PoSfnlna plačana v gotovini.
211. Stew.
tečaja rasen nedelj in praznEkev v s a ti dan ob to. uri depoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ec vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter no-lice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust.
V Ljubljani, v pondeUtk 19. septembra 1921,
Posamezna n«, k i.
Leto V.
pr
glasilo lugosfov. sociislRe - demokrate stranke,
TeEefonsk.n £t. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za
celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list bo poštnine proste.
Upravoištvo ;e v L nbljani, Frančiškanska ulica št. 6 1, CJči te! ska tiskarna.
Zakaj pada naša valuta?
(Mnenje odličnega industrijca
Povodom ljubljanskega velesem-nja sem imel priliko govoriti z odličnim hrvatskim industrijcem, finančnim strokovnjakom, ki pa ni iz-vozničar niti vojni dobičkar, o naši valuti in o naši finančni politiki. Mož je izrekel o naši finančni politiki naravnost uničoječo sodbo; želi pa zaenkrat ostati neimenovan. Saj je bela vrana, ki ne trobi v demokratski rog.
Vzroki padanju naše valute so različni. Deloma so svetovnega značaja. in se zato odtegujejo našemu neposrednemu vplivanju. Tudi itali-j;>nska iira. čehoslovaška krona, nemška marka itd. so nazadovale. Ura ie n. pr. notirala začetkom julija 1921 — 30 cent., danes notlra 24.50. Češka krona je notirala 8 cent., danes notira 7. To padanje pr o vz roča svetovni položaj (forsira-no nakupovanje dolarjev in »zdravih« valut od strani nemške vlade in Stinnesa. nejasnost političnega položaja v srednji Evropi': Madžarska i. t. d.); ali to nazadovanje je relativno majhno, znaša le 12—15%; naša krona pa je nazadovala za celih 40%!
Jaz sem mnenja, da je sprejetje ustave na naš kredit ugodno vplivalo. Jako neugodno pa vpliva na naš kredit dejstvo, da se komaj sprejeta ustava krši in ne izvršuje. Alučen vtis je napravilo že to. da je ministrski svet sam sebr potom na-redbe dovolil kar 7 proračunskih ■ dvanajstih, brez parlamentarne odobritve. dasi je proračun prva pravica parlamenta, še mučnejši vtis je napravilo v inozemstvu diletantsko po-, ročanje o našem- proračunu za leto 1922. Glasom dopisnega urada je bilo prvotno določenih izdatkov 9 milijard, dohodkov pa 4 in pol mili- [ Jarde. Finančni minister je proračun vrnil, in izdatki so bili znižani — sa-i h?o na besedo ministra! — za celih 2000 milijonov ali za, 2 milijardi; znižali se pa bodo baje — istotako samo na ministrski poziv —* še za 2 milijardi. Resnemu trgovcu se zdi : ministrski svet. ki izdaja take komunikeje, kakor otroci. Ali imamo Potrebščin res za 9 milijard, potem sc dajo predvidni izdatki kvečjemu skrčiti na — recimo 8 milijard, ne Pa na 5 milijard; ali pa nimamo potrebščin za več nego 4 ali 5 milijard, in potem ni razumljivo, zakaj se te prvotni proračun lahkomiselno sestavil z 9 milijardami izdatkov. Eno ali drugo, če je prvo. potem nastane sum, da ima finančni minister tajno posojilo pri narodni banki, s katerim bo kril »prištedene« milijarde. Ce je drugo, potem sodijo zaradi nezmožnosti vsi knjigovodje v
in finančnika o naši valuti.)
finančnem ministrstvu s finančnim ministrom vred na — zatožno klop.
Inozemstvo to vidi — in izvaja posledice. Največje zlo. rak-rana, na so izvozni ški in valutni špekulanti.
Kakor hitro je žetev v Vojvodini končana, pokupijo vse žito madžar-sko-židovski špekulanti in vojvodinske banke za .^blagovne zaloge«. Sedaj se prične pritiskanje na valuto. na katero Pritiskajo istočasno tudi domači in tuji (inozemski) valutni špekulanti. Za izvozničarje je namreč nizko stanje naše valute eksportna premija. Najlepše pa še le pride. Ko je valuta že dovolj nizko padla, začno vpiti isti izvoznicami. da ie treba valuto dvigniti s tem. da se pospeši izvoz, in v ta namen se morajo izvozne carine ukiniti ali pa vsaj znižati. Ministrski svet seveda takoj sklene znižanje izvoznih carin, io tako dobe izvoz-ničarji za svoj patrijotizem drugo eksportno premijo; namesto da bi vlada odredila, da naj izvozne carine v isti meri rastejo, kakor se naša valuta znižuje — to bi bilo pravo sredstvo za saniranje naše valute. Pokojni Stojanovič je pazno motril te zakulisne manevre in jim skušal priti do živega, dasi mu je lastna stranka metala polena pod noge. Škoda, da je umrl.
Menda ss pripravljajo neke odredbe proti valutni špekulaciji. Frav. Ampak to ie še le polovično delo. dokler se ne stopi na prste tudi »patrijotičnim« izvozničarjem.
