malomeščana Korošaka ne zraste docela iz dejanja iz Korošakove poti in dogodkov, ki se ta dan vrtijo okoli njega, ampak ga mora avtor neštetokrat komentirati. Zato Zagorski ne prepričuje. Za beletrističen del številke so prispevali še Branko R u d o 1 j subjektivno lirsko pesem »Mesečina pozimi«. Zagorski liriko »Pozdravi« in Janko Samec sonet »Slovensko ljudstvo«, ki je napisan s precejšnjo rutiniranostjo. K prozi v številki bi spadal tudi prevod »30 milijonov Amerikancev« iz najnovejše Adamičeve knjige »Moja Amerika«; esejistično napisan potopis se bo nadaljeval. Za poročila je umetnostni kritik F. K. Kos prispeval dobrohotno in marsikje po svojih trditvah nedognano oceno mariborske jesen-ske_ umetnostne razstave, v ocenah pa polemizira bolj kakor ocenjuje Slodnjak z Marjo-Boršnik-Skerlakovo o njeni monografiji Aiktr čevega življenja in dela, ocenjuje Glonarl?) pesniški zbirki Boža Voduška »Odčarani svet« in Iga Grudna »Dvanajsto uro« ter po T. Debeljaku prevedeno pesnitev S!owackega »Oče okuženih«, dočim je J. Dolar ocenil Koledar CD, Vendlovo Alarseljezo, Dermotove Slovenske politične probleme in Vodnikovo pratiko V številki sta še Robičev prispevek »O bistvu filozofije« in Hostnikovi »Kronistovi zapiski«. Pogled v revijo priča, da se bo še najbolj afirmirala z beletrističnim delom. Revijo ure- juje dr. Kralj, izdaja pa jo Mariborska tiskarna v Mariboru. Naročnina znaša na leto 100 din, za dijake 84 din. -rč. k Zdravniški vestnik je te dn: nastopil svoj XII. letnik s prvo številko, v kateri objavljajo tehtne strokovne razprave zdravniki dr. V. Trampuž, dr. R. BIu-mauer, dr. B. Kunc. dr. Z. Šušteršič, dr. S. Rakovec, dr. L. Pintar in drugi. Pod zaglavjem »Bitja in žitja« nas seznanja z delom d: Davida Verbca (1578—1630). pod zaglavjem »Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje« se pa nadaljuje polemika z dr. Černičem. Ostalo številko izpopolnjuje razno aktualno gradivo. k Iz bolgarskega umetniškega ustvarjanja. Te dni je v Sofiji odprta kolektivna razstava akad. slikarja Nikole Tane-va. enega izmed glavnih reprezentantov sodobnega modernega bolgarskega slikarstva. — Sofijska opera poje sedaj Donizettijevo »La figlia di regimento«. — Pokrajinsko gledališče v Plovdivu igra med drugim Nušičevega »Narodnega poslanca«. — Mladi bolgarski pesnik La-čezar Stančev je izdal za Novo leto pesemsko zbirko »Sončna dežela«, ki je posvečena pretežno Franciji. k Društvo hrvatskih knjižsvnlc. Pred 4. leti je bilo na Hrvatskem ustanovljeno Društvo hrvatskih kfiiiževnic. podobno kakor Društvo hrvat. likovnih umetnic. Iz poročila o občnem zboru, ki je b!l te dni v Zagrebu, posnemamo, da ima društvo redne in podporne članice, da prireja literarne večere, izdaia knjige svojih članic in razpisuje tudi nagrade za najboljša dela. Mimo tega nastopa ob raznih priložnostih kot nredsfavništvo hrvatskih knj’’ževnic. Predsednica društva je Božena Begovičeva. MALI OGLASI mmm ItNt* M Al iM UULA?*i>M V manh jg.atih »'ane v;»a'K8 bestfl* 51 na uajmaojsa unsi^tLina in te oglase ‘e 3io t— Urqžbe orcKlici Jou'suvarna «o tenit»'vani>k' jelami dm I.— oc besedi Nain»ao»5l enesefc ih te 02las* »e dm Iti - DebeU tiskane besede se *a'una)c dvolno Oeiasm lavt-K to enKratnt >blavc *na*a din 2 - Zneseh za Tiaie jK>a*e se Dlaiute taKot on naročilu oziroma ea •« vpjs'at* uismu *kti(>a' ? naročilom ah ua oc oo*tn' offcolmc' ns i>kcvni a!un it ll Za vse oismene idecvor* dede r?ialib ne la ^c v mora nrilr»fit» mamka ra'3 1in Razno GODBO za nedeljo, lahko so tudi tamburaši. išče gos ilna Kren. Pobrežje. ________ 348-1 JOŽE MERNIK ključavn.carstvo in specialno avtogen, varjenje vseh kovin in Jitm. Mar.bor. Trubarjeva ulica 4. 