ivo mesto, 29. julija 1955 Stev. 30 Leto 6 Lastniki in u in Novo mesto. — Odgovorni u •kepa poročova) Uredništvo iti upra ; Okrajm odbor! SZDL Črnomelj, KoCevj« P.et?k. ~ Urejuje uredniški odbor. Tone Gošuik. — Tisku Tiskarntt >Sloven-f Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — up.k,^; Novo mesto Cesta komandanta Staneta 23. — Pošni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mostni hranilnici v Novem mestu &16-H-T-24. — Letna naročnina znaša 4*1 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din in je plačljiva vi.uprej. CENA 10 DIN Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo r KJIŽNICA PRVA SEJA NOVEGA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO Za predsednika je izvoljen Franc podpredsednika pa sta Niko Belopavlovič in Viktor Zujrtsnšic 20. julija je bila v Novem me- I Nato so Izvolili številne od-«tu prva seja novega okrajnega jborniške komisije za posamez-odbora združenega novomeškega ne naloge. V komisijo za volitve okraja. Seji so prisostvovali in imenovanja so bili izvoljeni: tudi nekateri ljudski poslanci. Najprej sta imela zbora ločeni Ema Musar, Miha Počrvina, Milan Simec, Blaž Pahulja In aeji, na katerih so po poročilu -Gusti Slavine. V personalno ko-verifika-cijske komisije potrdili misijo: Tone Pire, Zvonko Pere, izvolitev odbornikov za posamezna zbora. Takoj nato so vsi odborniki prisegli. Do izvolitve predsednikov obeh zborov tta vodila seji najstarejša odbornika: v okrajnem zboru Blaž fiutar, v zboru proizvajalcev pa Jože Fortun. Za predsednika okrajnega Zbora OLO Novo mesto je bil izvoljen Janez Zunič, za predsednika zbora proizvajalcev pa Henrik Cigoj, Takoj nato je bila združena i aeja obeh zborov, katero je vo- j dil do izvolitve predsednika OLO najstarejši odbornik Jože Fortun. Izčrpnemu poročilu predsednika iniciativnega odbora za zvezo komun Franca Pirkoviča o delu odbora in njegovih komisij od začetka do sprejetja zakona o novi teritorialni razdelitvi, so sledile volitve predsednika OLO. Z'velikim aplavzom so odborniki soglasno izvolili za predsednika združenega okraja Novo mesto Franca Pirkovica. Z ozirom na velike gospodarske naloge povečanega okraja bo imel OLO dva podpredsednika. Na ti mesti 50 odborniki soglasno izvolili Nika Belopavloviča in Vikorja Zupančiča. Za tajnika OLO je bil imenovan Zvonko Pere, dosedanji tajnik OLO Novo mesto. Franc Jakljevič, Maks Vale in Franc Kapš. V komisijo za statut: Miha Počrvina, dT, Tone Znidar, Peter Romanič in doktor Teodor Zbizej. V komisijo za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti, M preidejo na novi okraj: Boris Andrija-nič, Jože Prijatelj, Alojz Hutar, FRANC PIRKOVlC-CORT, predsednik novega OLO Novo mesto Bela krajina ima v novem OLO 27 zastopnikov Franc Medle, Jože Hudoklln in Martin Zevnik. V komisijo za prevzem arhivov in inventarja od dosedanjih okrajnih in občinskih ljudskih odborov: Franc Pirkovič, Zvonko Pere, Maks Sorn, dr. Tone Znidar, Janko Sukelj, Janez Potočar, Stane Falkner in Sergej Tborževski. V komisijo za vskladUev pravnih predpisov: Viktor Zupančič, dr. Tone Znidar, Janez Zunič, Maks Vale in dr. Teodor Zbizej. V komisijo za izvajanje proračuna: za okraj Novo mesto — Viktor Zupančič, Tone Pire, Maks Vale in Henrik Cigoj. Za okraj Črnomelj — Janez Zunič, Niko Belopavlovič, Franc Jakljevič in Milan Simec. Za okraj Krško — Maks Vale in Martin Zevnik, Po končani skupni seji =50 odborniki doseči: njega novomeškega okraja rt: h še nekaj tekočih upravnih zadev. Med drugim so odobi\lj delno zvišanje cen oskrbni/1, dni v splošni bolnišnici v Nobeni mestu. Nove oskrbne cer,- na posameznih oddelkih bel: šnice znašajo od prvega julija talje: na internem oddelku 950 nosijo tudi cene, ki niso dovolj vzpodbudne za pridelovalca. Po indeksu v primerjavi z letom 1938 pri osnovi 100, dosegajo cene z I ta indeks 1550. Pri živini in živinskih proizvodih znaAa indeks n. pr. 1960, pri sočivju 1954 in pri vinu celo 2773. Cene žita vidno zaostajajo v primerjavi z ostalimi kmetijskim.! pridelki. Z zvišanjem odkupnih cen se bo Interes pridelovalcev za pridelovanje žit zn-itno povečal, hkrati pa bo to vplivalo na spremembo strukture prehrane pri nas. Znano je namreč, da je ravno v naši državi potrošnJ3 žit na posameznega prebivalca zelo velika, daleč nad povprečjem v drugih državah. rodobn:. je tudi z mastjo. Cena masli je bila do sedaj znatno manjša kot cena najslabše vrste mesa. Tako nizka cena masti prav gotovo ni vzpodbudna za rejce prašičev. Nizke cene žit in maščob, zaradi katerih pridelovalci niso imeli interesa za večjo proizvodnjo, so med drugim vplivale, da smo morali vsako leto uvažati velike količine žit in maščob. To je neugodno vplivalo na našu plačilno bilanco in morali smo se odreči marsičemu, da smo lahko uvozil! manjkajoče količine žit in maščob. Za tobačne Izdelke je znano, da So izredno poceni v primerjavi s cenami drugih artiklov. Ceno industrijskega blaga so nasproti predvojnim sedaj višje sedomnajstkrat, cene tobaka pa so bile doslej višje le šestkrat. Pripomniti je tudi treba, da jc potrošnja tobaka pri nas po vojni narasla za okoli 40 odstotkov. Prve dni so novi ukrepi Zveznega izvršnega sveta vnesli ne-k;jj zmede v naše gospodarsko poslovanje zlasti tam, kjer so si te ukrepe tolmačili po svoje. Mnogokje so mislili, da sedaj lahko avtomnt'čno dvignejo cene posjme/niim proizvodom In storitvam. Po tehtnih pojusnihh nnših vodilnih tovarišev pa je postalo veliki vf»č;ni ljudi takoj jasno, da gospodarstvo l?mko prenese te ukrepe brez kakrš- nih hujših posledic ter da zaradi tega nI nobenih razlogov za podražitev ostalih potrebščin. Navzlic vsem tem jasnim pojasnilom In dokazom pa so nekatera podjetja in posamezniki čisto neupravičeno dvignili cene drugim predmetom, kar je povzročilo oster protest delovnih ljudi, ki vidijo v tem Čisto navadno špekulacijo. V priznanje obrtnikom in podjetjem v novomeškem okraju moramo zapisati, da niso šla po tej poti. Orp.ani tržne inšpekcije OLO Novo mesto, ki so bili ves čas na delu, niso v okraju zasledili niti enega primera neupravičen«; podražitve. Okrajna gostinska zbornica je sklicala sesanek svoj'h članov, na katerem so se pogovorili, da cen ne bodo zviševali. Prehrana abo-ncnlov v gostiščih se bo. po zagotovilu predsednika Gostinske zbornice dvignila le toliko, kolikor se je podražil kruh. Crna hrane v novomeški mestni mrnzi je bila doslej še vedno taka kot ob ustanovitvi menze. Sporazumno z abonenti povsem upravičena. Čeprav menza nima družbenih dajatev, nima tudi drugih dohodkov kol od pripravljanja hrane. O nastalem položaju v zvezi s podražitvijo nekaterih živil je razpravljal na svoji redni seji med drug:m tudi Okrajni komite ZKS ob navzočnosti org. sekretarja CK ZKS tovarišice Vide Tomšič. Po proučitvi, nastalega položaja je bil okrajni komite mnenja, da ni nobenih razlogov za podražitev ostalih predmetov in uslug. Priporočfl je organom družbenega uoravljanja, da nastopijo proti posameznim težnjam za podražitev, kolikor bi se te kje pojavile. Kaže, da so družbeni organi upravljanja, to je zbornice In združenja, pravilno razumeli svojo vlogo v lem primeru ter so svojim članom tolma?ili nove ukrepe tako, kot so zamišljeni. Ukrepi naših državnih organov so usmerjeni v to, da se poveča proizvodnja, ker je od te v celoti odvisna življenjska raven delovnih ljudi. Vskladi-tev cen kmetijskih pridelkov s cenami industrijskega blaga je eden važnih ukrepov v tej smeri. Temu cilju služijo tudi zp.d-njl ukrepi Zveznega izvršnega kulturo pri OLO je fantom čestital k uspehu tudi šol. inšpektor tov. Solmajer. Najstarejši izmed učencev se je zahvalil za pridobljeno znanje, želel pa je, da bi dajala šola še več praktičnega ananja. Omcim j« med drugim, da letos učenci niso dobili dovolj priložnosti za cepljenje in še nekatera druga praktična dela. V jeseni se bodo vrata kmetijske šole na Grmu znova odprla. Sola lahko sprejme 40 učencev in je bila v letu 1954-55 izkoriščena le do polovice. Kmetijske zadruge so v preteklem šolskem letu že pomagale s štipendijami dolenjskim kmečkim fantom do tako zelo potrebne izobrazbe, vendar še vse premalo. Mnogi starejši gospodarji se s ponosom postavljajo, da so bili nekoč gojenci na Grmu. Številne naloge, ki so pred nami na področju povečanja kmetijske proizvodnje in vsestranskega izboljšavanja našega kmetijstva, naravnost vpijejo po strokovno "sposobnih ljudeh. KZ nimajo dovolj kadrov