Edino i>ravilno bi bilo nadalje da se zahteva /a ves naš izvoz plačilo v n^ši valuti, in bi morala Imeti vlada razen tega neko kontrolo nad tem. da ti fakturni zneski tudi v re-snicj pridejo v našo deželo. Iz za« tesliivega vita namreč vem, imajo mnogi naši izvozničarii tekoče račune v inozemstvu, zlasti v Trstu In Milami, pa tudi v švicl. Tako se blaco Izvozf, denar pa ista-»e tudi v tiillni. Tak izvoz jc direkten rop na našem narodnem premoženju. Hic Rhodus. hic salta 1 In potem se naj naša valuta dvigne? O,
, naivnost nad naivnostjo, da ne rečemo — lumparija!
Izvoz naše valute nai bi se popolnoma zabranil, izvzemši male s v o! e. ki jih rabiip naši podaniki, ki žive v inozemstvu (n. pr. dijaki), za preživljanje. Tako bi se prisilili tuji importerji. da kupujejo našo valuto na našem trgu; s tem bi se dvignilo povpraševanje oo naši valuti; in kiirs naše valute bi rastel.
Sicer pa ni tolike važnosti da se naša valuta dviga, kakor pa to, da se njen kurs stabilizira. To so
BHKBasam^ v a ■—■
spoznali že davno Čehi. Vsak padec valute povneiua rasicčc draginji, ravno znižanja draginje, vsaj ved-dočim naraščanje kursa ne pomeni ravno znižanja draginje, vsaj vedno ne.
Maksimalne cene se dajo prisil* no uvesti le pri živilih, do gotove meje; pri drugih predmetih, zlasti pr; importiranih, pa ie njihovo uveljavljenje nemogoče. To dokazujejo razbere med voina ko smo imeli vse polno kart in maksimalnih cen, pa vsak dan mani blaga...
Zato naj vlada rajši posveti svojo pozornost izvozu in izvozničar-iem. Mešetarji, ki niso naši podaniki. n. pr. ki prckupujeio našo živino.
z žvenketajočimi lirami v žepu. pa bj sploh ne smeli dobiti vagonov o« žejezniške uprave. Čehi zahtevajo od vsakega izvozničarja. da se izkaže, da ie podpisal toliko in toliko investicijskega posojila, če hoče vagon. Pri nas pa dobiva vagone, ke-dar hoče in kolikor hoče, signor Polacco v Trstu...
Tako moj zagrebški znanec. Tem izvajanjem ni kaj pripomniti.
Čemu tudi govoriti? Dvomimo, da ne bi vsega tega prav dobro vedeli tudi gospodje ministri — ampak teorija in praksa sta dvoje, in kje bi ostala „zarada“, če bi se teorija prenesla v prakso?!
Old Schatterhand.
Veliki boben poje.
Veliko korajžo pa res imajo, to se ne da tajiti. Narodni socijalisti so namreč ti junaki, ki silno izrabljajo neumnost »Jutrovih« demokratov v svoje politične namene. Dasi afera še ni rešena, so se evndar vrgli na agitacijo kakor levi. ker pričakujejo, da bodo iz sočutja do gospoda Peska drle vse množice za narodnimi socijalisti.
Stvar razvoja je pa nekoliko drugačna. Stranke ne ustvarjajo afere, marveč le programi in pro-gramatično prepričanje ter delo za gotove sloje ali kako veliko idejo.
Prav zdi se nam. da bo narodni socializem zaraditega doživel v najkrajšem času strahovit polom, ker računa le na instinkte množice, dasi je poipo>lnoma vseeno za programe in stranke, ali g. Pesek izide iz afere kot zmagovalec ali pa izidejo »Jutrovci«. Kdor bo podlegel, ta bo imel velikega mačka drugega pa prav nič.
Na shodu v Šiški je v soboto narodnim socijajistom. ki so deloma vabili komuniste k sebi in deloma jih ponujali klerikalcem, odgovarjal bivši poslanes. Marcel Žorga, da komuiisti niso še pozahili na Zaloško cesto. Tudi Brandner je dobil od njega prav primerno lekcijo, ko se je ponosno hvalil, da je glasoval v narodni skupščini za uredbo o zaščiti države proti delavstvu. Povedal mu je. da komunisti ne bodo glasovali za klerikalce in prav tako malo bi mogli glasovati za dema-goške narodne socijaliste. Končno je izjavil Zorga, da je prepričan, da se razredno zavedni proletarijat zopet snide v skupni fronti, tlake demagoškim in meščanskim strankam pa proletarijat ne bo delal nikdar.
Resni ljudje smatrajo kričanje
naiodni hsocijalistov za navadno komedijo, ki bo pa zvodenela kakor pomladanski sneg. ker sloni le na odurni senzaciji.
Sedemdesetletnica Ivana Hribarja.
Danes praznuje kraljevi namestnik minister g. Ivan Hribar sedemdesetletnico rojstva. Hribar je v razvoju slovenstva nekak sovrstnik dra. Ivana Tavčarja, ki pa se jo zlasti bavil z velikopoteznimi kulturnimi in gospodarskimi akcijami
V	minuli dobi je bil druga duša slovensega liberalizma poleg Tavčarja. Kot ravnatelj Banke Slavije in agilen ter energičen mož si je pridobil vpliv ter je bil po potresu 1. 1896. izvoljen za župana ljubljanskega. V tej dobi je jako povzdignil Ljubljano, in osnoval je elektrarno, izvedel vodovod in izposloval višjo obrtno šolo ter pripravljal teren za vseučilišče. Po svojem naziranju je bil Hribar pravi buržoa in strog predstojnik. Leta 1910 je bil poslednjič izvoljen za župana, toda dunajska vlada ga ni predložila v potrditev. Iskal je Hribar vedno stikov s plutokracijo (Kramar, Bo-
LISTEK.
barake,
(Dalje.)
