SLOVENKA
Glasilo   slovenskega   ženstva
Št. II.
V Trstu 22. maja 1897.
Letnik I.
Meseca junija se praznuje god teh le slovanskih svetnikov;
1. Radovan, 2. Yelimir, 6. Milutin. U. Eadoslav, 3 5. Yid. 10. Bog-
dan, 22. Miloš, 23. Radomir, 27. Vladislav, 30. Gojslava.
Slovenke ! Dajajte svojim otrokom le slovanA-a krstna imena !
Časlitim sotriiMcaiii iii iiaročiiicam takor uaročitoin in
solriiflitoin iia znanje,
V današnji št. se je začela krasna daljša po-
vest ..Ideal" od ruske lusüteljice Lu hm a no ve.
Za to pride še divnejša pojest : .'.t'ri'a '»fe'&ä'^^isto
tako od ruske pisateljice K i- e s t o v     e.
Slovenke znajo kolikor toliko, kako pišejo
češke in hrvatske jiisateljice, ali kako pišo Rusinje
še ne ; za to prinese ,,Slovenka" v prevodu te
dve krasni povesti iz ženskega peresa, ki bodeta
izhajali gotovo do konca leta in seznanita naše
Slovenke se severnimi sestrami.
Opomnimo in opozarjamo tu-le, da drugih,
običnih prevodov, osobito iz iieslovanslvih jezikov
„Slovenka" ne vzprejenia.
Naravnost, iz ruskega je kaj lepo prevel prvo
in prevede tudi drugo g. Ad. P ah ar na izrecno
našo prošnjo.
POMLADNJI KLIC.
Dvigni se, moj duli. iz groba
Črnih mislij in skrbij !
Zopet sije solnćna doba
Na gorovje in ravni.
Zopet si poročno krilo
Zemlja snuje iz cvetic,
Zopet v domovino milo
Zbor se vrača pevek-tic.
V logili, grmih in na polji
Sto napevov se glasi,
Na pogorji in podolji
Vse brsti in govori.
Mar uméti nisi zmožen,
Kar napaja vid in sluh V
O kak('i le moreš tožen
Sam molčati zdaj-moj duh ?
A n t. M e d v e d.
IDEAL
(žensko pismo)
Ruski spisala X. Luhninitoca ; po izvirniku poslovenil Ä. Pahar.
Pisala sem ti iz vsakega kraja in pisma moja so
bila verne slike navad in običajev onih krajev in mest,
po katerih sem potovala. Kolikor jasneje je svetilo solnce,
čim sinjéje se je lesketala morska daljina, čim glasneje
so pele tiče in čim širje trepetalo zelenje nad glavoj,
tem gosteje in pisaneje so bile tudi boje mojih opisov.
Za svoje kratko potovanje sem nekako oživela, možgani
so si oddahnih od hlada življenja, od dolgočasnih raz-
merij, srce se je vzbudilo, prsi jele dihati širje in prej-
šnje misli in čuvstva so se vzbudila v meni. Iznova je
moje srce polno pesnij, pravljic, legend in iznova sanjam
nekedanje, otroške sanje, da sem ,Minnesanger* in ho-
dim z mandolino na hrbtu iz grada v grad in pod vsa-
kim oknom pévam ono pesem, ki budi ljudem v srcu
nepokojno, sladko otožnost, katera jih siU gledati v dal-
javo, tja, kjer se vije zlati žar, kjer na temnem, gore-
čem obzorji vstaja fantastna podoba, morebiti podoba
tega, kar se imenuje : sreča in ljubav !
O, čudoviti dar mamljivih pesnij, čarobnih besedij,
ki vzbujajo ljudem otožnost, želje in nado ! Kako sem
vedno želela, da bi bil moja last !
Priloga 61. št. „EDINOSTI"
str. -i
,S L O V E N K A"
St. i:
No sedaj, ti hočem pisati — ne o mestih, ne o
pesnih, a o sebi, ker .ie moje srco .sanieiia sebe" polno.