za sposobno vodstvo odsekov, manjka organizatorjev itd. Pomagajte mladim, za delo vnetim kmečkim fantom, da bodo prišli na Grm — šola jim bo dala za življenje potrebno znanje. Medtem ko kaže naš kmet zadnja leta precejšnje zanimanje za napredek, pa izobraževanje, brez katerega ne more biti in ni napredka, še znatno zaostaja za potrebami. Zato pokažite kmečki mladini pot v kmetijske šole! Kmetijske zadruge, zagotovite si pomoč pri vodstvu pospeševalnih odsekov s tem, da pomagate sinovem vaših Članov k vpisu in šolanju na dolenjski kmetijski šoli na Grmu. nika pa je bil Imenovan Pavel Jeriha. Zbora sta izvolila še več komisij, ki bodo pripravile statut, personalno komisijo za proračun in komisijo za prevzem inventarja in vskladitev predpisov. Sprejeli so tudi odlok o številu odbornikov novih občin, katerih bo sedaj v kočevskem okraju 7. Ob koncu so sprejeli pravilo sklada za zidavo stano-J vanjskih hiš, dali so več jamstvenih izjav za najetje posojila raznim podjetjem ter sklenili, da morajo podjetja zaključ-I ne račune objaviti v Uradnem listu. Prihodnja seja bo 29. julija, ker bodo izvolili predsed-I nike svetov, imenovali več uslužbencev okrajnega ljudskega odbora in sprejeli statut okraja. Drago Debeljak število odbornikov v obč. ljudskih odborih okraja Kočevje j' Na zadnji seji obeh .zborov j OLO Kočevje so med drugim i tudi odločili, da bo imela občl-iiia Kočevje 40 odbornikov, Pred-jgrad 17, Ribnica 40, Sodražica gospo-j 17, Draga-LoškI potok 26, Velike Lašče 31 in Dobrepolje 23 odbornikov. Na seji so sprejeli tudi pravila Sklada za zidanje stanovanjskih hiš, dali več garancijskih izjav za posojila raznim podjetjem in sprejeli odlok, po katerem bodo morala objavljati kratek izvleček bilance naslednja podjetja v okraju: EUektro Kočevje, LIP Ribnica, Apnenica Dobrepolje, Opekarna Ribnica, Tekstilana Kočevje, KGP Kočevje, SGP Zidar Kočevje, Gradbenik Ribnica, podjetje »AURO« Kočevje, Trgopromet, Ključavničarstvo in Kleparstvo Kočevje, Pletilnica Sodražica in Steklarna Sodražica. D. D. mmi smo Bazo20 na Rogu Na Dan vstaje je kakšnih 200 Nbvomeščanov z avtobusi in kamioni odšlo na izlet k Bazi 20 na naš partizanski Rog. Izlet je lepo uspel in je bil dobro organiziran, kar je zasluga MO SZDL in Zveze borcev. Posebno presenečeni so bili vsi tisti No-vomeščani, ki so bili tokrat prvič pri Bazi 20, oz. sredi roških gozdov, kjer je Glavni štab NOV Slovenije vodil naj upor proti okupatorjem. Z zanimanjem smo si ogledali barake, v katerih je delalo med vojno vrhovno poveljstvo naše vojske, v kateri so ustvarjali pokojni tovariš Boris Kidrič in drugi vojaški in politični voditelji vstaje. Zanimiv je bil tudi ogled bolnišnice v Jelen dolu. Hvaležni smo poslušali vodiča iz Podturna, ki nam je razlagal posameznosti Iz vojnih dni in takratno življenje na Rogu. Iz Dol. Toplic In Topliške doline je prišlo čez dan na Bazo 20 kakšnih sto ljudi. Za preskrbo so poskrbeli Topličani, z nizkimi cenami in dobro kvaliteto pa se je postavilo zlasti Zadružno trgovsko podjetje Iz Novega mesta. Dobro razpoloženi smo se zvečer vrnili v Novo mesto. Dan vstaje smo sredi roških gozdov proslavili tako, da ga menda nikjer drugje ne bi mogli lepše. H. S',0VE$K0ST 00 PARTIZANSKI GR0SNICI V PREČNI 'n Okrajnim sindikalnim svetom |sveta. Zato je treba najodloč-so na po$Bg] novih kalkulacij neje nastopiti proti vsem, ki bi dvignili ceno hrane mesečno za !t*> ukrepe tolmačili drugače In 450 din. Ta podražitev je bila, ' skušali sprostitev In povišRnie kot so zagotovili na Gostinski Iren izkoristiti za kakršnekoli zbornici in na tržni inšpekciji, i spekulativne namene. R. V nedeljo 24. julija popoldne so na pokopališču v Prečni slovesno odkrili spominsko ploščo nad skupnim grobom 30 neznanih partizanov in 4 talcev, žrtev fašističnega terorja. Zveza borcev v Prečni se je s tem oddolžila spominu tovarišev, ki so v najtežjih letih NOB z življenjem potrdili, da jim je svoboda dražja od hlapčevanja tujcem. Slovesnost je začela novomeška mestna godba, zbranih pa je bilo poleg domačinov tudi precej članov ZB iz Novega mesta in okolice. Moški pevski zbor KD Dušan Jereb je zapel žalostinko, nakar je tajnik ZB v Prečni, Ivan Jarc, spregovoril o začetku upora na Dolenjskem leta 1941. Opisal je krvava dejanja prečenskega župnika In nekaterih izdajalcev, ki so se udinjali fašistom in nacistom. Tu, za zidom na pokopališču, so okupatorji streljali talce, da bi zajezili val vseljudskega upora in zastaražili svobodomiselne ljudi. Ves teror pa jim nI ni5 pomagal; pod vodstvom Komunistične partije in Osvobodilne fronte je slovenski narod v skupnem boju z vsemi jugoslovanskimi naroda našel pot k svobodi. Ko danes odkrivamo preurejeno grobišče in nad njim spominsko ploščo, se e tem .skromno zahvaljujemo tovarišem, ki so t življenjem zapečatili svojo ljubezen do naroda. Njihova žrtev bo pričala poznim rodovom, kako je treba živeti za domovino. Z enomdnutnim molkom »o navzoči počastili spomin tu pokopanih tovarišev, r„*.kar je predsednik občinskega ljudskega odbora Prečna Rudolf Sali prevzel grobnico in spominsko ploščo v varstvo ljudskega odbora. Predstavniki ljudske oblaste, Z»veze borcev in pionirji so zatem položili pred ploščo vence in šopke poletnega cvetja, skupini pionirjev in mladih gasilcev pa sta nastopili z recitacijami. Stran 3 Stev. 80 Topel sprejem kurirskih patrol od Bofaneev do Sentlovrenca Deseto obletnico osvoboditve eo dostojno proslavili tudi kurirji relejnih stanic iz vse Slovenije. Zbor vseh kurirjev je bil 21. in 22. julija v Ivančni gorici pri Stični, Pred tem pa 90 kurirske patrole prehodile stotine kilometrov po starih kurirskih poteh, obiskale so Številne znance in prijatelje iz tistih velikih zgodovinskih dni ter obnovile spomin na partizanske tradicije, ki so v srcih naših ljudi že vedno enako žive. Preživeli kurirji dolenjskih relejnih stanic so pričeli pohod pod vodstvom Franca Koširja-Pavla iz Bojancev v Beli kraj'-ci 17. julija. Pri sprejemu kurirjev in na mitingu, ki so ga priredili v tej znani partizanski vasi, so bili navzoči prav vsi prebivalci, od otrok do starčkov Evoje stare znance so vaščani sprejeli z velikim navdušenjem. Mitinga sta se udeležila tudi ljudski poslanec Janez Hribar in preds. OLO Črnomelj Janez Zunič. Iz Bojancev so kurirj: nadaljevali pot v Stražnji vrh, kjer so jih prav tako pričakali domačini, pridružili pa so se Jim tudi kurirji nekdanje T V •tanice 8. Skupno so nato nadaljevali pot med vinogradi v Jtošči vrh, kjer so se oglasili kot vedno med vojno pri Butalevih. Od tam so odkorakali v Semič, kjer so jih domačini pričakali s cvetjem in zastavami. V Semiču so kurirji prenočili, zjutraj pa nadaljevali pot preko Mirne zo-re proti kočevskim Poljanam in Podturnu. »2 E L E Z 0« trgovina i železnino v Ljubljani Stritarjeva ulica 7 sprejme DVfl TBGOVSKJJ POMOČNIKA In DVA VSJENCfl Nastop službe takoj, plača in oskrba za vajenca po dogovoru. Pismene ponudbe dostavite na naslov trgovine »2ELEZO«. V Poljanah je med drugimi čakala stare znance tudi Kolen-čeva mama. V vojni je izgubila moža in tri shv ve. Sedaj je sama v hiši s triletnim vnukom. Tako se je navadila na ta kraj, da ne bi mogla živeti drugje. Tu je pokopan eden izmed njenih sinov, zato se ne more ločiti od tega kraja. Mož ji je umrl v in-ternaciji, en sin je padel kot komandir čete marca 1943 prt Metliki, drugega so doma ujeli belogardisti in ga ubili v Dol. Toplicah, tretji je prav tako postal žrtev domačih izdajalcev v Suhi krajini leta 1944. Okrajni odbor ZB s« je letos ob 22. juliju spomnil Kolenčeve mame z majhnim darilom. Bila je vesela in je jokala od ganotja ob obisku. Belokranjske kurirje so pričakali v Podturnu kurirji TV stanice 15, domačini, predstavniki OLO in okrajnega odbora Z3 ter nekaj gostov iz Dolenjskih Toplic. Po pozdravu so pionirke poklonile kurirjem šopke cvetja, kurirji pa so jim kupili bombonov. Občinski odbor ZB Dol. Toplice je pripravil kurirjem in gostom majhno zakusko. Se isti večer so kurirji obiskali Rorno-vo družino v Obrhu, staro in zanesljivo postojanko med vojno, obiskali pa so tudi Goršeto-vo mamo v Podhosti. S skromnimi darili v obeh družinah so počastili spomin na skupne napore in žrtve med vojno. 