Tam, kjer so se ceste križale, so govorili govorniki. In vse je v tel o tja. da sliši glas pravice, ki bo odrešila trpine. Poti pepelnatosivim, nizko k barakam, nizko k zemlji sklonjenim nebom se je dvigal visoki oUer. na odru pa je stal Konrad m je govoril. Oči so se mu bliskale; v njesrov cm glasu je bila odločnost, samozavest, pogum, zraven tega pa tudi toliko toplega vonja ljubezni in blagosti, da ie.kakoir blagodejen balzam vplivala na množico že samo beseda, o »novi dobi«, beseda, ki je bila v njihovih očeh zagotovilo boljše bodočnosti...
s Brate moji. predragi trpini... sestre mile...«
Misli, dolgo časa v srcu zoreče, so sc neprenehoma prelivale v be-
brinsky), ker je bil mnenja, da je treba za razvoj v prvi vrsti finančne podlage.
Ob izbruhu vojne ga ie avstrijska vlada internirala in obtoževala. Po prevratu pa je postal končno konzularni zastopnik Jugoslavije v Pragi, od koder je prišel koncem junija tega leta v Ljubljano kot kraljevi namestnik, da likvidira dosedanjo upravo Slovenije.
Delavstvo gospoda namestnika sicer nima v najboljšem spominu, uverjeni pa smo, da je g. Hribar videl na Češkem in v Avstriji, kakšno uloga pristoja delavstvu v državi ter da bo to znal ceniti. Čase so demokratični, zato ima tudi delavstvo danes bolj krepko zavest, da ima pravico v družbi soodločevati, ka-koT io ie imelo še tik predvojno.
Hribar je vsekakor ideal delovnega moža, ki se ne straši napora in dela po svojih načelih dosledno.
Prilike v nemški državi.
Nemška osrednja vlada je nasto-pila proti monakovski vladi (bavar« skih). ki je preočito delala separati-stično in monarhistično politiko. Kakor znano, se spor še nadaljuje, četudi je bavarska krščanska vlada odstopila. V berlinskem državnem zboru je državni kancelar dr. Wirth poročal, da se vodje izza znanega pangermanskega Kappovega puča, ki jih je policija „pridno“ iskala, nahajajo v nekem skrivališču nedaleč Monakovega, podpirani od bavar-ske vlade in v zaščiti bavarskih policijskih bajonetov. Ti elementi smejo nemoteno prirejati tajne se« Stanke in agitirati. Odkritje je vzbu« dilo v državnem zboru veliko sen-i zacijo in ni čuda, saj kaže dovolj jasno žalostno stanje današnje nemške notranje politike. Nam pa se zdi Ie eno zelo sumljivo: Če sedaj berlinski vladni krogi vedo, kod se skrivajo Kappovci, zakaj ne nastopijo takoj in odločno proti njim tefi jih pozaprejo? Saj se menda ne boje preveč monarhističnega odpora? Saj so velike manifestacije zadnjič čisto naravnost pokazale, da je tričetrtinska večina nemškega naroda proti pangcrmanskl restavraciji in za republiko?! Y samem Berlinu se je manifestacije’ udeležilo nad pol milijona delavcev! Še nekaj je čudno; Državni komisar za javno varnost je dr. Wirthu poslal pismo, Vi katerem pravi, da je že lansko leto: vedel, kje se nahajajo skriti rovačl in je poslal na Ilce mesta agente, da te nevarne ljudi aretirajo. Agenti niso ničesar opravili — radi višjih sil! Torej, iz vsega tega je jasno, da je velik del krivde radi danes tako velike monarhistične moči v, Nemčiji na strani osrednje vlade oziroma njenih buržujskih članov. In to je razumljivo, če pomislimo, da je skoro vsa nemška državna uprava v rokah stare zagrizene birokracije, ki še ni pozabila na „Deutschland, Deutschland, iiber, alles... “ in ki je še niso mogli primerno zamenjati z zdravimi socialističnimi močmi. Toda vse kaže, da bo do ozdravljenja kmalu prišlo. Vsak nov spor in vsaka nova intriga hohenzollemskih podrepnikov in sitega meščanstva ojačuje zahtevo po končni sanaciji nezdravih razmer. Velika sreča je, da je danes nemško delavstvo najzavednejše na svetu, da se lahko, kar se tiče inteligence in zmožnosti, kosa z najbolj napredno buržoazijo. To pa samo radi tega, ker ni že od vsega počet« ka zanemarilo niti enega polja, kjeri zahteva socializem temeljite izpre« membe, bodisi političnega, gospo-* darskega ali kulturnega.