— Ali veš ti, kaj je bolest, duševna bolest, preha-
jajoča v telesno bol. od katere se krčijo prsi, zvija srce,
ne to pesniško srce, katero ljubi in zavida, a oni polni
muskul. oni mali prevodnik krvi, ki hipoma zdbi svojo
prozaično dolžnost odpirati in zapirati /zapornice in jame
trepetati, kakor vjeta tica, in bije in se zasanja in polni
vse prsi, groze da poči, se zdrobi od navala utisov, pri-
hajajočih mu od razburjenili možganov V
Glej, tako bol. trgajočo, nejasno, onemoglo okusila
sem danes, pred eno uro, ko sem prišla v svoje stano-
vanje in zaprla duri za seboj.
Sama, povsem osamljena v tujem mestu, sredi tujih
ljudij, govorečih meni tuj jezik, ni mi Jtreba skrivati
bolesti, — saj nikdo ne pride k meni, nikdo ne vpraša,
zakaj sem prišla domov, zaprla duri, zakaj sem vsa
bleda, komaj gibaje svoje mrzle roke, vrgla od sebe
klobuk, mantiljo in brez glasii pala na lice v blazino in
tako brez solz, brez stoka trpela prvo ostro bol in muko,
ležala dolgo, dolgo.
Zdaj mi je ložje : bolest se je — po žensko —iz-
lila v solze, solze so prišle v nekako onemoglo blaznenje,
potem v sanje, in glej, zdaj sem že mirna, osvežila sem
si lice s hladno vodo, ter sedim za mizo in pišem tebi.
Ti vprašaš, kaj se je zgodilo z mano, in jaz brez
pretiravanja odgovarjam : čudo ! Jaz sem pozvala svojo
minolost, ne samo umstveno, v mislih nazaj se oziraje,
a naravnost sem jo pozvala, pogledala jej v lice in zasto-
kala, videč, kaka" strašna propast me loči od nje.
Zopet sem videla sebe kot šestnajstletno dekle, iz-
nova sem slišala sebe, preživela v eni uri vso iluzijo,
ves krasni sen svoje prve ljubavi. Moje srce je bilo mla-
dostno in silno kakor „tedaj" : moj sluli je dobil iznova
svojo čudovito ostrost kakor pred petindvajsetimi leti:
jaz sem čakala „njega* in zaslišavši .gjegove' korake,
sem jih spoznala in po petindvejsetletni ločitvi sva si
stala nasproti in kakor očarana gledala drug drugemu
v oči, spoznavši drug drugega, žalovala za nevratno pro-
šlostjo, čutila dolga leta. polna življenjske borbe, ki so
nama šla nad glavama.
Ne govore niti besede, iskala sva slatno onih očij,
ki so se nekedaj iskrile v mladosti in sreči ; onih nežnih
lic, ki so žarela v rudečici in bledela ; onih usten, ki so
šepetala nekedaj take blažene, take neumne in mile
besede, — kar so se obema vlile solze in pala šva v
objetje, pozabivša, da je okolo naju banalna razkošnost
hotelske dvorane, da za njegovim hrbtom stoji natančno
pravilni natakar, ki je l)il prišel naznanjat njega prihod.
Ti, ki me poznaš, da sem mirna, vesela, da sem
nehala po žensko živeti in da živim že davno samo obče
človeško, ti se gotovo diviš mojemu pismu, moji razbur-
jenosti, a vedi, pred mano se je dogodilo čudo, — po
petindvajsetih letih, sama svobodna, stojim v tem mestu,
na tej ulici, v skoro takem položaju in gledam v oči
tistemu človeku, katerega sem nežno, udano in otroško
idealno ljubila v svojem šestnajstem letu.
Ako bi ti vedela, kako je „on" ljubil mene, kako
laskal, kako je nosil moje srce v svojih rokah, visoko, •
visoko, razširjaje pred njim neizmerno obzorje ljubezni, i
kako je on citai, govoril, pel balade in kako čista, nesa-
moljubua, brez očitanja je bila najina ljubav!
Da, misli si, ta človek, kateri mi je govoril : pojdi
z mano, in za katerim sem brez ugovora šla, kakor
hipnotizovana, kateri ni nikdar z nobenim surovim doti- i
kljajem. z nobenim vspihom mesene strasti zmotil mojega I
•troškega srca ne motil nobene iluzije in mi dal piti
polno čašo ljubezni in poezije, brez najmanje primesi
srama in kesa.