20. julija zjutraj je že kar lepa četica 16 kurirjev nadaljeva- Ogaben nečednik spet v zaporu 31-letni O. A. se je letos dne 20. julija vračal po prestani kazni iz novomeških zaporov. Na Ragovski cesti je zvabil s seboj 8-letno deklico s pretvezo, naj mu pokaže pot. Zvabil jo je v Ragov log, kjer mu je otrok hotel pobegniti, vendar je O. A. zagrozil, da jo bo ubil, če bi hotela zbežati. V gozdu jo je vrgel na tla, da bi ji storil silo, nakar je deklica začela na vso moč vpiti. Njena klice so zaslišali ljudje, nakar ,je zločinec opustil svojo namero ter pobegnil, vendar je bil že čez nekaj ur v rokah pravice la pot na Frato, kjer so se jim pridružili še kurirji nekdanje TV stanice 16. Tu jih je pozdravil tajnik okrajnega odbora ZB Martin Pavlin. Med svečanostjo v tej partizanski postojanki so kurirji položili venec na grob padlih partizanov, obenem pa so obdarili nekaj partizanskih otrok in mater. S Frate so kurirji krenili proti Trebnjemu, kamor so prispeli proti večeru. Po njihovem prihodu je bil v Trebnjem pravi partizanski miting ob veliki udeležbi domačinov. Sodelovala sta tudi pevski zbor in godba na pihala. Naslednji dan zjutraj so odšli kurirji v Sentlovrenc, kjer so jih prav tako svečano sprejeli. Tu so se jim priključili kurirji štajerskih relejnih stanic. V Sentlovrencu so jih pozdravili pred ploščo padlih partizanov. Se isti dan proti večeru so s? nekdanji kurirji dolenjskih in štajerskih relejnih stanic sestali s kurirji iz ostale Slovenije in z njimi vred ter gosti in prebivalci svečano proslavili deseto obletnico osvoboditve, hkrati pa tudi Dan vstaje slovenskega na- roda. H. GROZNA TOČA V HALOZAH Kakor poroča »Ptujski tednik«, je prejšnjo sredo toča grozno klestila po Halozah. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi padala toča, debela kakor oreh in manjše jabolko. Vinogradi so dobro kazali in obetali lep pridelek, prav tako tudi sadje. Pol ure se je usipala po vinogradih in poljih suha toča in neusmiljeno razbijala trte in sadno drevje. Po toči je močan naliv odnašal v doline zemljo, kamenje, listje In sadja, voda pa je v nižini zalila še tiste redke njive s koruzo in pšenico. V grapah se led dva dni ni stalil, toliko ga je bilo. Najhuje je udarjen Turški vrh, Hrastovec, Goričak in okolica Zavrča. V teh krajih je uničen ves pridelek. 4-letni otrok zažgal kozolec 20. julija je proti večeru Izbruhnil požar v kozolcu Ant. Potokarja v Račjem selu št. 9 pri Trebnjem. Kozolec je zgorel do tal, v njem pa ves pridelek pšenice, ječmena in orodje. Ogenj je podtaknil 4-letni domač otrok, ki so je ob kozolcu igral z vžigalicami. Po kmetih vžigalic še vedno ne skrivajo pred malimi otroci. V gornjem primeru je škode za dober milijon dinarjev. Bia pri Zadružni mlekarni Spomladi leta 1953 je začela Okrajna zadružna zveza Novo mesto graditi mlekarno. Nova stavba stoji ob Zagrebški cesti, blizu tam, kjer se križa cesta, ki pelje v Šentjernej z ono, ki gre čez Gorjance v Belo krajino. VOZIČEK MALO ŠKRIPLJE .. Načrti so bili lepi in zahtevni, pa se jdh je OZZ pogumno lotila, ker je ameriška organizacija UNICEF obljubila večino opreme, samo drobna naj bi bila domača. Pa ni bilo tako, premalo previdni so bili ali kaj — na papirjih je stalo »če bo možno, bomo« in podobne »možnosti«. Res je 16%, to je vrednost 22.000 dolarjev, opreme prispevala UNICEF, ostalo pa je ostalo še na ramenih graditelja. IZ NOVEGA MESTA PROSLAVA DNEVA VSTAJE je biia 21. julija zvečer, v uomu. ijudsise proivete. O za-čeiiu vseijudikega upora proti okupatorjem na Slovenskem je govoril se&retar Mestnega komiteja ZKS Ludvik Golob, kulturni del sporeda pa sta prispevala orkester KD Dušan Jereb pod taKtirko Ive Mitaka in moiki pevski zbor pod vodstvom Toneta Marklja, ki je izredno lepo zapel štiri borbene pesmi. Zal moramo ugotoviti, da je bila udeiežba Novomeščanov na proslavi za naše partizansko mesto sramotno nizka. Ce ne bi biio oficirjev JLA in nekaterih čianov SZDL, bi bila dvorana na pol prazna. Grajati je treba malomaren odnos MO SZDL do obveščanja o takih prireditvah, saj so tokrat n. pr. plakate o akademiji izobesili šele v četr-tc-A zjutraj. Neokusno napisani in prelepljeni lepaki niso mogli vzbuditi potrebne pozornosti. Ssveda pa kaže slaba udeležba tudi na nizko zavest vseh tistji komunistov in članov SZDL, ki 6o bili doma, a se zgolj iz ko-modnosti takih proslav ob državnih praznikih ne udeležujejo. »TEH NEKAJ LITROV MLEKA SE NE IZPLAČA DELITI!« Tak je bil odgovor prodajalka v novomeški mlekarni v soboto zjutraj, ko Je vrsta odjemalcev čakala na' mleko. Ponovno se je že zgodilo, da morajo v mlekarni čakati žene, matere in lepo število majhnih otrok, ki jih pos.ijajo starši po mleko, touko časa, da se »zbere« večja količina mleka, nakar šele ga delijo. V mlekarni Imajo kupci sira, skute, bonbonov in drugih živil prednost pred vsemi tistimi, ki težko čakajo na mleko. Čeprav bi prodajalka z manjšo pripeljano količino lahko odpravila vsaj tmte, ki najdalj čakajo na mleko, tega ne stori vedno in dostikrat šele na kritiko čakajočih začne z delitvijo. Od vodstva mlekarne pričakujemo večjo uvidevnost In boljši odnos do strank! Trgovine in mlekarne so tu zaradi ljudi — ne pa narobe! NA NOVOMEŠKI POSTI smo zadnje čase večkrat videli v poznih popoldanskih urah nepotrebno gnečo pred okenci za oddajo pisemskih pošiljk. Zgodi se, da nekatera večja podjetja in ustanove prinesejo po cele kupe priporočenih in drugih pisem v zadnjem trenutku, ko pošta zaradi odhoda vlaka že zaključuje sprejem takih pošiljk. Posamezne stranke, ki imajo navadno samo eno pismo, čakajo zaradi večjih ustanov oz. podjetij tudi po 10 in več minut, da lahko pridejo n« vrsto. Dogovor med pošto in prizadetimi večjimi podjetji oz. ustanovami bi nepotrebno gnečo ln godrnjanje zlahka odpravil. Ce dogovor s kakšno ustanovo n« bi držal, pa naj da pošta prednost posameznim dr- žavljanom, ne pa nediscipliniranim kurirjem z grmado pisem, ki so skoraj vedno napisana ie dopoldne ... Dobiček jim je več kakor potrebe ljudstva 1 Čudne donose ima kočevsko avto podjetje do avtobusne proge, potnikov in prebivalcev ob cesti Stari trg—Kočevje in Stari trg—Črnomelj. Letos se je zgodilo že petkrat, da je podjetje brez obvestila vzelo s te redne in edine proge za Poljansko dolino avtobus in ga dalo na razpolago za izletniške vožnje. To se je dogajalo tudi tanl. Ali je tudi pri tem socialističnem podjetju merodajen izključno večji dobiček odn. zaslužek? Mar nima moralna in pogodbena obveza za redno vzdrževanje avtobusne proge, ilolžnost do številnih potnikov, ki ob takih prilikah z?m.trr pričakujejo avtobus vzdolž ceste, končno pa tudi prevzeta dolžnost do doline s 1600 prebivalci prav nobene cene? Kaj Če bi družba vprašala delovni kolektiv navedenega podjetja, s čigavimi sredstvi obratuje in al ustvarja zaslužek? TECE PA LE! Prvotne načrte, zlasti kar se tiče opreme, je bilo treba nekoliko omejiti in jih prilagoditi razmeram. Nabava strojev iz inozemstva ni možna ali vsaj neznatna, zato morajo stikati za njimi, koder vedo in znajo. Kljub temu dela dosti naglo napredujejo. Gradbena dela, ki so v rokah podjetja »Krka«, so žo pri kraju. Sedaj montirajo stroje, urejujejo upravne prostore in prostor okoli nove mlekarne, ki bo začela letos obratovali; prvi Izdelki bodo prišli na trg že naslednji mesec. SEDAJ 3000 LITROV MLEKA DNEVNO... V poletnih mesecih ima mlekarna manj mieka, preko 3000 litrov ne pride. Zbiralno območje je precej obsežno, tako da v poletni vročini ni mogoče vsega mleka izkoristiti. V Suhi krajini ne pobirajo večernega mleka, ker se skoraj redno skisa. Stara mlekarna izdeluje različne sire, surovo in kuhano maslo, skuto in smetano, precej mleka pa proda v konzu-rau, Količina teh proizvodov se bo v bodoče močno povečala, izdelovali pa bodo še nekatere druge izdelke. Lani (letos je proizvodnja nekoliko večja) Je mlek.irna izdelala naslednje količine produktov, ki naj dajo slutiti proizvodnjo nove mlekarne: sir trapist (1/4 mastni) 12.585 kg sir trapist (3/4 mastni) 8.143 kg dolenjski edamec ementalec 1.672 kg 487 kg skupaj sira 22.887 kg surovo maslo 6.855 kg kuhano maslo 114 kg skuta 2.519 kg smetana 578 kg mleka v konzumu pa 143.497 litrov. ... NOVA MLEKARNA PA 20.000 LITROV Zmogljivost predelave nove mlekarne bo 20.000 litrov mleka dnevno. Razumljivo je, da te količine ne bodo dosegli kar čez noč. Najprej računajo na 5000 litrov. Mleka je na podeželju dovolj, toda težave so pri prevozu, pri zbiralnicah, pa tudi odkupne cene v primerjavi s cenami drugih, .proizvodov niso kdo ve kaj vabljive. Zbiralnic tako rei:oč ni. Posode z mlekom stoje po kmečkih