sede in padale sedai — kakor dozorel sad z bogato obloženega drevesa - iz ust med množico. V mrak potopljeno mesto barak zadaj za odrom je bilo kakor čim zastor, ki zakriva po^i seboj, nekaj, kar bo vsak čas bruhnilo na dan. pretrgalo vse vezi in se rekoma razlilo čez plan; vzdramil se bo krali Matjaž s svojo vojsko, hitel bo v boj za pravico, za csvcbqienje zatiranih in tlačenih, v golih rokah vojščakov se bodo zabliskali irieči... In pred tem črnim zastorom je govoril Konrad z visokega odra, so grmele njegove besede med množico in ji kazale zmago-siaven pohod kralja Matjaža in njegove vojske: kakor bliski vzžareva tam na bojni poljani lesket mečev Maijaževih vojščakov, pod ostrimi mahljaji padajo na tla trupla trebušnih tiranov, krvosesov v človeški podobi, ostudne glave z ven molečimi jeziki, ki so vse življenje oznanjali in zagovarjali krivico in suž-nost. leže sedaj odsekane v mlaki
krvi na gnojni zemlji... In dokler ne bo pokončan zadnji tiran, dokler ne bo Ježalo vznak prevrnjeno na tleh s prebodenimi prsi in razbito lobanjo poslednje nagnusno truplo človeških vampirjev, dokler ne bo očiščeno ozračje — toliko časa ne bodo počivali meči Matjaževih vojščakov. toliko časa ne bo miru na zemlji...
Množice se je polastila bojaželj-liost: suhotne. v ohlapne, premočene cunje odete postave so se prerivale in gnetle V velikanski klobčič, ki je zmerom bolj naraščal, pesti so se dvigale in iz oči je švigal ogenj.
»Nad razbojnike! Nad lopove!...
V	mesto!«
Zahrumelo je med množico, za-grgralo votlo — živi črni klobčič se ie raztegnil in podaljšal, že ie bil vejik kakor roka: valil se je počasi od barak, pomikal se previdno pod trhlimi kostanji, pod sivim plaščem dežja, lijočega neprestano iz nizkega neba...
»Nad razbojnike!... Vse jih pobijmo. vse potolčimo!«
Na obrazih, upalih 111 rumenih od stradanja, je yžgala sveta besnost novo življenje; kretnje vseh so postale kakor pomlajene, koraki so. bili nagli, poskočni.
Izimed največje gneče je plahutala v vetru ohlapna pelerina kovača Krejčija — kakor dvoje črnih, premočenih kondorjevih peroti! Kovač je stopical urno. se opotekal, iztezal vrat. zamahoval z roko in njegov ostri, sikajoči glas je prevpil vse druge gl? sove.
»Nad tolovaje, nad malike! Da, nad malike! Kakor malikovalci smo bili dosedaj — klečali smo globoko v prahu in blatu, molili in prosili in se tresli in se trkali na prsi — naši maliki pa so se s smehljajočimi obrazi ozirali s svojih visokih oltarjev doli na nas ponižno sklonjene in trepetajoče ... Prosili smo gladni: »Kruha!« Maliki pa so se nam smehljali — obilni, napeti, od maščobe
zaliti trebuhi so se nam samo ro« gali... Nedotakljivi so se nam zdeli dosedaj ti maliki, nedotakljivi samo. zato, ker smo klečali pred njimi, na-* mesto da bi šli in bi iih prekucnili z: oltarji vred na tla. v blato in prah, da bi jih pobili in potolkli, kakor se pobijejo kače, kakor se s kamni potolče ostudna gadja zalega... Taka) bi bili morali napraviti že davno —< a ne klečati in samo prositi in vi strahu drgetati... Zdaj smo izpre-i gledali, zdaj so se nam odprle oči gorje vam vi maliki, že se majejoi oltarji. — gorje ti. gadja zalega, že pobirajo roke kamenje...«
Kašelj je zamašil kovaču grlo. dal je prenehal z govorom.
Mlad fant se je predi do njega in se dotaknil njegove pelerine.
»Dobro si govoril, Krejči. — Ani« pak moker si, dečko, moker kekofl podgana, če jo vržeš v vodo. 1 iu. pa sai si lahko, ker neprestano dežuje!«
Kovač se ie ozrl.
(Dalje prih.)
8rzoJevl,
BODOČE DELO SKUPŠČINE.
LDU. Zagreb, 17. sept. Po informacijah »Jutarnjega lista« v Beograda bo vlada na prihodnjem zasedanju skupščine morala rešiti administrativno razdelitev države in volilni zakon. Zakon o administrativni razdelitvi države bo gotov v roku. kakor ga predpisuje ustava. Kar se tiče volilnega zakona, se bo zakonodavnemu odboru in skupščini predložila izprememba volilnega zakona za konstituanto. ki ga bo skupščina po členu 133. ustave imela sprejeti en -bloc.
MOBILIZACIJA NA MADŽAR-SKEM.
LDU. Praga. 17. sept. Dunajski dopisnik »Prager Presse« doznava s strani ententne diplomacije:	Že
nekaj dni se izvršuje na Madžarskem popolnoma prikrito pravilna mobilizacija. Vpoklice sprejemajo rezervni častniki in moštvo letnikov 1S95.—1902. Pozivi so podpisani po tnajorju Osterburgu in se glase na Sopropi k orožniškemu polku. Hkrati se vpoklicuie demobilizirano topništvo v Keckemet. Pozivnice v ozemljih. Id meje na Češkoslovaško, dostavlja madžarska policija. Pozivnice so popolnoma uradnega značaja. Pariška posJaniška konferenca In ententne sile so o teh dogodkih že obveščene.