On je imel tedaj že 40 let, a jaz sem bila šest- ¦
najstletna deva, ravno vzeta iz zavoda in imajoča toliko 1
pojma o življenji, kakor kanarka. rodivša se in vzrasla '
v kletki. Srečala sem ga prvokrat v mračno — čarobni ;
Veneciji. liavnokar vzeta iz zavoda, svetlo rumenolaša, \
tanka kakor vejica, z očarano — odivljeno odprtimi očmi
na ves božji svet. bUžala sem se ljudem spokojno, zau-
pljivo, kakor srna, ki še "nikoli ni čula v svojem lesu
strela in okusila lovčeve zlobe. Bogata teta, potuje v ;
tujino, me je vzela seboj, in svet je vrtel pred mano
svojo čarobno panoramo. l
Živo se spominjam, kako je bil trg sv. Marka ves
zalit se solncem. Stopili sva v baziliko sv. Marka in ^
vodnik je nama dajal pojasnila, ki so vzbujala življenje ;
v vsem, kar sva videh. Glej lam okolo glavnega aUarja,
držijo štiri starinske kolone zelen baldahin, a nad njim, ;
1 kakor velikanski ščit iz zlatih in srebernih ploščic, po- i
kritih  z emajlom in dragocenim kamenjem, kakor v '
i zraku vise — .Palla d'oro''. V zakladnici sv. Marka
stoji kristalna vaza, v kateri se hranijo kaplje ,del San-
gue prezioso' (krvi odrešeuika). dalje je sreberna kolona
in v njej kos one velike skale, pri kateri je bil nekedaj :
z jermeni jtrivezan Jezus Kristus, ko so ga bičali, ohä-
tova čaša s kosom lobanje sv. Janeza in propoveduica,
s katere je nekedaj evangelist oznanjal božjo besedo.
Vse. kar sem videla, slišala, je vzbujalo v moji .
duši. verujočej v vsa čudesa, veUke podobe in mish, vse je
legalo kakor čisto zlato na dno moje duše in me še dolgo i
potem branilo življenjske proze in zemeljske nesnage. ;
Razburjena, ganjena sem stopila za teto iz hrama :
na trg sv. Marka, ki je ves objet čudnimi stavbami. i
— Glejte, tu, na tem mestu, kjer zdaj stojite, — |
je nadaljeval vodnik, — klečal je nekedaj Friderik Bar- ;
barossa in prosil odpuščanja za grehe papeža Alexandra |
III., a dož, Sebastijan Ziani, ki mu je bil svetoval na ta j
način iskati premirja s papežem, je zloradno gledal poni- \
žanega vojaka iz tega-le okna. — Dvignila sem glavo I
po kazanju vodnikove roke in srečala dvoje velikih, kri-!
stalno prozornih očij, ostro uprtili va-me. i
Na trgu, deset korakov od mene, je stal visok, ;
temnolas mož, njegov svetli pogled je sijal na zagore- ]
lem licu in me vlekel k sebi. Nehote sem ga gledala eno !
trenotje, on je snel svoj mehki široki klobuk, poklonil {
se in odšel; teta ga ni videla, a jaz jej, ne vem zakaj, i
nisem povedala ni besede. {
,   Drugi dan sva bili zopet na trgu sv. Marka ; teta \
je pod arkadami kupovala neke rakovine (školjke), a jaz ;
št. 11
„SLOVENKA"
Str. .3
sem v sredini trga, vsa pokrita od priletavše jate golo-
bov, potomcev teh, kateri so. kakor pripoveduje legenda,
v prvo prileteli v Benetke, spremljaje Dondolo, pokori-
telja Kandije, in kot vestiiiki zmage prejeli blagoslov sv.
Marka. Vrečico za vrečico sem razsipala drobnega graha,
kupljenega pri trgovcu, in krotke tiče so mi kljuvale iz
rok, jemale iz usten, sedévaje mi na rame, na glavo,
gluše me s trepetom svojih kril in nežnim goltanskim
grlénjem. In iznova, nehote se ogledavši, ugledala sem
pred seboj zagorelega človeka in njega jasni, svetli po-
gled ; lice njegovo je bilo resno, a oči so se smehljale,
tudi jaz sem se jim nasmehnila, ogreta, razburjena od
njih gledanja.