vežah, ki niso vedno hladne, da bi mleko brez skrbi tam stalo. Prav zato je tudi omejen odkup mleka v poletnih mesecih. Ko se bo mlekarna postavila na noge, bo zgradila an opremila s hladilniki zbiralnice, ki so zaradi oddaljenosti od Novega mesta nujno potrebne, v St. Rupertu, Mokronogu in na Gomili pri Beli cerkvi, kjer sedaj mleko posnemajo in izdelujejo sir. Te tri zbiralnice bodo precej močne, treba pa bo organizirati tudi več manjših. Ozemlje, na katerem bo zbirala mlo-ko novomeška mlekarna, še ni natanko določeno, vsekakor pa ne bo šlo veliko izven tehle meja: Prekopa pri Kostanjevici, Skocjan, Mokronog, St. Ru-pert, Trebnje, St. Lovrenc, vsa Suha krajina in Kočevske Cr-mošnjice. Tu je treba imenovati državno poses.vo, ki bo dajalo okoli 600 li-Tov mleka dnevno. Ce bo odkup mleka na tem področju res d#nro organiziran in bo raz:'-' ; z zbiralnicami in odkupnin-!! postajami, bo mlekarna z Leti lahko prišla do predvidene količine —-20.000 litrov mleka dnevno. IZDELOVANJE IN IZDELKI Pred poslopjem nove mlekarne prav zdaj urejujejo teraso, kamor bodo zlagali iz avtomobilov posode z mlekom. Najprej gre vse mleko v veliko kad, kjer se precedi, potem pa v paster. Paster je priprava, s pomočjo katere uničijo v mleku vse bakterije: mleko se z vodno paro ogreje na 75°—80° C, potem pa se z ledeno vodo (P do 2° C) naglo ohladi. Tako prečiščeno in sterilizirano mle- Popravek V članku »KAZKN JIM JE BILA ODMERJENA«, je tlskar&kl Škrat zamenjal nekaj imen in kazni, kar b tem popravljamo: Z Lipovcem ln lievcem so se spustili v nevarne špekulacije 5c Tone KoftoroR, Rudolf Bartol in Matija KošoroK, ne pa Marija, kakor je bilo pomotoma tiskano. Tone Kosorog je bil obsojen samo na 9 mesecev zapora, na denarno kazen 60.000 din in 6 mesecev zapora pa Je bil obsojen Mallnarič. V tretjem odstavku članka se zadnji dve vrstici glasita pravilno: »ostali pa poROjno od 3 mesecev do enega leta«. VERA REM1C: 13 Slovenska umetnost med NOV s posebnim pogledom na književnost Na vprašanje, ki sem r.i stavila Seliškarju, kaj je ipotncmlo zanj partizanstvo, mi je odgovoril: »Ta doba je bila v mojem življenju najbogatejša, ne samo zaradi vsebine, temveč zaradi neke dokončne usodne odločitve, kam in komu človek pravzaprav pripada. Prepričan sem, da v zgodovini slovenskega naroda ni bilo do tega časa takih množičnih usodnih odločitev kot v tistih strasnih trenutkih, ko je Dfii usoda domovine in naroda tako zelo odvisna od nas vseh. Prepričan sem, da bo tematika iz na rodnoosvoibodilne borbe Še desetletja in desetletja polnila nase liste in revije, pa tudi knjige, kajti nikdar se značaj Človeka tako jasno ne pokaže kot pred obličjem srnjrti. In takrat srno se vsi vezali na življenje in smrt*. Ze v partizanih je Seližkar izdal nekaj pesmi pod skupnim naslovom »Sovražnik«, v celoti pa so izšie po osvoboditvi kot zbirka »V naročju domovine«. Med vojno jih je bilo veliko objavljenih po raznih partizanskih časopis jih, revijah in brošurah, kr žile so v prepisih in se Urile tudi z ustnim izročilom. S svojo vedrosrjo in iskrenostjo so navduševale in bodrile naie ljudi: Nekoč za vse posledn}ikrat bo zadnji strel presekal noČ. Okoli nas tedaj bo sklenjen naših sanj obroč. (Osamljen strel) O teh pesmih je zapisal Boris Grabnar: »Seliškair je zna! zajeti množična čustva v prccrioTjive stihe, ker jih je pač sam doživel in pretrpel. In prepričljivo in močno je ptri njem res samo tisto, kar je s .um doživel in pretrpel . . . Se-liškarjeve partizanske pesmi ne zaslužijo imena dovršenih umetnin — v njih je tu pa tam marsikaj nepesniškega, prevsakdanje-ga, vendar (pa jih ie cela vrsta, k t zaslužno trajno pozornost.« Med take, ki bodo ohranile svojo umetniSko vrednost, spadajo na primer »Tako je z nami«, »Tja čez reko«, »V naročju domovine«, »Ilova gora« in še nekatere. Vse SeJišk.irieve pesmi pa so v msrih dneh vel;ko pomenile ln opravile pomembno delo. Nizova pesem »Na juri?«, ki jo ie nglasbil K-vrel Pahor, je postala prava partizanska bojna pesem. 2e mod vojno je Sellškar napisal tudi mlad;nski roman »Tova-riži« — naš »prvi večji partizanski tekst * tematiko u življenja pionirjev. To je roman partizanske zvestobe. Izšel je v tisku 1946 ker med vojnovni bilo mogoče tiskati tako obširnega teksta. Pisal je tudi vojne reportaže, tako na prmer »Zmagali bomo« — opis pohoda XVIII. diviWic. Tehtna je tudi Seli&arjeva povojna proza: roman »Tržaška cesta« (1946), povest »Mule« (1948) OBfOMM zgodba »Liščki« in pravljična povest »DedA som«. 1 BOCO FIANDF.R Kl.USOV JOŽA Bogo I'lander, naboljsi prozaik partizanstva in mojster vojaške reportaže, je doraščal v Ljubljani, v Šiški. Bil je znan alpinist in že rakfrat bolj poznan pod psevdonimom Klusov Joža, ki so mu ga vzdeli alpinisti, kot s pravim imenom. Bil je v službi na železniški direkciji, kjer je kmalu pO prihodu Italijanom dobil stike t OV in aktivno delal, dokler ni leta 1942- odšel med gorenjske p.irr'zane. Bil je v Cankarjevi br'gadi. Njegove zadnje dni ju pohodu ko se dalje uporablja — ali za predelavo v mlečne izdelke ali pa ga po ceveh odvedejo v tanke, velike sode z oblogo, ki prepreči, da bi se mleko pokvarilo, kjer čaka na potrošnike. Nova mlekarna bo izdelovala maslof različne sire, jogurt, kazein in pozneje tudi topljeni sir (sir trikotne oblike, zavit v sta-niolne papirčke). Kazein izdelujejo iz posnetega mleka in služi za lepila v industriji. Ko bo proizvodnja v teku, bo mlekarna zaposlila približno 35 uslužbencev, sedaj pa jih ima 15. Tudi to razmerje pove, da mlekarna Okrajne zadružne zveze v Novem mestu ne bo majhen obrat. D. Z. 0d tedna do ter,na — ----------.....| -— Gledan skozi prizmo mednarod- državniki, ki se se niso sprijaznili nega politična* dogajanja je bil z mislijo, da miroljubni navodi s prejšnji teden v vseh desetih letih čedalje večjfo odločnostjo odkla- po vojni edin najvarnejših, če ne njajo sleherno misel na novo voj- najvažnejši. K\o je prišla v javnost vest, da bi se utegnili prvikrat ,po vojni spet sestati na;-višji predstavniki štirih velesil, to ljudje majati z glavami, češ iz te moke ne bo kruha. Bridke izkušnje z vsemi povojnimi konferencami, sestanki On posvetovanji "o no pustošenje, so to-rej itgubilt tla pod nogami. In v tem je morda največji pomen ženevske konference. Zdaj ko je odstranjena nevarnost nove vojne, si bodo vsi narodi sveta globoko oddahnili. Najhujša je negotovost. In v negotovosti je živel svet vsa povoj- nimreč pokazale, da je prepad na leta. Zdaj bo mnogo l.rie ob- med obema taboroma preglobok, ravnavati tudi druga manj važna da bi ga po di-plomaitski poti pre- vprašanja. mortili. Svetovna javnost sploff Ženevska konferenca je imela ni mc%la verjeti, da bi prišlo do več značilnosti, kakršnih svet na sestanka predsednikov vlad štirih dosedarr*iho. Vendar pa so pri- so se diplomati zahodnih držav Ln srčni osettfti stiki često zelo važni, SovijetsJce zveze večkrat razšli, ne saj odpirajo in uftrajo pot k spo- da bi se spfob pogajali, kaj šele razumevanju v važnih mednarod- spovazutneli. nih zadevah. Prav osebni stiki S tem večjitn zanimanjem in laltko čespo-r&ziema, do ureditve tako važnih, lahko rečemo naravnost usodnih nadaljnjemu sporazumevanju med vprašanj, kakor je združitev \>;n>- napodi, v miroljubnih narodih je utrla prepričanje, da je moč tudi tako važne zadeve, kakor so jih o\lmavnatvali predsedniki vlad štirih velesil, urediti s ■pogajanji in s porazumevanjem. Ps> ženevski konferenci bo težko prepričati svetovno javnost, da je sploh še potrebno govoriti o oboroženem spopadu. Politiki in čije in izpostavitev n. I u v Evropi, še dolga in n.*porr.a. Isto veJija za peneče probleme Daljnega vzhoda, ki jih v Ženevi sploh niso omenili. Vendar pa lahko rečemo, da je led prebit in da pomeni ženevska konferenca na poti k utrditvi povojnega sveta mpeh m napredek, ki se ga je svet po pravici razveselil. Stopimo navijalcem cen tako! na prste! 