BLOKADA NAD MADŽARSKO.
LDU. Nauen, 18. (Radio Griž.) I* Londona oroCajo, da so zavezniki sklenili proglasiti blokado Madžarske, ako madiac-Ska vlada takoj ne Izroči Zapadne Madžarske. Ako b! ta blokada ostala brez uspeha, potem nameravajo zavezniki ukreniti ostreJSe odredbe.
PREGNANI KRALJ.
LDU. Nauen, 18. (Radio Grič.) Švicarski zvezni svet je dovolil bivšemu cesarju
Karl« eksterijainost in ga je oprostil plačevanja vsake pristojbine In takse, dokler biva v Švici, ker je Karl po njegovem na-zirauju še vedno pravilni kralj Madžarski,
katerega so samo zavezniki odstranili s prestola.
SPOR MED BERLINOM IN BAVARSKO.
LDU. Nauen, 18. (Radio Grič.) Kljub napetosti se med Berlinom in Monako vem vodijo pregovori. Zadnje dnd so se nekateri vplivni bavarski politiki nahajali v Berlinu^, da se najde pot za medsebojni sporazum.
ZLOBEN FRANCOSKI NAČRT.
LDU. Pariz, 17. (DKU.) Agence Ha-vas poroča: »Daily MaiU objavlja brzojavko, katero je poslal Litvinov sovjetski trgovinski delegaciji v Londonu in v kateri Litvinov trdi, da Je poslala Francija varšavski vladi noto, v kateri pozivlje poljsko vlado, naj se okoristi z bedo Rusije in naj stavi Moskvi ultimat. Dalje naj se obveže Poljska, da bo mobilizirala svojo armado in da bo postavila del svoje vojske pod francosko poveljstvo. Lltviriov trdi dalje, da je prejela slično noto tudi romunska vlada. »Daily Heralds smatra Lttvinove podatke za avtentične.
MEZDNA GIBANJA.
LDU. Zagreb. 17. sept. Vsfed neprestanega dviganja cen se je v Za-crrebu zopet začel pokret za zvišanje delavskih plač. Včerai so delavci tvornice za papir zahtevali 607- zvišanje plač.
LDU. Praga. 16. sept. Danes dopoldne so priredili kovinski delavci v sredini mesta veliko protestno manifestacijo »roti nameravanemu znižanju mezd in proti draginji.
NAMESTO KRUHA!
LDU. Nauen. 18. sept. V okolici Lilla. kjer ie izbruhnila stavka, so se pomnožile vojaške posadke.
Politične vesti.
+ Padanje komunistične valute v Av-t(rl]l Pri zadnljh volitvah v vojaške svete ir Nemški Avstriji so< socialni demokrati dobiti 427 glasov, komunisti pa 49. S tem 'se razmerje za komuniste zniža od 12 na 9% proti 100 odstotkom.
+ Mednarodna časnikarska kouleren-ci st otvori 9. oktobra t. L v Bruslju po spodbudi tveze češkoslovaških časnikarjev. Namen te konference Je ustanovitev mednarodne časnikarske zveze, pripraviti pravila la proučevanje socialnega položaja časnikarjev.
+ Nezaposlenost na AngleSkem narašča. Po zadnjih uradnih izvidih je popolnih nezaposlcncev 1 milijon 527.000, '400.000 delavcev dela tri dni na teden. Angleška vlada misli to težko gospodarsko vprašanje rešiti na ta način, da bo dovolilo velike kredite tistim obJHnam, ki bi hotele pričeti z javnimi deli, pri katerih M se uporabljali nezaposleni delavci.
+ Na Švedskem so se pričele splošne volitve, katerih se udeležujejo tudi ženske ia sicer v večjem številu kot moški.
V	Octeborgu Je bila izvoljena že prva ženska v švedski državni zbor.
Dnevne vesti.
Naš« policijska kontrola na Dttnafa. »Rote Palme* piše, da Je na Dunaj v spremstvu par agentov dospel šef tajne Mlete Mita Lazarevič, da bi nadzoroval početje fagosSovansJdh komunističnih beguncev tam gori.
Dobri čuvaji, slabi gostje. Notranje mf-nitrstvo sprejme večje StevSo ruskih beguncev, ki jih namestijo kot žandarje za čuvanje granice proti Avstriji v Sloveniji.
Obrtno šolanje vojnih invalidov v Slovenili. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek ca »ocialno skrbstvu* invalidski odsek sprejema vojne invalide, Id se žele
izučiti v kaki obrti ln so brez vsakih sredstev, v svojo oskrbo bodisi v Invatidskh domovih v Celju aill Ljubl,anl, bodisi Izven te«. V prvi vrsti se bodo vpoštevaH v sl'.‘d skromnih sredstev, s katerimi razpolaga omenjeni odsek le težil invalidi z 8*. m več % invalidnosti. V to svrho po-Mu',e pri invalidskem odseku Posvetovalna Komika za Izbiro poklica invalidom, ki sestoji iz zastopnikov invalidskega odse-Jca, drž. protezne delavnice, drž. posredo vatmee za delo, obrtnikov, stroKovneKa drUv^tva in invalidske organizacije. V tej komisiji sta kot člana tudi 2 zdravnika-str. iovni&ka. — Vsi invalidi, kt »o že bi li prt ponovnem uadpregledu ter so sami kakor tudi lijih roditelji siromašni in bi Sd 7cV>,i izuii:* v kaki obrti, tutj pošljejo tozadevne prošnje z invalidskim uverenjeiu in rctrdiicrn uboštva gori omenjenemu odsek«.