350-1 Posest LEPA HIŠA z vrtom na lepem, sončnem kraju, ugodno na prodaj. Letni donos 7200 din. Cena nizka. Naslov v ogl. odd. »Ve-černika«. 345-2 HIŠO Z VRTOM kupim do 70.000 din. Plačam 50.000 din takoj, ostalo do do goveru. Fism. ponudbe pod »Hiša« na ogl. odd. »Večer-n.ka*. 360-2 Prodam ~ ANGLEŠKI SETERJI čistokrvni, stari 7 mesecev, globoko pod ceno vrednosti naprodaj. Vprašaj.e: Gregorčičeva 4-1. desno. 353-4 Soort Prve pri'ave za štafetne prvenstvo Tekom včerajšnjega dneva je prejel prireditelj letošnjega državnega prvenstva v štafetnem teku 4x10 km prve olicielne j>rijave. SK Bratstvo z Jesenic je prijavil dve štafeti. V eni izmed obeh lanko že danes gledamo novega državnega prvaka, saj pripadajo Bratstvu najboljši dolgoprogaši v državi s Francem Smolejem na čelu.‘ ki je enako popularen pri nas doma kakor tudi onstran meja. Tudi ljubljanska Ilirija je svoje sodelovanje že zagotovila, pričakujejo pa se še številne prijave klubov iz vseh zimsko športnih središč v državi kakor tudi domačih klubov. Ker bo prvenstvo v bližini Maribora, bo s tem za zunanje goste močno skrajšano potovanje ter nižji stroški, kar bo tudi pripomoglo k večji udeležbi. Start in cilj tekmovanja bo v Radvanju pred gostilno „Pri lipi“, kjer bo tudi za občinstvo določen poseben prostor. Poseben napovedovalec bo občinstvo sproti obveščal o poteku konkurence. Start bo ob 10. dopoldne, rezultati pa bodo objavljeni popoldne ob 16. v veliki dvorani hotela „Orel“. Zunanji udeleženci bodo dobili na podlagi obrazca K-13, ki ga naj kupijo poleg cele vozovnice na odhodni postaji, brez- Elačen povratek. Na startu v Radvanju o prireditelj državnega prvenstva postavil posebnega funkcionarja, ki bo dajal interesentom potrdila o udeležbi na državnem prvenstvu. BUKOVA DRVA prvovrstna okrogla. rezana in dos avljena, m din 95—. Ehrlich. Studenci, Aleksandrova 62. 367-4 stanovame STANOVANJE lepo sončno, 3-sobnj. oddam takoj v novi hiši. Slovenska ul, 37. Povprašati Gospojna ul. 13. Schmid . 309-5 DVE MALI SOBI in kuhinjo oddam takoj dvema ali trem mirnim osebam. Pobreška c. 21, v bližini magd. cerkve. 343-5 STANOVANJE soba, kuhinja. oddam. Meljska ces a 31. Krivec. 351-5 STANOVANJE 1 soba in kuhin'a, oddam pri Vodnikovem trgu. Pristan ška ul'ca 2. 364-5 Sobo odda Maši „č»n! umetniki1' na smučeh Razen državnega prvenstva bo v nedeljo dopoldne, še ena smuška prireditev. .Naši grafiki bodo priredili tekmo v smuku t, startom ob 10. pri Razglednem stolpu, cilj pa bo pri gostilni Hoste. Proga bo tekla po večini po novi smuški poti. Za zanimivo konkurenco je razpisan prehodni Gulcnbergov pokal, kt ga je v ta namen poklonilo združenje grafikov. CELJSKI MOTOCIKLISTI SE ORGANIZIRAJO Po vesteh iz Celja nameravajo po vzgledu Maribora sedaj tudi celjski motociklisti ustanoviti svoje društvo ter kot pod-odsek vstopiti v Moto sekcijo Avtokluba v Mariboru. V tem cilju sl mnogo prizadeva g. Hobacher, ki je že *nan po svojem udejstvovanju v motoriziranem športu. Združitev celjskih motociklistov z mariborskimi je treba tembolj pozdravili, ker bo njihova organizacija v skupnem delu lahko dosegla še lepšo uspehe za napredek motosporta. PRED PRIČETKOM LIGAŠKEGA PRVENSTVA Ako ne bo na novo zapadli sneg ponovno odgodit začetka ligaškega prvenstva, sc bodo tekme v srbski nogometni ligi nadaljevale 18., v slovensko-hrvatski pa 23. febr. Prvo letošnje kolo v srbski ligi ima na sporedu tekme BSK—Gradjanslci (S), Jugoslavija—2ak, Slavija—Bask, Zemun—Je-ainstvo, Bata—Vojvodina, v slovensko-hr- SLALOM NA SMOHOttJU SK Laško v Laškem je priredil medklubski slalom na Šmohorju. Proga je bila dolga ca 700 m z višinsko razliko 160 m ter 40 vratci, katere je zelo spretno postavil tehnični vodja g. Zadravec Drago. Rezultati: 1. Saksida Jane* (SK Bratstvo) 2.43.8, 2. Fric 2.46, 3. Gradišnik Dušan 2.47, 