18. julija je Imel občinski sindikalni svet v Ribnici svojo drugo sejo, na kateri so obravnavali predvsem dvig cen nekaterih prehrambenih predmetov. Dvig cene surovemu maslu za približno 100 din pri kg nikakor ni mogoče opravičiti. Saj krave ravno tako molzejo kakor pred podražitvijo in tudi proces pro- izvodnje masla ni drugačen kot prej. Slab vzgled so dali peki, ki so dvignili cene zemljam od 5 na 8 din, nakar so jih znižali na 7 din, vendar je tudi ta cena ie previsoka z o žirom na nove oene moke. Nadalje je bilo govora o podražitvi vina do 20 din pri litru, brivskih nslug za S din itd. Pri podražitvi in dvigu V Ribnici smo spet videli repe pred trgovinami Te dni si videl pred trgovinami s špecerijskim blagom v Ribnici kaj zanimive prizore. Pred trgovinami je stalo na desetine ljudi, vsi z edino željo, da bi čimprej prišli do sladkorja in kvasa, pred pekarnami pa ■so se drenjali za kruh. Ko je človek gledal vse to prerivanje in dolge repe, se je nehote spomnil na čase »garantirane« preskrbe. Ljudje so pustili delo in šli na lov za sladkorjem, kvasom in kruhom. Ce bi trgovine imele teh potrebščin dovolj na zalogi, bi le dni Iztržile težke stotisoče. Ce bi blH po- Ne pozabile: poravnana naročnina vam zagotavlja brezplačno nezgodno zavarovanje pri Dolenskem listu! trošniki disciplinirani, se ne bi zgodilo, da je nekaterih kritičnih živil kar na hitro zmanjkalo, kar je privedlo do nepotrebnih repov. In kljub temu tudi sedaj, ob trenutnem pomanjkanju teh živil, ne bi bilo treba zapravljati časa pred trgovino, ko bo vprašanje sladkorja in kvasa v kratkem rešeno. -em cen so bili posebno hitri v Kočevju. Občinski sind. svet meni, da bi moral občinski LO odločno nastopiti in ukrepati proti vsem tistim, ki neutemeljeno dvigujejo cene prehrambenim artiklom ali uslužnostnim storitvam in ne sme čakati direktiv neftje od zgoraj. Vse p-mra-žitve padajo predvsem na ramena delovnega človeka In mu tako zmanjšujejo, oziroma slabšajo življenjski standard. Da se v bodoče onemogoči Spekulacijo na račun potrošnikov, Je sprejel občinski sind. svet več sklepov, tako da se posamezniki ne bodo okoriiičali na račun žuljev delovnih ljudi s neutemeljenim navijanjem cen. Občinski LO bodo dali predlog, da se uvede pri odboru tržna inšpekcija. Na seji so obravnavali tudi druga organizacijska vprašanja. -or V TEM TEDNU NABIRAMO sietieča ztfraviina zeiišča: Cvet bele deteljice 140 din, njivske mačehe 700 din, rmana jO din, bodičevja 180 din. List volčje češnje (beladone) 150 din, oreha 40 din, melise 150, borovnice 70 din, robide 36 din, maline 40 din, lapuha 60 din, pljučnice 90 din. Rastlino hribske rese 260 din, urhovke 80 din, rmana 30 din. skržollce 120 din, jetičnika 100 din, njivske mačehe 120 din, je-lernika 180 din. Korenine gladeža 65 din, regrata 120 din, srčne moči 150 din, bele fmerike 100 din, bal-drijana 260 din. Plod borovnice suhe 450 din, kumne 450 din, ržoni rožički 800 din. v Belo krajino m na Hrvatsko ter usodo njegove zadnje reportaže popisuje Djuro SmicberKer, Flandrov soboirec iz brigade: »Stopam vštric s Klusovim Jožem, namestnikoma komisarja drugega bataljona, in bolničarko Aruko. ,Spet bo snovi za pisanje', OMni ]oy.a, ki je lepo opisal vse zadnje akcije Cankarjeve brigade: oblejMnie Novega mesta, Trebnje in Stampetov mosit, da smo jiih mogli že neka.j dni po borbi izdati v brošuri. S ceste smo po ,'.ili poteh zavili na desno, proč od Ozl ja, toda, kakor povedo obveščevalci, Stativam se ne odmik amo. ?.e se je rahlo svetlilo, ko sva se s Klusovim Jožem spet sešla v koloni. Iz torbe je izvlekel »vezeni listov in mi jih da!: .Požlj' v divizijska tehniko in Blegaš nai dajo temu naslov. 2e nekaj Časa novim i seboj napisano, sem hotel še piliti, pa kaj vei, da kje ne JMiobkn, ali kako drugače . . . Zjutraj smo se ustavi!i v hrvatski vasici Loncair Brdo. Nihče ni pomislil na spanje, češnje $o bile tako polne in na mah jih je pol brigade obiralo . . . Kdor se je bnl, kako »e bomo hranili, k©i smo prat rž i kuhinjami pustili onkraj Kolpe, se ie zdaj potolažil. Se boli pa opoldne, ko so hrvatski dekleta prinesle polne jer-base dobrot. V štabu io pripravili .pošto za drvirtio. PriloJil sem tudi »Ble-gaš« Klusove^a Jo-že. Nic^ova zadnja reportaža iz prvih dni partizanstva. ,Si odposlal?' ie je pozanimal Joža, ko sva se areČala naslednji dan na poti proti Vukovi gorici in kot se je nazadmje izkazalo, proti Bosi:1 jevemu, našemu končnemu cilju. Tipanje okrog Staciv je bilo taktičnega pomena. Pojavili smo se precej hrupno, toda toliko bolj ciho nenadoma odšli, da se sovražnik ni nadejal, ko smo se pojavil; preti Bosi lijevim. Bo) se je vnel 29. junija 1944 zvečer. Spet je s Cankarjevo brigado, kot nekoč, sode\>v.i!,i XIII. hrvatska, to pot njeno topništvo. Tem združenim močem se zagrizena posadka Nemcev in ustašev ni mogla upirati .., Zadnjega natifa so vdrle v postojanko naše čete . . . Bosiljrvo je pad\i tudi ra visoko ceno naš:h dobrih tovarišev: operativnega oficirja prvc\ga bataljona, namestnika komandanta četrtega bataljona, komandanta tret)v%a bataljona Ilije in — KUsovt)ga Joža iz drugega bataljona. Kakor da je J/đ z njim v gft'b tudi njegova zadnja reportaža • Blegas*. Nekaj dni po B SJff-vim »o brli napadli štab dimzie v ?uhmberku m uničili precei materiala, med njim tudi rokopis Klu sovega /o/e.» Klttsov Jofte jr začel tapisovati «»o;a doživetja m opisovati življenje »otvoamtv že ia Gorenjskem. Nastala je zbirka črtic pod skupnim naslovim »Gnrenjs-ki junaki* t Itlrimi zf.odbitni: tfio* tfmtka četa gre v fW;w/«, »Ku ri.'*, fAlinš in »T rili e tovarui*. Nji je sledila VOJaSka reportaža »Trebnje*, nato pa štiri črtice p^,d naslovom »Tovariš*. Tri so motivno vezane na Dolenjsko, ena pa na Gorenjsko. Nadalje je izdal opis *Iz dni Cankarjeve brigade* in bro~ šuro »Bataljon*, ki slika življenje^ partizanov na Gorjancih in v Beli kra j mi ( » Bunkerji *, »I* pad *, »Straža* in »Pavla*). Zadnja njegova reportaža, k'5 zarad! dopustov začasno spremeni delovni čas ambulant. Ambulanta St. i (z.a zavarovance v delovnem razmerju) bo posloval« v avgustu ob torkih od 8. do 9. ure ln od 14. do m. ure, ostale dneve na od S. do 11 ure. Popoldanska ordinacija v teh dneh odpade. Ambulanta St, n (za svojce zavarovancev, upokolence ln njih svoVe, invalide. ubnzne In privatnike) bo po<='ovnla od 12. do 17. ure razen sobot, ko bo ordinacij« od 12. do JS. ure. OBVESTILO Občinski ljudski odbor Dolenjske Toplice obvešča, da Je most čez Krko v Do. Polju zaprt za vsak prevoz, ŠTUDENTJE! Vse člane Kluba dolenjskih vl-sokošolcev, ki se namerevajo udeležiti desetdnevnega taborenja na Rabu, obveščamo, da bo v so-bodo, 30. Julija ob 19. uri zadnji sestanek pred odhodom. Sestanek bo v sejni dvorani OLO Novo mesto. Prijave za taborlenje sprejema Darinka Novak, Novo meslo, Glavni trg. Odbor KDV KRONIKA NESREČ Ržen Marija iz Kočevske treke je padla na paSi in si poškodovala desno nogo. Smollč Stjepan, delavec pri gradbenem podjetju »PIONIR« v Črnomlju, je padel z vlaka ln si poškodoval desno roko. RamovS Kranc, kmet iz Ho-ma pri Sentrupertu, Je padel pri delu na pol In tn s) poškodoval levo nogo. Kovačlč Antona iz Vel Gabra je ugriznil pes v levo no[>o. Kulovcn Franca, delavcu pri OH pol lane. 1e pri delu padla žaga na levo roko. Cvetan Anton, kmet s Clkave, je padel s čefinje ln se poškodoval po glavi ln rokah. Mo^olič Prane Iz fio-riS.ke vasi si je pri predvoiašklh vajah poškodoval desno nogo. Zdravstveni dom Novo mesto IZ MATIČNI tem mnogo zaostajajo ln bo potrebno še precej trdega dela, da se dokopljejo do tega znanja. — Nastopile so: Knaflič, Ostanek, Grabnar, Robar, Penca, Pascoio, Fink, MUIeJ. Sodil je Urh. Takoj nato sta nastopili moški vrsti. PARTIZAN (Novo mesto) — AMSTERDAM 3:1 (15:10, 10:15, 15:0, 15:11) Tudj najbolj razvajen gledalec je moral priti pri tej tehtni na svoj račun. Bila je polna lepih in hitrih akcij moderne odbojke. Gostje so ves čas tekme uspešno zavračali silovite napade domaćih Ln skrajno požrtvovalno reševali vse, kar se je rešiti dalo. Po drugI strani pa so uprizarjali hitre in duhovite poteze na mreži ter pokazali visoko raven znanja sodobne igre odbojke. Novome-Sčanl so že takoj spočetka v prvem nizu prevzeli iniciativo in si pridobili naskok, ki so ga obdržali do kraja. V drugem nizu so gostje z dinamično igro izsilili preokret v svojo korist, nato pa so v tretjem očitno popustili. Zelo močan odpor so nudili v četrtem nizu. Pridobljeno prerln /St domačih so dvakrat izenačili, nazadnje od 4:9 na n:ii. Le s skrajnimi napori, v katere je bilo treba vložiti vse znanje ln rutino, so Novomeščani osvojili niz in končno zmago. To je bila hkrati druga mednarodna zmaga novomeščanskih odbojkarjev, saj nam je še v živem spominu zrnata nad odbojkarji Soki iske z up« z Dunaja pred trenil leti. Novomeške barve so zastopali: Pučko, Dolenc, Medic, Sonc, Bergant, Slmlč, Lapajne in Gožeš. Sodil Je Podbevšek iz Ljubljane. Tekmam