—	Prebivalstvo Slovenije. Vseh prebivalcev na Slovenskem je en mfflioa in 56.464 Od tega }e 985.155 Slovencev, 10.721 Srbohr vatov, 4196 drugih Slovanov. Nemcev ie na Slovenskem 39.631, Madžarov 14397 (v Prekmuriu). TuJMi državljanov Je 14.063, ki so po večini Avstrijci, nekaj Je Čehov, nekaj Madžarov hi vsi Rusi.
Seznam predavan! na ljubljanskem vseučilišču za zimski semester, ki traja od 1. oktobra do 15. januarja prih. leto, Je iz-šol
Vočni procesi. Hrvaški komunistični dijaki MiMč, Sehnetder in StiUnovid, ki so bili obtoženi, da so hoteli izvršiti atentat na ministra Draškovlča to se Je proti njim vršila že sodna preiskava, pridejo ponovno na obtožno klop.
Oseikl stavci so zahtevali povišanje plač In sicer 300 K *a kvalificirane In 150 za nekvalificirane delavce. Ker Jim delodajalci niso hoteli ugoditi, J« pričakovati konflikta.
Zdravniški nadaljevalno - Izobraževalni kurzi od 26. septembra do 8. okto-
bra 1921 se vrše na dunajski medicinski fakulteti nadaljevalni kurzd iz notranje medicine in njej sorodnih panog. Udeleženci iz Jugoslavije imajo vplačati vpis-, nino 500 K, predavatelji pa so se odrekli vsakemu honorarju. Prijave in želje glede stanovanja je nasloviti na uredništvo »Wicner medizinische Wochenschrift«, Wien IX. Porzellangasse 22. Interesentom je program predavanja na razpolago pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani.
Popravek. V članku »K volitvam župana v Ptuju« v sobotni številki »Napre-Ju*, se Se v enajstem odstavku, jer se govori v demokratskih intrigah proti soc. dem. županu vrinila pomota, ki jo s tem popravljamo. Dotični stavek se ima glasiti: »ki je bila pred sodnijo že rešena s tem, da ie bil Lozlnšek oproščen«, ne pa pred sodrugi, kakor je v članku pomotoma tiskano.
Koncert v hotelu »Tivoli« dne 17. 18 in 19 septembra t. 1. do 21. ure. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav Dolničar.
Griža v Prevaljah. K iZgorajšnjem članku, objavljenem v Napreju 15. t. m. se pripomni, da sta v bolnišnici na Lešah samo še dva bolnika, Jci bosta v kratkem času ozdravela, ter da na Lešah nobeden bulnlk ne bo več sprejet, temveč marajo vsi v bolnico v Prevalje.
t>i‘.r.a'ha in parkljevka med živino. Ker se je pojavila slinavka in parkljevki se iz razloga, da se bolezen ne razširi, semenj za žii mo (konje, govedo, prašiče), ki bi se imel vršiti 21. septembra 1921 v Ljubljani, u\ine. Pač pa se vrši semenj že prvo sredo v oktobru to je 5. oktobra 1921,
Poziv. 'M:trke, ki Imajo kako tirjate'' do slov. ^darvniškega društva ob priliki III. skupa jugs-Jlovanskega lekarskega društva v Llubljar.l, naj te tirjatve sigurno d j 25. septembra t. 1. naznanijo g. dr. A. Praunsebs-u v Ljubljani, ker se na poznejše prijave ni mogoče ozirati.
Gospodarstvo.
— Novi rudniki. Skupina zasebnih inženirjev je v okolici Bitolja odkrila velike množine železne in maganove rude.
— Ministrstvo za trgovino ta industrijo bo sestavilo v oddelku za zunanjo trgovino informacijsko pisarno, ki l>o informirala zunanji in domači svet o gospodarskih razmerah v inozemstvu in pri nas.
— Brzojavna xyeza med Italijo In Južno Ameriko. V Rimu so podpisali pogodbo za uuostavo direktnega brzojavnega prometa med Italijo tn Južno Ameriko. Nalogo, da to misel udejstvl, ie sprejela posebna družha, ki računa na 300 milijonov Hr izdatkov. To bo največja kabelska zveza na svetu._____________________
Iz strok, organizacije.
Ustanovni občni zbor Unije siavbln-sklh delavcev za Slovenijo v Mariboru.
V	nedeljo, dne 11. septembra se Je vršil shod stavbinskih delavcev v Ljudskem domu v Maribor«, ki Ea ie sklicala nova centrala iz Celja. Shod je otvorH centralni predsednik sodr. Zebič Valentin lz Celja, poročal pa je sodr. Leskošek. Po podanem referatu se je izvolil pripravljalni odbor in sicer: 1. Kramberger Simon, predsednik; 2. VoBcer Mihael, zapisnikar; 3. Lešnik August, blagajnik; 4. Stanec Peter, 5 Peršak Josip, preglednika-, 6- Laško Iv., 7 Ram er Jurij, odbornika. —Po prečita-nju pravil Unije stavbinskih delavcev sc ie vpisalo takoj 250 članov, ki so v znak protesta izjavili, da ne marajo več biti v komunističnem Osrednjem društvu stavbinskih delavcev. Zbor odobrava ustanovitev centrale v Celju ter obljublja Jo zvesto podpirati. — Zbor ie nadzorovala policijska oblast.