Ta večer sem slišala prvokrat serenado. Pod na-
šim balkonom so se oglasili akordi gitare in zveneč glas
je odpel prvo kitico; temu se je pridružil zbor — in
melodija se je razlila po temni laguni tja, kjer je v bri-
Ijantovih iskrah igral mesec v višini, kjer je poslušal v
svojem letu ostanovivši se oblak, segla v svoje srce,
topeče se v silnem navalu sreče. Z razpuščenimi kitami,
lahno ogrnivši nekako ruto okolo gohh pleč, sem skočila
na balkon, komaj sHšavši tetino opazko, da to serenado
daje gospodar gostilne imenitnim tujcem.
To ni bilo za imenitne tujce, — ta serenada, te
besede: ,0 viens, viens avec moi et soie ma compagne
cherie ! . . .*)" so bile zame — serenado je dajal on.
On ! Spoznala sem ga ; stal je v strani in gledal name.
Glej, zdaj je odgrnil temni plašč, v rokah ima gitaro in
jaz shšim samo njegov glas, ki ponovlja : ,.0 viens,
viens avec moi et soie ma compagne cherie ! ... *
In jaz piakam od radosti, od godbe, od petja, ćar-
nega morja, svetlega meseca, od njegovega glasu, od
njegovih očij, katere vidim, čutim na sebi.
Teta se prikaže na balkonu, meče pevcem denar,
zavit v papir, in vede mene v sobo, prerokovaje prehlad
in nahod.
Bili sva v Parizu in hodili po Luvrski galeriji,
ogledovaje slike. Jaz strastno ljubim slike : kakor ljubim
vse lepo; človeški genij mi govori v barvah, glasovih, z
dletom in vzbuja v meni v odgovor duševno razburje-
nost, polno cvetja, petja in vonjave . . .
Kar zagledam njega ; stal je ob koloni in gledal
mene. Pokore se, nehote njegovemu pogledu, sem zao-
stala za teto in šla v njegovo stran. Ko sem bila poleg
njega, začujem jasno: „Ljubim te!'.
V katerem jeziku so bile govorjene te besede, ti
ne povem, ker pripoveduje zgodovino svoje prve ljube-
zni, nočem nikomur, nikoli imenovati njega ; saj je tebi
vse eno, da ti le odkrijem svojo notranjost in izpolnim
svoj obet, pisati tebi iz vsakega kraja, kaj delam, kako
živim.
„Ljubim te ! ' Besede so povedala ustna, a svetle
oči so je poslale v globino mojega srca ; sprelétel me je
mraz in neka čudna bol, zakrila sem oči, naslonila se
na kolono. Ko sem se zavedla, je on že odhajal in samo
iz daljave poslal svoj némi poklon, položil roko ne na
srce, ne k ustnom, a k svojim čudnim očem.
*) O pojdi z mano in bodi mi draga tovarišica !
Drugi dan sva se odpeljali v Bruselj, v Draždane,
in nazadnje, končavši svoje potovanje v tujini, v Be-
rolin.
Bilo je kraj junija in v ,Thiergartenu" so nazna-
nili prvi cvethčni korso.
Ko je najin kočijaž se svojo številko na klobuku
privozil v vrsto in se je naša najeta ekipaža vsa okra-
šena s cvetjem, jela počasi pomikati po glavnem drevo-
redu, lotil se me je oni strah, katerega sem okusila na
takozvanem prostem plesu, s pravimi kavaliri; tedaj sem
mishla, kaj če me nikdo, nikdo ne vzame plesatV Sedaj
sem mislila, kaj če ni nikdo, nikdo ne vrže šopka '?
Ah ! velikanski buket belih rož, obrobljen s potoč-
nicami, pai mi je naravnost na kolena,
— Meni? — Toliko da nisem kriknila in dvignila
sem razveseljeno lice.