Je prisostvovalo okoli 1C00 gledalcev, ki so vsako uspelo akcijo vseh vrst navdušeno pozdravljali in odobravali. Holand-ske goste je presenetila gostoljubnost, s katero so bili sprejeti v Novem mestu. Po tekmah in skupni večerji so si ogledali spominsko vežo žrtev in herojev NOB, nato pa posedeli v družbi novomeških odbojkarjev. Zapel jim Je oktet KD Dušan Jereb, k| jim je zaključil prijeten večer s podoknico. Amsterdamska reprezentanca je povabila naše od-bojkarjo na gostovanje v Holan-dljo. Zelo pohvalno so se gostje izrazili tudi o objektivni novomeški publiki. Zal Je kratka vest v Poročevalcu z dne 25. Julija o tekmi Holandcev na Jesenicah odvrnila marsikaterega Novome-ščana, da zanimive ir< lepe tekme ni videl. Dvoboj na Loki nas Je prepričal, da se šport in turizem tesno dopolnjujeta! KI. PARTIZAN (Kočevje) — GARNIZON (Ribnica) 2:2 (1:2) 22. Julija, na Dan vstaje, Je bila v Kočevju prijateljska nogometna tekma med domačim Partizanom in Garnizonom iz NovomesČani na pokalnem turnirju v Karlovcu Pričakovali bi, da novomeški odbojkarji po UrSklh borbah spomladanskega dela prvenstva v zvezni odnojkarski ligi uživajo zasluženi počitek. Vendar ni tako. Zadnje mesto v tem delu prvenstva Jih podžlca k vztrajnemu treningu i namenom, da v Jesenskem delu, ki se prične konec avgusta, popravijo ta neuspeh in si izboljšfjo položaj na lestvici vsaj toliko, da se rešijo izpada iz lige. Osvojena prva nagrada na nedavnem Jubilejnem turnirju mest pred Mariborom, Zagrebom in Ljubljano nam daje zagotovilo, da so se novomeški odbojkarji temeljito popravili in da so v dobri kondiciji. V soboto In nedeljo so sodelovali na pokalnem turnirju v Karlovcu, kjer so zasluženo dosegli častno drugo mesto takoj za spomladanskim prvakom slovensko - hrvaške odbojkarske lige zagrebško Lokomotivo. Tekme so bile utrudljive in je o zmagovalcu odločala finalna tekma, v kateri so Novomeščanl po dramatični borbi podlegli šele v petem nizu z najtesnejšim rezultatom 13:15. Pri Novome*čanih so se pokazale manjše hibe, ki jih bo do začetka prvenstva mo- goče odpraviti. Nasprotno pa je Lokomotiva precej izpopolnjeno moštvo in najresnejši kandidat zt vstop v prvo zvezno ligo. — Novomeški Partizan Je premagal Elektrostroj (Zagreb), Segesto (Sisak) in Tekstilac (Karlovac), vse s 3:0, izgubil pa je proti Lokomotivi (Zagreb) z 2:4. Zasedeno drugo mesto smatramo za uspeh in se z njim zadovoljujemo. K. Ribnice. Tekma se Je končala z neodločenim rezultatom 2:2, kar ustreza poteku Igre. Kljub temu, da Je imel Garnizon rahlo terensko premoč, bi domačini lahko zmagali, saj so imeli veliko več priložnosti za dosego gola kot gostje, toda vsi njihovi napori so bili zaman. Pri Partizanu je bil najboljši del moštva v obrambi, napadu pa se pozna odsotnost Komaca in Radosavljeviča. Gostje so se odlikovali s hitro Igro in starti na prvo žogo, kar domačim Igralcem ni šlo preveč od rok. Tekma, ki jo je gledalo 350 gledalcev, je bila na povprečni višini. Pionirji prvič na startu Preteklo nedeljo Je priredil Partizan iz Kočevja prvo tekmovanje v atletiki za pionirje, katerega so dopolnili z vmesnimi točkami člani ln članice. Udeležba je bila polnoštevilna; nastopilo Je 53 pionirjev, ki so tekmovali v teku na 60 in 200 m. skoku v daljino ln metu krogle. Na tem tekmovanju je bilo doseženih nekaj dobrih rezul+atov, najboljši so: tek 60 m — Dev-jak 8,8, ZeleznT.k 9,6, Leskovšek 9,6 Tek 200 m — Devjak 28,5, Eigar 29.3, Leskovšek 30,5. Skok v daljino — FLgar 3,92, Devjak 3.90, 2eleznik 3.40. Met krogle — Figar 8,67, Treflak 8,00, Leskovšek 7,45. OKRAJNO PRVENSTVO V STRELJANJU Novo mesto Pretekli teden 1* bilo rolen'h M dečkov 1n n rtpkitc. — Poročila sta se: Berdav* Jo*1p, «ln kmeta iz Vavte vasi, In Jtklt Angela, trg. pomočnic« Iz Vršnih sel. Umrli «o: MlkPč Alolz, sin kmeta. JS let, iz Dni Kameni a Baje Franc, upokojenec 39 let, iz Novega mesta. Rlfeij Rndl. otrok, 0 mtftOt* lz Regerče vns1 Umberger Melhior. mizar, 59 let. Iz Mokronoga. !i novomeSke norcdniJnlce Pretekli teden so rodile: Stravs Ana 1* Brerove rebri pri Dvoru — de.čka. Vldetlč .Timtlna Iz Metlike — dečka. Krese Ana Iz Tre-pelnega — dečka Kantellr Mnrl-Ja Iz Vel. Bučne vasi - deklico Blntnlk Angela Iz Plefa orl FI1-njah — deklico 7.u\tar TerezHn iz Blike vasi pri Mirni ppč' — deklico Robek RozalHa ti Tr*ke gor« — dekltco. Basalj Jožela iz Tam« pri Gotnl vasi — dečka. Dttnttn Jožefa iz Tomttjc vasi BT| SkoManu — r>čka PovSe .Tulka iz Drganllh se! pri Straži — dečka. Zn.daišič Olga U Me- tlike — dečka. Pnojak Stežka iz Dvora — de^ka. Roz.man Dora iz Vnlce pri Črnomlju — dva dečka plm'Amall!« Iz Gradac« — defka. Ra1k Mtrtjt Iz Gnbrio pri Brulnlcah — dečka Urbanelč Mtrtja Iz Kočevln — dp'MIco Ka-<*elle Rm« Iz TlT-Inle vfje pc tej dobrini. Gostilne so bde polne dima, da bi lahko kfobase sušii. Pogovor je tekel večinoma o tobaku, o novih cenah masti, olja in moke je bilo govoričenje bolj zaradi lepšega Vino je teklo od miz, kot da stane liter po dinarju, skratka b:l je nadvse »žalosten* dan. Proti večeru to se duhovi umirili Mnogi so odšli domov s trdmm sklepom, da se tobaka ne bodo tirnoA več dotakniti. Drugi dan je bilo zvečine vse pri starem. Š nekaj kritike na račun novih ceri, še nekaj .pridušanja, deloma na račun mačka, in ljudje so začeli MM po starih poteh. Oh, ti nesrečni thbak, zastrup* /li,-?5 zrak, uničuješ živce, prazniš denarnice, si povod prepira med možem in leno, tvoji čiki mažejo prte, kaj te je treba! Milijoni gredo v obliki dima skozi usta k:»Blcev. Povfod tam, kjer delavec ali uslužbenec razmeroma malo zasluži, je pa strasten kadi-r lec, gre kajenje na račun cele družine. Pose-mo težko je v družinah, kj'.r sta vdana kajenju mož in žena. V sedanjih razmerah ni druge pomoči, kakor kajenje opus&i ali pa ga vsaj čimbolj omejiti. Da bomo s tem veliko pomagali tudi za izboljšave našega zdr*vja, ve prav dobro vsak kadilec, ki se vsako jutro davi s kašljem ravno petam kajenja tobaka. (OM) rib partizanov. Postaren tovariš je nosil zastavo, za skednjem se je oglasila harmonika, godci so pripravljali inštrumente, znanci iz Ljubljane, Kopra, Novega mesta in trebanjskih krajev pa so se rokovali in objemali. Vročina je zehtela iz zemlje in vinogradov okoli nas, da smo urno iskali sence in požirek hladne pijače. Kmalu po poltretji uri je Ludvik Strajnar, predsednik obč. odbora Zveze borcev, sprejel poročili štirih partizanskih patrulj, ki so v sredo in četrtek prekrižarile prijazne vasice med Mirno, Trebnjem in Debencem. Nato smo vsi odšli pred Kuhar-jevo zidanico, oblaki pa so postajali čedalje bolj črni. Prvi ie govoril tovariš Strajnar in pozdravil člane nekdanje okrožne tehnik«, opisal njeno delo v tem predelu naše domovine med vojno ln počastil spomin borca, ki je padel pred Kuharjevo hišo, z enominutnim molkom množice. Nato Je odkril lepo ploščo na zidanici. Za njim je spregovoril Zoran Hudales, vidno ganjen in prav vesel pozornosti Zveze borcev do nekdanje postojanke agitacije in propagande na Lipniku. Govoril je o delu okrožne tehnike in se toplo zahvalil vsem domačinom, zlasti pa Kuharje-vim, za pomoč in sodelovanje med vojno. »Mi sami bi malo naredili brez raših dobrih ljudi na L'miiku, Češnjevku, tja do Trebelnega, Mokronoga, Šcnt-lovrenca in drugih prijaznih dolenjskih vasic. Vera v zmago nam je dajala moč, da smo vzdržali« je dejal med drugim tovariš Eudales, ljudje pa so njegove besede pozdravili s ploskanjem. Oglasil se je tudi tov. Prpar-Vrbinc, obudil spomine na politično delo v nekdan.'em trebanjskem okraju n.ed vojno in se zahvalil ijudem za sodelovanje. Pevski zbor iz Trebnjega je zapel borbeno pesem, nakar je spregovoril še tovariš Venturi-ni-Sandor, član nekdanje okrožne tehnike. Medtem se je vlila ploha, ki je preprečila nadaljnji pripravljeni spored pred zidanico. Stisnili sm se pod kap, pa k prijaznim Kuharjevim ljudem v sobo in vežo, drugi pa po skednjih. Skoraj pol ure so na-žigale strele svojo pesem, dež pa je pral soparico iz zemlje. Na travničku so nam nato pionirji in Nemške vasi zaigrali partizansko igrico, mali vojaki-korenjaki pa so pogumno zde-klamirali pesmico. V šalah, razgovorih, prijetnih pomenkih in obujanju spominov je potekal popoldan. Med nekdanje agit-prepovce okrožne tehnike je prišel tudi narodni heroj Jože Borštnar z družino, ki so ga stari borci posebno toplo pozdravili. Zadoncla je partizanska in narodna pesem in ure so minile, da ljudje