4. Breznik Jaka (vsi SPD Celje), 5. Medja Franc (SIC Bratstvo). Najboljši čas dneva je dosegel Fric, ki je prevozil progo enkrat v ča^u 1.15.2. Prvak kluba je postal Sipek Stanko s časom 4.27.4 ter je dosegel v skupnem plasmaju 7 mesto. Prvo plasirani je dobil poleg plakete ličen pokal v trajno lasl^ naslednji trije pa so dobili plakete. ja (O)—Hajduk. s Damsko državno prvenstvu v alpski kombinaciji bo priredil SmK Ljubljana 23. in 23. februarja na Pokljuki. Prijave je treba poslati do 22. februarja na naslov JZSZ v Ljubljani. Smuiarnka pero lila (»Putnik«, Maribor, 15. februarja.) Mozirska koča na Golteh: —14« C, selo mimo, 20 cm pršiča na podlagi 110 cm; Celjska koča: — 11 • C, zelo oblačno, mir- no; 10 cm pršiča na podlagi 50 cm; Sv. Trije Kralji: —9“ C, zelo oblačno, mirno, 20 cm pršiča na podlagi 30 cm, sankališče zelo dobro, znežne razmere na cesti zelo dobre; Sv. Lovrenc na Pohorju: —23® C, jasno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 32 ?m; Ribnica na Pohorju: —19» C, jasno, mir- no, 15 cm pršiča na podlagi 32 cm; Senjorjev dom: — 14° C, jasno, mirno, 20 cm pršiča na podlagi 80 cm; Kotlje • Rimski vrelec: —21® C, jasno, mirno, 14 cm pršiča na podlagi 35 cm, snežne razmere na cesti zelo ugodne; Peca: —22» C, jasno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 100 cm. Smuka povsod idealna! SOBO dve posteli, kopa.nlca. s prehrano ah brez oddamo. Glavni tre 23/111. desno. Vprašat od 12.—13. ure. _________340-7 ~ KABINET . oddani takoj z vso oskrbo m uporabo kopalnice ori kolodvoru. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 357-7 OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Vprašati Slo venska ul. 20, v trgovini. 362-7 MAJHNO SOBO v novi hiši s souporabo kopalnice oddam s 1. marcem Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 363-7 Sfuzoo crobt TRGOVSKEGA POMOČNIKA z dežele spre.me Plauc. trgovina, Maribor 327-9 MIZARSKEGA POMOČNIKA z lastnim orodlem iščem za popravljanje pohištva. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 347-9 Lokal GARAŽO za tovorni avto blizu kolodvora, iščem. Knez, Aleksan drova 36/11. 35-14 Kapital ............... HRANILNE KNJIŽICE vrednostne oapirjp kupujemo stalno in po naivišjih cenah in proti 'akoišnietnu plačilu Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12. 13617-16 Kam, kie? MMMAmuI DAMSKI TRIO prvovrsten igra od 15. februarja cjalje dnevno. Plauc, Glavni' trg._______326-17 NA PRLEŠKE GIBANCE v nedeljo v gostilno Kren (Klemenšak) od 15. ure naprej. 349-17 DAMSKA KAPELA s slovečo harmonikarico Sofijo dnevno v res avraciji »Ljutomer«. Rotovški trg 8. 359-17 pri naših mseien- ![|gf kupulte ter °9la*Ui^ BALJA PETRA TRG 6 Tkalke za revolver stroje išče tekst Ina tovarna BRAČA BUREŠ ZAGREB, Branimiiova 43 (Palača Penkale) SCHHEIDEH ZAGPEB. N1KOIICEVAIC AHTEVAJTE BRESPIAČNI Cl ff< harmonike so od vseh na holjšp Prilofnottni nakupi damskih eevliev od din 120-* do din 160** 0{r'ejte si straDsko zožbo tvrdke King Sftoe. Gosposka 30 Najboljše sred sivo proti kašlju, gripi, hripavosti in oslabelosti je tnedicinal SLADIN" TOVARNA SLADA, CEL JE Doza 1 kg franko din 30.— PLAČILNEGA NATAKARJA ali natakarico spreimemo s 1. marcem. Istotam se sprejme tudi vajenec in gospodična za točiln'co, inteligentna, pridn11 in poštena, iz boljše družine. »Slavija«. nasproti kolodvora 358-9 DOBER OGLAS v dobrem listu, na dobrem mestu, to je pravi uspeh. Prepričajte se 7. oglaševanjem v Izdala in urejuje AOOI.F RIHMKAIl v Mariboru lisko Miirlhnrskn tiskarno d d. predstavnik Sl ANKO OE1EI.A v Mariboru - Oglasi po ceniku - Hoknplsi se ue vručujo, — Uredništvo la upravat Maribor, Kopališka ulica b. — lclclon uredništva štev. 25-07. in uprave štev. 23-67.. — Poštni ickoJui račun štev. 11. 409.