Društvene vesli.
Društvo zasebnega uradništva v Uub-
Uani sklicuje v ponedeljek ob 8. zveier shod zasebnih nameščencev v veliko dvorano Mestnega doma. Dnevni red: Pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev in delavska zbornica. Tovariši In tovariši-
ce, udeležite se shoda s tem važnim dnev nim redom I
Vpisovanja v »Preporod« SJSU se vrši v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 17. do 19. ure, ter v sredo od 14. do 16. ure v mali dvorani Mestnega doma. Vsakdo se mora zglasiti osebno in plačati 3 din, članarine za prvo polletje. Občni zbor »Preporoda« se bo vršil v soboto dne 24. septembra ob 15. uri v veliki dvorani Mestnega doma.
Šport.
PJivačka sekcija J. O. O. Zagreb, bo imela svojo glavno skupščino dne 2. oktobra t. 1. v Zagrebu ob desetih dopoldne v prostorih Zlate Krune, Dajeva ulica. Vabljeni so vsi Plavalni klubi Slovenije, da se udeleže tega sestanka po svojih dveh zastopnikih.	Spo-rtna	zveza
Po svetu.
—	Originalno dobljena stavka. Poročajo, da so rudarji v nekem premogokopu v državi Kansas zastavkali, za zvišanje plač. Ker jim podjetniki niso hoteli ugoditi, so rudarji kratkomalo pokupili akcije dotične premogokopne družbe in pognali prejšnje gospodarje iz obrata.
Dopisi.
Kočevje. Stanovanjska mizerija pri nas že prekaša vse meje. Ne vemo, ali vlada povsod ta nered ali samo pri nas. Prej smo imeli širšo stanovanjsko komisijo, sedaj pa ožjo, toda na stvari pa se ni ničesar predrugačilo. Ako pride v Kočevie n. pr. kak takozvant boljši človek, se zanj kmalu najde primerno stanovanje, za delavno ali malo uradniško družinico pa ni mogoče ničesar iztakniti. Na drugi strani so družine, ki imajo ceie vile v najem, ali same prebivajo v nijh, drugi boljši sanici pa Imajo kar po 2 do 3 sobe. Drugi zopet imajo shranjeno opravo v stanovanjih že po celo leto dni. Tega vsega naša sl. stanovanjska komisija ne vidi. Imamo zopet zelo prostorne hiše tik poslopja, ki bi se dalo z nepre velikimi stroški lepo v stanovanja preurediti, pa seveda za to se stanovanjski urad ne pobriga. Farovž, veletrgovci in drugi taki meščani tega nočejo razumeti, da rabi navadni človek tudi stanovanje. Apeliramo torej na stanovanjsko komisijo, da se malo zdrami iz spanja, ter napravi pregled pri posameznih mogotcih obeh narodnosti, pa boste videli, da bodete našli oziroma lahko napravili večje število primernih stanovanj. Tudi ni prav, da se bivša obrtna šola predeluje v kaznilnico aii poboljševalnico. Tam bi bilo lahko več primernih stanovanj. Z mladino pa, ki je poboljševanja potrebna, pa ven na deželo! Imate nebroj praznih graj-ščin raznih grofov ali oa vojnih dobičkarjev in venžnikov.
Trbovlje .. . Moderna izkoriščevalka trboveljska družba. Čujte in strmite, kaj sl Je izmislila ta mogočna tujeiodska kapitalistična družba! Naznanila je po obratih, da ji primanjkuje vaigjonov, zato bos^e v ponddjek prosti. Dogodila sta se že dva slučaja, da si ti, ubogi delavec, lahko doma brez vsakega ugovora, če toliko zaslužiš ali ne, da boš lahko preživel družino tudi v tistih dneh, ko si doma. Naj pomisil javnost: draginja je večja, zaslužek manjši ali ta kapitalistični razred ne vidi uboge delavske pare, da bi mu zaslgural njegov eksistenčni polo’;*]. Plače .majhne, draginja večja in zraven bodi še ti, uboga delavska para vsak teden po en dan doma! Cene živežu poskakujejo kar periodično, plače pa so vedno enake. Res da je v drugih državah še vojna posledica in gospodarska kriza in da delavci ostajajo doma, če pa pogledamo njih plače, pa zmi-raj kolikor toliko odgovarjajo tistim dnem, ko so brez službe. Kot delavci se še spominjamo odloka, ki ga Je razglasilo rudniško glavarstvo (ing. Strgar), da se prazniki ne upoštevajo In se dela brez izjeme. Čudimo se, da se vpije vedno: produkcije ni, danes pa, ko vklimo, da je produkcija, pa ti gospodje nočejo ali pa ne znajo gospodariti, ker jim je ljubše, da blago v domači državi sloji in delavstvo tw-
Več rabljenih
dvokoles, šivalnih strojev in otroških vozičkov
v dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Karlovška cesta 5t 4.
Udi Mira ioi MUH, dvokoles in Mi stroin
po ceni F. Bntjel, Ljubljana, Stari trg 1 Itev. 28. Sprejme se v polno popravo j ea emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovška cesta štev. 4.