sami niso vedeli kdaj. Spominska plošča na Kuharjevi zidanici in spomenik padlemu partizanu pred njo bosta pričala, da se zavedamo žrtev in naporov, ki so bili potrebni za zmago v narodnoosvobodilni vojni. Odkritje plošče in spomenika na Lipniku je druga večja prireditev v občini Trebnje, s katero proslavljajo Trebanjci deseto obletnico osvoboditve. -k Cvet z groba talcev (Napisano namesto: KAKO SEM DOŽIVELA OSVOBODITEV) Pomlad v letu tisoč devet sto petinštiridesetem. Sad — spočet pred štirimi leti — je dozorel. Imenuje se svoboda. Vsi tisti, ki so ta čudoviti, skozi nevihte in kri dozoreli plod priborili, ga nosijo od človeka do človeka. Osvobojene duše hlastajo po njem, se z žejnimi srci vsesava-jo vanj ln pijejo, pijejo do omotice njegovo meso: svobodo. Povsod le vrisk in smeh, objem in cvet, poljub in stisk. — Le nekje v našem majhnem kraju stoji ob zastrtem oknu žena in joka. Z njo joka tudi sedemletna deklica. Ta otrok sem bila pred desetimi leti jaz — recimo Potočnikova Tonka — čeprav se v resnici imenujem in pišem drugače. Povedala vam bom, zakaj sem takrat, ko so se vsi v našem kraju veselili, jaz jokala. Moj oče je bil belogardist, kasneje domobranec. Tako težko mu rečem izdajalec. Rada sem ga imela (tudi danes ga imam še — ali me morete razumeti?). Dvakrat ali trikrat na teden je prišel domov. Lep, kakor vsak oče, mi je redno prinašal slaščice in sladkorčke. Lizajoč slad-korčke in sedeč na njegovih kolenih sva se igrala konjička: »Hi-ja — ho, stari šimel hija — ho!« mi je pel v obraz in jaz sem bila najsrečnejši otrok vsa tista štiri leta okupacije. Očka sem občudovala. Ljubila sem ga, bila po otroško zaljubljena v njegov lepi obraz. Po- S KNJIŽNE POLICE Mešani pevski zbor KUD Trebnje (pevovodja Pavle Žagar) na Okrajnem pevskem festivalu v Novem mestu — 3. julija 1S55 (Foto Lojze Kastelic) Za deseto obletnico osvoboditve je izdaia Mladinska knjiga kolekcijo del iz narodnoosvobodilne borbe: Vida Brest: OKEHOVO LETO Knjižica Vide Brestove obsega dvanajst drooiiih črtic iz orehovega leta. To je bilo leto 1343, kar zasipano z orehi, ki so zelo prav priili pionirjem, ki so hodili od vasi do vasi Ln organtzi rali odrede; za izgovor pa so 1 košaricah prenašaii orehe. Vse njihove težave in zmage nam pripoveduje Vida Brestova kot svoje spomine, saj jih je kot petnajstletna kurirka sama doživljala. Prav zato, ker je vse, kar srečamo v tej knjigi doživeto, so erUce prepričljive in privlačne. Povesti je Hustrirai partizanski grafik Ive Subic. Saša Vuga: SKOKENJCEK MA-TEV2EK Škorenj ček Matevžek Saše Vuge Je povest o doživetjih mladega tolminskega junaka Škorenj čka. Pol pravljična, pol resnična Je. ! Osebe so nenavatlne, odmaknjene vsakdanjemu svetu, vendar dozive okupacijo Primorske in Jo obsojajo. Svoboda je dobrina, ki jo s pisateljem vred nadvse ce-; nijo. Izbran, skoraj bi rekli do-1 vršen jezik je tisto, kar daje ! Škorenjčku Matevžku literarno , ceno. Knjigo je ilustriral akademski slikar Gvido Biroila. Branka Jurca: V PASTI Knjiga Branke Jurca obsega trt mladinske zgodbe iz vojne: Zasedo, Kanglico in V pasti, po kateri ima knjiga tudi naslov. Zgodbe so lepo in preprosto napisano, tako da jih bo vsak šolar, pa tudi odrasel človek, vesel. Knjigo narede Še bolj privlačno ilustracije Alenke Gerlovič. Josip Ribičič: RDEČA PEST Rdeča pest je zveza štirih dečkov, ki povsod nagajajo fašistom Katera so najmanjša živa bitja To vprašanje je nerazclruž- velikosti najmanjših bitij. Večina bi prav gotovo odgovorila, da so naj manjša živa bilja ljivo zvezano z vprašanjem o bacili, oziroma bakterije sploh Pa bi se zmotili, kajti bacili so proti virusom, ki jih imamo /a sedaj za najmanjša /i va bitja, pravi orjaki. Ker pa beseda orjak lahko izzove različne predstave, naj povemo, da je bacil v primeri z virusom v približno takem razmerju kot niša s pšenicu i.m zrnom. Stane Pevec: (ptoi a atka čutophov Zenl, ki stara in betežna prodaja časopise po novomeških ulicah. Po prstih stopa, kakor bi se bala, zavita v rjav, ponosen pled; prijazno se izza vogala smehlja ti njen obraz, suhljat in bled. »Pravica!« s plahim glasom dahne. Mož v dežnem plašču mirno dalje gre.., »TTl...« Postava njena sahne med hišami, ki se v megli gube. (»Stezice« 3/1M3, glasilo novomeške gimnazije) Velikost najmanjših živih bitij je tesno povezana z velikostjo beljakovinske molekule, ki je najvažnejši predstavnik zamotano zgrajene nrotoplazme, ki sestavlja živo bitje. Torej nobeno živo bitje ne more biti manjše od beljakovinske molekule. Ker pa so te različno velike, se lahko temu primerno spreminja rudi vei'kost virusov ki ne presega posebno velikosti srednjo dolge bo! jakovinske molekule, tako da se mnogi znanstveniki sprašujejo, če so sploh to živa bitja. Najmanjše z gotovostjo poznano živo bitje je kroglasta bakterija Micrococus progra-diens, povzročitelj neke specifične zajčje bolezni. Velika je vsega 15 tisočink milimetra. Virusi pa so .še mnogo manjši. So tako drobni, da prehajajo tudi skozi najfinejše fiitre. Zato pravimo, da so filtrabilni. Raziskovalec Beverlink je menil, da niso živa bitja, ampak neke vrste organske spojine. Po drugi strani pa kaže svojstvo razmnoževanja, da so živa bitja. Andrievvskv. ki je viruse meril s posebno metodo skozi posebne filtre, je ugotovil, da se njihova velikost giblje Zt-i. tO — 500 milijon Ink milimetra. Ena izmed najmanjših vrst virusov je povzročitelj bolezni polyomy-elitis. Velik je približno 10 milijon in k milimetra. Ker se velikost molekul beljakovin giblje od 4,5 do 24 milijon in k milimetra, pomeni da nekatere vrste virusa ne presegajo velikosti ene same beljakovinske molekule. Iz tega sledi, da je skoraj izključeno, da so virusi živa bicja, ker z oz i mm na dimenzije ne morejo biti uOtulci vseh enih lastnosti, ki jih pripisujemo živim bitjem. Živa bitja pa, čeprav so še tako majhna, morajo bili brezpogojno sestavljena iz ve-čih molekul, beljakovin. Po računih Errereja bi imel virus velikosti 10 milijonink milimetra samo S molekul beljakovin, pri čemer ne ostane nič prostora za molekule vode, brez katere se po sedanjem pojmovanju ne morejo odvijati življenjski procesi. Iz teh razlogov prevladuje danes v znanosti mnenje, da virusi niso živa bitja, ker so za to premajhna. Vendar zadnje besed« znanost še ni rekla. I ln hočejo pomagati partizanom. To so Peter, Edo, Stanko in Tine. Začetne črke njihovih imen sestavljajo besedo pest; rdeča pa se imenuje zato, ker je Petrov oče dejal, preden so ga odpeljali fašisti, da je rdeča barva barva svobode, pravice in enakosti. »Akcije«, ki jih tu dečki opravljajo skozi vso povest, so polne nevarnosti in zelo napete. Knjigo bodo rad/i brali posebno fantički njihovih let, Rdečo pest je ilustriral in opremil Janez Vidic. Vladimir Kavčič: VAŠKA KOMANDA Vladimir Kavčič je mlad pisatelj. Crtice je začed pisati že zgodaj. Najprej jih je objavljal v dijaških rokopisnih listih, potem pa v revijah Obzornik, Beseda in arugih. Vaška komanda, ki jo Je letos izdala Mladinska knjiga, Je Kavčičeva prva knjiga. V njej nam avtor slika življenje mladih ljudi med narodnoosvobodilno vojno. Fosebno vrednost knjigi daje odkritost, ki preveva vse pisanje od začetka do kraja. Ilustracije so delo Iva Subica, Štefan Zeromski: ZVESTA REKA Zvesta reka je delo poljskega pisatelja Štefana 2eromskega. ki je poleg Revmonta najvidnejši pripovednik novejše poljske književnosti. V Zvesti reki nam predoči poljsko narodno vstajo 63. leta. Pred nami rastejo poljske ravnine, griči in lesovi, dvorci, meči, vojna ln elementarna ljubezen. Knjigo Zvesta reka je prevedel France Vodnik, ilustriral pa akademski slikar Tone Kraflj. SLOVENSKE NARODNE PRAVLJICE Tako knjigo smo Slovenci Se dolgo pogrešali. Izborov ljudske poezije imamo več, ljudska proza pa je bila do sedaj zbrana samo v dveh knjigah, ki pa še zdaleč nista mogli zajeti vsega to- vrstnega slovenskega narodnega bogastva. Tudi naša knjiga Slovenske narodne pravljice ni rešila tega vprašanja, vendar je precej pripomogla k sistematični obravnavi in tisku našega ljudskega blaga. Pravljice je zbral Alojzij Bolhar, ilustriral pa Ma-ksim Gaspari, priznani slikar slovenskih motivov ln običajev. Delo je izdala založba Mladinske knjige, vendar je znanstveno uporab- sebno spoštovanje pa sem čutila do njegove vedno zlikane uniforme. Prišla je pomlad leta tisoč devet sto petinštiridesetega. Mama je bila vedno zaskrbljena in takrat, ko sem