Mimo mene se je peljaj voz, poln mladih moških,
v opravi sinjih hirasirov in dragoncev, a mej njimi sem
hipno uznala temne lase in svetle modre oči, iznova
gledajoče na mene, iznova me vabeče seboj.
Vselej, kadar je prišel voz mimo mene, so cvetice
kakor dež padale v najno ekipažo.
Teta je milo namigävala in smehljaje se pokladala
bukete na prednjem sedežu v simetričen red, a jaz,
izbravši mali šopek rudečih klinčkov (nageljnov), vrgla
sem jih njemu in videla, kako je je on, ulovivši je v
zraku, pritisnil za trenotje k licu, zakrivaje ž njimi
ustna in oči.
Slede mu, videla sem, kako je vzel svinčnik, napi-
sal nekaj na list, katerega je iztrgal zapisni knjižici,
uložil zviti papir v šopek vijolic in vrgel meni. Šopek
je padel k meni z drugimi vred in mogla sem ga skriti.
Ko sem po noči bila sama, vzela sem s tresočima
rokama, v tem ko me je preletavala vročina in mraz,
listek in brala na njem : ,.Ljubim te !* — Jaz tudi !
Jaz tebe tudi ! — šepetala sem nehote in nevede polju-
bovaje buket in skrivajo v njega, kakor on, usta in oči.
(Pride se).
EVA.
9.
Kot iskre silovite bliski
Užigajo se vrh neba.
Oblaki trgajo se črni,
Bobni, da zemlja trepeta.
To rušijo se gradi moji,
Po njih viharji plešejo.
In zid na zid bobneče pada,
Da iskre te se krešejo.
* *
Gradove upov sem si zidal
V višavah jasnih mlad zidar,
Pa vse, pa vse porušil žitja
Lokavega mi je vihar !

„S L O .y E N K A"
St. u
10.
Kot kip sedim na mladem grobu,
Obliva meseca me soj.
„Uzore, tipe, dekle drago.
Oh, vse izgubil sem s teboj.
Lepo so rožice cvetele.
Kako duhtel je vrtec moj !
Ä zdaj oko zaman jih išče,
Uvenile so vse s teboj.
Jemal otroka sera v naročje
In rad se šalil je z menoj, —
Čemerno, resno zdaj me gleda.
Preprostost mrtva je s teboj !
Kako bi bil brez tebe srečen,
Kako živim brez tebe naj ? — —
O pridi, smrt, poslanka sreče,
Okleni v svoj me naročaj!''
Potrt se dvignem s hladne ruše,
Nazaj omahne mi telo.
Sladak za sabo smeh začujem.
Približa dekle se lepo
„Le beži, ženska zapeljiva,
Ni v prsih mojih več srca !
Jaz drugi dal srce sem svoje
In njo zakriva grob le-ta!''
„,V objemu čaka te le mojem
Ljubezen prejšnja, prejšnji čas,
Zakaj odganjaš me, nesrečnik.
Poslanka sreče — smrt sem jaz!""
Kiizhnir pi Radič.
Pedagogiške črtice.
Spisala Danica.
Otrok naj se navadi že od mladih nog resnicolju-
bja. Najgrša otroška napaka je laž. Že star pregovor
pravi : Mlad lažnik, dorasel tat. In res se ne razvije laž-
nik nikdar do pravega značaja. Postane k večjemu kak
slaboten klečeplazec, če ne še kaj hujšega. Mati naj te-
daj strogo pazi na to, da govorijo njeni otroci vedno
resnico. Če je spoznala, da se ji je otrok zlagal, kar ni
težavno, kajti otrok, ki še ni vajen lagati, zarudi, nje-
gov pogled pa je negotov in nemiren — naj ga svari,
naj mu pove, kako je to grdo, če otroci resnice ne go-
vore, in sramoval se bode. Če se pa taki slučaji več-
krat ponavljajo, naj ga kaznuje z vso strogostjo, da se
ta grda navada v njem ne vtrdi. .— V .malih otrocih
se često dogaja, da začnejo pripovedovati kako izmišljo-
tino prepričani so.pa za trdno, da se je res tako godilo.