“TRIBUNA"
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana Karlovška c. 4, Zvonarska ulica St. 1.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
|. SANDRIN
LJUBLJANA.
hajkuje, kakor da bi delalo. Za brezposelnost se nobeden ne zmeni. Delavstvo, t( Pogini, ali jaz, kapitalistični razred, sem preskrbljen že itak za več let naprej. -> Delavstvo zdrami se torej in pokaži, da si ti tisto, katero preživljaš toliko brezde«. lavnih ljudi, ki tvoje uživajo iu ti delavec pa pobiraj miloščino, ki jo mečejo, jim ia vseeno, če živiš ali pa umrješ. Pomisli, delavec, da si ti tisti, ki goniš cele obrate, da lahko kapitalizem uživa tvole žulje, zakaj bi jih ti delavec ne, ki so tvoia last? Torej strnite se, delavci, v eno vrsto, kajti le v slogi bomo zmagali. Le dvfi organizaciji sta:	ena delavska in druga
kapitalistična! Zatorej vsi v delavsko or* ganizacijo in videli bomo, da je v dela v« stvu moč! I,e s slogo bomo zadušili kaipi-talizem.
GuštanJ . Ravne. Guštanj - Ravno kakor sploh vsa mežiška dolina Je pose« ben unikuni v naši kraljevini. Dve tretjini prebivalstva je zavedno socialistično, a vendar obvladuje mežiško dolino režim koritarjev, ki so zasedli svoje stolce ša pod vsemogočno vlado dr. Brejca ln njenih eksponentov. Danes, ko pričakujemo občinskih volitev se z vso silo vspenia kleriksailni zmaj in hoče še enkrat pokazati svojo moč in svojo krutost. To pa izvede tudi z vso brutalnostjo, ker ima ves aparat za seboj. Tiste maloštevilne v poštene, ki so v nasprotnih strankah itt obsojajo to nesramno delovanje klike, pa veže njih odvisnost in vednl izgovor: meja in državni prid. Sam šef oblasti v mežiški dolini mora biti poslušen tem trinogom, kajti drugače se ne moremo misliti, da bi jim šel tako na roko, ko vendar trdi, da je nadstrankar! Tika se pa menda ia bojazni z vsakim, ki nosi črno suknjo! Tudi ml gremo s stališča, da je potrebna posebna pažnia na našo državno mejo — toda ne taka, da državni organi ne vidi* jo ali pa še podpirajo to, da se meče domače delavstvo na cesto! V mežiški dolini nismo imeli komunistov, edino v Gušta« nju, to je na sedežu okrajne oblasti. Ali ni to značilno? Nezadovoljno delavstvo je videlo, kako ie delala kHka z delavstvom in je prišlo na napačna pota! Klerikalni gerent v Guštanju ie bil sicer cdstavlier, toda bil je zopet nastavljen — agilnelšl klerikalecI Pa naj kdo trdi, da ne držijo vse buržuazne stranke skupaj! Vse trobi skoz en nog — ln v mežiški dolini je vse dobro, samo da ni socialistično! Najbolj priljubljen je pa farovški rog, ker Irna baje lepšo melodijo, ki je združena z »angelskim petjem« farovških kuharic. Še celo »Vaboru« je bilo zadnji mesec preveč !rl je prinesel notico, da so občine In okra1* no srtavarstvo pomotoma obesile svo.9 stfirmske table« tla — taa-ov-SSo! Da bi so moglo streti delavsko silo na Ravnah, la klerikalni stranki vsak podlež s svojini sodelovanjem dobrodošel. Tako je klcil-kalna klika vzela v službo bivšega komunista — socialističnega uskeka, kotlarskegft kurjača Gradišuii-k Matija. Ta podrepMfk se je dat izrabiti kot orožje tukajšnjega žuipnika et koaisortes in rovari, da bi sa odpustilo naše stare upokojence. Seveda se nakana ni posrečila, kljub temu da so pripeljali celo komisijo baje od vlade iz Ljubljane in zastopnika »črne strokovna zveze«. Temu početju se je čudil sam podjetniški ravnatelj Lorberau, čeravno a njem ne moremo trditi, da bi bil naS zagovornik. Delavstvo, ki je vse življenje nabiralo podjetniku denar s tolikim na trudom tn potom, pa naj sl zapomn-f, čigav interes zastopa »£ma strokovna zvezs« In klerikalna klika laži - sociaili« stov: Gradišnik, Glavar, Rutar itd. Delavci - sodrusi! Zob za zob in kij za kiji Pri bodočih volitvah prvi udarec: voli cialistično!	    ,
Sodniki J Ali se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v katerB zahajate?
Vajenec,
urarski« se sprejme takoi proti dobri plači.
F. ČUDEN, urar,
Ljubljana, Prešernova uSIca 1.
Velika zaloga vsakovrstnega
usnia
|£gr* na debel®*
Ho*, podplatov, gonilnih Jermenov tn boksa
HESTNI TRG 6.
Izdajatelj; Ivan M!iuar»
Tisk UCiteliske tiskarne v Ljubljani,
pnevmatika Duitlapp, ReHhoSter. A«aui,Sa se kupi najceneje pri tvrdki
»g. Vok, Ll«bliana, Sodna ul. 7.
Odgovorni urednik! Maks Žagar*