očeta najbolj pričakovala, so prišli neki drugI ljudje. Po ulici so korakali in ljudje so jih zasipali s cvetjein. Mama je ob pogledu nanje jokala. V mojem srcu je rastel odpor proti njim. Imela sem jih, za krivce materinih solz. Mislim, da sem jih takrat sovražila. Od tistih dni je minilo deset let. Pomlad je prišla v tistem času že desetkrat v našo osvobojeno domovino. Tudi mene obišče vsako leto, mi potrka na srce in pove vedno kaj novega in odkriva vedno nova spoznanja: tisti umazani vojaki, ki so pred desetimi leti s cvetjem zasuti korakali po ulici, postajajo z vsako pomladjo lepši in veličastne j ši; tista svetla in zlikana obleka, ki jo je nosil moj oče, pa postaja vedno grša, ob spominu na sladkorčke, ki ml jih je podaril oče, pa imam v ustih hudo, hudo trpek okus... Oni dan sem pisala očetu v tujino, kamor je zbežal pred svobodo. V kuverti sem mu po- no: v opombah najdemo točno j slala tri spominčice, za kater* oznako nas pisovalca, bliograjske beležke o prvi objavi pra-\ Mlce D. Z. Laalova in inačic, ime za- i je gffofil, naj rnu jih utrgam na ^J^e^^\ rodni zemlji. Storila sem še večt en cvet sem utrgala z groba talcev. Pisala sem mu tudi, da sem v Soli izdelala s prav dobrim uspehom. Se eno samo leto ma loči od poklica. Učiteljica bom, sem mu ponosno sporočila. Učila bom otroke ... Moj glavni predmet bo: ljubezen in zvestoba do domovine. V* njihove srčne gredice bom trosila seme tistega sadu, ki 89 nam ga priborili pred desetimi leti borci za svobodo.. In verjemite mi: skrbno ia pridno bom vsak dan te gredic« zalivala. Po pripovedovanju Potočnikove Tonke napisala Marica Rozman, Gotna vas pri Novem mestu Honorarnega sodelavca ali sodelavko išče uredništvo Dolenjskega lista. Prednost imajo dolenjski študentje, ki jih veseli novinarsko delo. Ugodna zaposlitev v počitnicah. Ponudbe s kratkim življenjepisom poslati uredništvu lista. OBVESTILO V prejšnji Številki je za 22. julij čestitala tovarna »TEK-S T I L A N A« KOČEVJE, ki izdeluje kvalitetno sukno in se sukanec, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Iz objestnosti so ubili človeka V Charleroiju (Belgija) je rudar Jose Arandevelde postal žrtev objestnosti svojih tovarišev. Po delu je dejal, da ima »čisto prazen želodec« in ta beseda je dala »idejo« njegovim prijateljem, ki jih je bilo šest. Podrli so tovariša na tla, *a trdno držali, nato pa mu z avtomobilsko pumpo pognali v v trebuh zrak. Vandevelde se je začel zvijati od bolečin, odpeljali so ga na kliniko, pa ni bilo več pomoči. Od prevelike količine zraka so mu počila čreva. Nesrečni rudar je bil star 24 let in oče dveh otrok. PUTNIK N0V0 MESTO TELEFON 108 ln 111 — prodajamo železniške vozovnice. — organiziramo skupinske izlete z vlaki in avtobusi — posredujemo potne liste in rize vseh držav — rezerviramo sebe v hotelih — prodajamo ladijske vozovnice — najlepšo razglednice lahko kupite pri nas — na razpolago nov, moderen avtobus — poslužujte se naših uslug In brezplačnih informacij! OKR< BODI GLE ASTE DRAGOCENA GLAVA »Poglejte tole lepo lobanjo gorile,* razlaga sivolasi profesor poslušalcem. »Oblika te opičje ftr>-banje je res čudna, kajne? Pa tudi redka — v našem mestu sta samo d-ve: ene im.i mur.čj, eno pa jaz!* FENOMENI »Veš, da sem videl v cirkusu človeka, ki je brez rok pa igra klavir!* »Prava reč. Moja i ena sploh nima glasu fta vendar poje.* KUPČIJA »Dva jurja hočete za tegale psa! Samo poglejte, kako venomer trza z levim očesom.* »O ne, nič ne trza! Le pome-žiknil mi je, naj ga nikar ne dam izpod cene.* 2 NANJE JE MOČ Kozamurnik je v gosteh. Gospodinja vključi radio in po sobi se razlegne krasno igranje na klavir. »Slišite: to je slavni Paderev-ski!* Šepne gmfodinja gostu. Ko7.amur*iik pogleda radio, zmaje z glavo in pravi: »Mislim, da se motite. To je Kosmaj*. TOKLICNO VPRAŠANJE Frizer je poslal ženo v porodnišnico. Nestrpno vpraša nekajkrat po telejonu, nazadnje pa le dobi veselo sporočilo: »Čestitamo, otrok je že rojen!« »Britje ali trajna?« vpraša radovedni oče. 1 »ZA BOLEZEN SO ZDRAVILA...« »Miha, ka} pa je bilo * sarkomom tvoje mlajše sestre, ko je odšla na kliniko?* »O, nič hudega — samo dvojčki...« PROFESORSKA Profesor pride k svojemu prijatelju zdravniku. Sedeta in se pogovarjata celo uro, naposled se profesor poslovi. »Kako pa kaj tvoja soproga?« ga vpraša ob slovesu zdravnik. »Ojej, čisto sem pozabil/ Omedlela je, zato sem te prišel klicat.« D0RIS Kolonjska voda in toaletno milo Tovarna Zlatorog Maribor POPOTIMA' Dijaki spremijo svate še četrt ure daleč do razpotja, kjer so obrnili z velike ceste na stransko proti holmcu, na katerc-m stoji ženinova domačija. Ceio pot so ukali in peli in streljali iz dveh starih samokresov, katera jim je posodil cerkovnik. Ljudje so jih srečavali in se smejali, videč., kako se drže za roke mladi, belolični gospodje z zagorelimi, s cvetlicami kakor posutimi svati. Neprilike niso imeli nobene več. Na raspotju so jemali slovo najmanj četrt ure. Dekleta so se od koncu nekoliko branila poljubiti vsakega svojih spremljevalcev, kafeoff so prosili in zahtevali. Nazadnje jih sklonijo dobra volja, vino in opomin starešine, da se vdajo. V krčmi sva ostala jaz in gospodinja sama ln se pogovarjala, to se ve, o ravnokar zapustivših naju svatih. »V takem ognju pa mislim, da že dolgo ni bila nobena nevesta. Jaz sicer nisem vsega videla in iUiala, ali mi je povedala vse hči, kaj je bilo in kako se je godilo v hiši in zunaj hiše. Uboga sirota! Moral jo je Bog sam obvarovati, da nI umrla ali vsaj obnorela. Revica je greiila, to je res. Ali pa ni dosti velika kazen že ta sramota? Zdaj so jo gospod poročili. Pri spovedi ji je bil greh odpuščen in zakon je popravil vse, kar je zakrivila. Otrok je njen in njegov, ne bo se mu treba klatiti po svetu brez krščanske od-reje in brez kruha. Skrbela bosta zanj oče in mati, kakor za vsakega zakonskega. Takim ljudem bi se morala pot do zakona vselej in n;i vso moč olajšati, ne pa zapirati in greniti s tako nesramnimi zabavljicami. Ce je začetek dober, je rado tudi vse drugo dobro. Ce pa naklada poroka tako sramoto, kakor sta jo na priliko doživela danes ta dva človeka, pa ni čudo, ko bi se cledaLa piaano tudi v zakonu in ti o ttala: ,To sem trpel vse zavoljo tebe!* ,Ni res, jaz sem trpela to zavoljo tebe.' Sama poznam več takih, ki so se prej imeli radi in še preveč radi, v zakonu pa so se zmerjali in si želeli smrt, vse zavoljo sramote, ki se jima je delala pred poroko ln po poroki. Imela sem vrstnico, s ka<*ro sem živela in odrasla skupaj in sva bili prav dobri prijateljici. Seznani se z nekim usnjarjem in rodi. Fant je takrat ni mogel vzeti, ali čez nekaj let mu umre oče in mu zapusti majhno, ali dosti dobro kmetijico. Zdaj pove Miciki., da se hoče z njo poročiti. Ona mu pravi: K&k in nakl kaj mi pomaga tak zakon? Ena nečast se mi je pripetila takrat, ko sem postala nezakonska mati; zdaj bi pa morala učakati zopet eno: saj ves, kaj delajo o poroki s takimi, kakor sem jaz. 2e piva sramota bi me bila kmalu umorila, druga bi me pa gotovo. Tako breme je zame pretežko. In ni ga hotela nikakor ne. Ljudje pravijo, da to mora biti. Taka srarmta plaši druga dekleta od greha. Jaz Pa trdim, da je to pra/.na in bosa. Sem že v petdesetem letu, vsako leto se moži kaka nevesta z otrokom, zaničuje in zasramuje se o poroki vsaka, ali nezakonskih otrok se rodi dandanašnji ravno toliko kakor prej in tudi več. AH nI to očitno znamenje, da ne more tuja sramota nikogtr poboljšati?«... VLADO LAMDT: Pod TrSko goro Gregov oče Jernej nI hotel iti v cerkev. Čakal je svate doma. Medtem ko je žena pekla, kuhala in cvrla, je sedel pri vrtu na ograji ln se pogovarjal z dvema sosedoma o spačenosti sedanje mladine. Tolažila sta ga nekako g tem, da sta mu razlagala grehe svojih ln drugih sosednjih otrok in dokazovala, da niso nič boljši od njegovega Grega. Jeinej se je od togote ves tresel in klel sina in svate in samega sebe, da je zarodil in odgojil takega malopridneža. Ura preteče za uro, kje so ostali svaije? Jernej škriplje z zobmi in bi stavil za svojo glavo, da so jih zaprli v kak hlev ali svinjak. Tudi soseda se čudita, eden blekne neumno, da se je podrl morda most čez Krko. Jernej ga pogleda ptožno in obenem zabavljivo: »Jaka, tebi se blede, ali si pozabil, da stanujemo mi takraj K.-ke in hodimo iz cerkve brez mosta domov.« Naenkrat vzdihne globoko: »Oh, kaj bi dal za to, da bi svatoval tudi moj Grega tako veselo, J