To je izraz prebujene fantazije, ki jim slika vsakovrstne
podobe, a neizurjeni duh še ne ve razločiti istinitosti od
domišlije. Takega otroka se sicer ne sme kaznovati, saj
kazni ne zasluži, vendar treba biti opreznim. ]\Iati naj
mu mirno ugovarja, naj mu pokaže, da si je to vse le
sam izmislil ter naj mu brani nadaljevanje takega pri-
povedovanja. Navadno se pa ljudje takemu otroku le
smejejo, češ, kaj si vse izmisli : imajo ga še za posebno
pametnega. A posledica tega ? Iz nedolžno blebetajočega
otroka vzraste neznosen širokunstnež. Iz tega uzroka naj
mati tudi nikdar ne trpi, da otrok pretirava. Kar pove,
naj pove točno, s kratko besedo, brez vseh ovinkov in
brez povekšanja.
Najčešče se otroci zlažejo iz strahu, če so kaj na-
pačnega storili, a se ne upajo priznati. Ta laž se da vsaj
na jedno stran opravičiti. Vendar naj so nikar ne do-
pušča. Če mati sumi, da se ji je otrok zlagal, naj stvar
temeljito preiskuje, da dožene resnico. Potem pa naj
otroka kaznuje, če ne radi deanja, ki je bilo morda
samo ob sebi malenkostno, pa radi laži. Otrok ne sme
misliti, da se more z lažjo odtegniti kazni, vedeti mora,
da mu vsaka laž kazen poostruje.
Seveda je glavni pogoj, da govori tudi mati vedno
in vselej resnico. Otroci lažnjive matere so vedno lažnjivi
in kako bi moglo tudi drugače biti V Dostikrat sicer otroci
kaj vprašujejo, česar jim ni moči povedati. Nikakor pa ne
kaže v takem slučaju pomagati si z lažjo iz zadrege.
Povej otroku rajši naravnost : ,Tega ne razumeš, premal
si še za to, ali to te nič ne briga, torej ne vprašuj".
Le lagati se nikar. Nekatera mati se pa otroku kar na-
ravnost in brez potrebe otroku laže. samo da ga pomiri.
Obeča mu n. pr. kaj lepega, če bode priden, ali če ostane
doma, med tem ko ona odhaja. Ne prinese mu pa nič.
Otrok si to zapomni, in vć. da se mu je mati lagala.
Kolikokrat se tudi sliši, kako se matere z otrokom igrajo,
rekoč: „Tam poglej, boš videl tiča", ali kaj sličnega. A
tam ni nič. Ko zbegan otrok išče, kje bi kaj bilo, se
smejejo njegovemu začudenju. Ne samo, da žali tako po-
čenjanje otrokovo samozavest, navadi se'tudi lagati.
Iz pravega resnicoljubja se izvaja samo ob sebi
poštenje. Kar misliti si ne moremo človeka, ki bi bil v
svojem govoru resničen, v dejanji pa bi ravnal nepošten.
Otroku treba torej le vcepiti od malega pojma ,.moje"
in „tvoje", nadaljna vzgoja bode lahka. Paziti na igrajoče
se otroke, da drug drugemu česa ne vzamejo. A tudi tega
mati naj nikdar ne dovoli, da bi kateri kojemu drugemu
kaj. podaril, kajti otroci tega ne store iz namena, da bi
drugemu kaj dah, marveč zato, ker so se igrače naveli-
čah. Ko si je zopet požele, bodo jo gotovo zopet terjali,
ker še ne umejo, kaj se pravi darovati. Mati naj pa pazi,
da otroci komu drugemu škode ne delajo. Če se igrajo
z drugimi otroci, naj čuvajo njihove igrače. Če gredo kam
na sjirehod, naj mati nikdar ne trpi, da bi po tujih vr-
tovih ah po javnih nasadih cvetlice trgali, travo gazili
ali drugače kaj poškodovali. Tudi zunaj, v logu ali na
trati, naj ne trgajo po nepotrebnem cvetic, da jih potenr
poinečejo v prah, da tam poginejo ter se posuše. To ni
le potrata lepih-'božjih darov, to je tudi skrajno bresrčno'
in surovo,, če prav se i. tiče le brezčutnih cvetic. Ako si
št. n
.s L o v E N K A'
Str.   5
otroci potrgajo rožic, naj jih poneso tudi domu, da si
jih spravijo v kupico z vodo;
Tu hočem spregovoriti tudi nekaj besed o grdi na-
vadi nekaterih otrok, da hočejo vse otipavati in v roko
vzeti, da s takim počenjanjem marsikaj pokvarijo in za-
mažejo je umevno. Imetje starišev naj jim bode sveto ;
njega se ne smejo dotakniti. .A. če bodo spoštovali imetje
svojih starišev, spoštovali bodo i tuje.
Ob jednem se navadi otrok po takem ravnanji na
varičnost. Mati naj ga navadi čuvati svojo obleko, svoje
igrače, knjige itd. Če potre otrok svojo igračo, ni prav
nič manj kazniv, kakor če potere dragoceno vazo, ali kaj
sličnoga.
Dobro je tudi, če se da večjemu otroku na teden
ali na mesec nekaj denarja, da si preskrbuje potrebne
malenkosti : peresa, svinčnike, papir itd. sam. Svoje iz-
datke pa naj skrbno zabeleži a na koncu tedna, meseca,
naj se izkaže pri stariših z računom. Če je slabo go-
spodaril ter mu je denar pošel pred obrokom naj se mu
ne da druzega. Če se mu pa le da, naj se ta svotica
pri prihodnjem obroku obračuna. Otrok naj sam trpi po-
sledice svoje potratnosti. Nikdar pa naj se ne da otroku
denarja v roko, s kojim sme gospodariti brez vsakega
nadzorstva. S tem se mora otrok navaditi na potratnost.
• Nikdar naj se mu pa tudi ne da takozvana hranilnica
(Sparbichse) v kojo se mu spušča pri vsaki možni pri-
ložnosti kak grošek, da se mu tam nakopiči zaklad brez
drugega pomena, nego da se mu množi ter da ga otrok
včasih ogleduje žarečih, poželjivih očij. Tako se mora
vzgajati skopost in lakomnost. Otrok naj se štedi, dobro
a vedeti mora zakaj in štediti more proste volje, tako
n. pr. da spravlja en del svojih mesečnih dohodkov v
kak poseben namen, da si kupi konečno knjigo, ali kar-
koli. Pazi, tedaj mati, da si ne vzgajaš namesto šted-
ljivoga človeka neznosnega, neusmiljenega, trdosrčnega
lakomneža 1
Marsikatera mati se čudi svojemu otroku, kako je
radodaren in dobrega srca, če nosi z veseljem revežem
novcev, koje mu je ona stisnila v roko. Motiš se, draga
mati, tvoje dete stori to le v svojo zabavo a o radodar-
nosti ne ve še nič. Saj njega to ne zadeva, on sam ne
čuti radi tega nobenega pomanjkanja, sipati imetja dru-
gih okoli sebe še ne priča o radodarnosti. Le onega
otroka smemo zvati radodarnega, ki prostovoljno od svojega
da, če n. pr., dasi sam lačen, deli svoj kruh z drugim
otrokom, to nam priča o njega dobrem srcu. Takega
otroka smeš biti vesela mati ! Če hočeš tedaj vzgojiti
svojega otroka do radodarnosti, vspodbujaj ga, da bode
posegel v svojo lastno mošnjo, odtrgajoč si od svojega
malega imetja.
Zgodaj naj navadi mati svojega otroka tudi na
snago. Na cesti naj mu ne dovoljuje skakati po vseh lu-
žaji in mlakah, da se mu vsa obutev oblati in zamaže,
kar otroci^ store s posebno radostjo. A tudi pri igri naj
bode snažen. Če si je roke zamazal, naj pride domu, da
si jih opere. Nikdar naj ne sede k mizi zamazan in raz-
miršen, marveč naj se očedi, predno stopi v jedilnico.
Otrok naj ima tudi svoj robček v žepu, da si lahko no-
sek sam osnaži^ če treba. Ni ostudnejšega, nego Goe-
thejev! sloveči ..Ilossnäschi'u'. Če je mati v tem obziru
le količkaj skrbna, lahko navadi že dvoletnega otroka,
da priteče k njej, ko mu treba nosek brisati. Tako naj
bodo tudi pri jedi otroci vedno snažni. Jedila naj nosijo
v usta a ni jih treba razlivati po sebi in po mizinem
prtu. Tudi naj gleda mati na to, da ne bodo razmazali
jedil po krožniku, kar posebno radi store će jim jed ne
diši. (Pride še.)
Venezia.
Venecija, Venecija ti sjajna.
Začarana kraljica.
Morja boginja bajna !
Kako nevsmilno vekov se množica
Maščuje nad teboj, grdeč ti lica !
Še vedno ljubko v belkaste se pene
Razbija tiho čarobna laguna
Ob starih dvorcev mramornate stene.
Im bledolična luna
Prekrasno se v kfinalih tvojih ziblje';
Pa jasno kaže h krati
Kako le bolj k propadu se nagiblje
Vse kar ti vek je zlati
Nekdaj podaril, da hi blo ti para,
Oh, ti Venecija bedna ti in stara !
Od daljnih krajev tujcev roj prihaja
Ostankov ogledavat tvojga sjaja ;
Anglež in Žid selita se ti v davne
Palače veleslavne ;
A sinov tvojih množica se vmika
In po kanalih roma
Brez kruha in brez doma !
Kje prejšnja slava, kje je čast in dika.
Venecija, nekdaj tako velika?
Kot pestrih ptic krdelo.
Spominov broj čez gondolirja pluje ;
Zamaknjen v prošle zlate dni, vzdihuje
Veslar potrt, in tiho, neveselo
V gondoU lehkotni
Ga ziblje val dremotni....
Pozor, veslar sanjavi !
Kaj brodi ti po glavi ?
,Ej, gondola' ! kam z'jaš, veslar ti bore? —
Iz sanj vzbudi se: „„Prontol qua signore"'!
In vdano čolnek pelje •
Bogatega mu tujca na povelje.
In če zvečer v družino
Za kruh, za ribo in za bore vino
Prinese liro, dar nenadne sreče,
Iz glave prepodi skrbi moreče,
Hvaleč vse vprek, Krščana, Turka, Žida
Ki nosijo dobička mu in prida !
Zamejski.
Str. 6
.SLOVENKA'
St. H
Zaročenca .
(Spisal B. M. L. F.)
(Zvršetek)
Instruktor bil je in je še velike, sloke rasti, svitlo
črnih las, nekoliko zaokroženih v lepe naravne kodre,
podolgovatega, bledega lica, malih, vedno le priprtih
ustnic, velikih, nejasnih, sanjavih, skoraj medhh očij.
Oblečen je bil borno, po navadi v ono kmetsko črnino...
Njegovim suknjam in hlačam se je pač videlo, da niso
bile umerjene zanj, ali, če so bile, bile so za par let
naprej......Hodil je umerjeno, resno. ... Bil je
blagega, mirnega značaja. Nič one kmetske nemirne krvi
ni pialo v njem .... poznalo se mu je, da je rojen
na kmetih le v občevanji z gosposkimi ljudmi ker je
bil plah, boječ.....Kdor ga je poznal, moral je reči:
Malce trda, skoraj zanemarjena obhka krije zlato vse-
bino......
S pravim ognjem je poučeval mojega brata in pri-
ljubil se je vsem. Ob nedeljah smo ga večkrat vabili na
kosilo! In kako je govoril! Vse je znal .... in radi
smo ga slušali.....
Nekoč je imel v gumbnici pripetih nekaj duhtečih,
temnomdrih vijoUc . . . Prosila sem ga naj mi jih da, a
on mene da mu dam one jpreljuljubijene nežne cvetke,
katerim pravimo spominčice. Menjala sva torej ... Ko
so vijolice zgubile svoj duh, vrgla sem jih proč......
Josip pa je hranil spominčice, je izsušil, in nosil vedno
na klobuku.....Zdelo se mi je to sumljivo.....
Prišla je Velika noč. ^li smo v naše letovišče na
Bled, jaz in mama za stalno, papa in Vinko le za kratke
počitnice.....Jurist Janko pa je ostal na Dunaju . .
Tu je Janko odprl oči kakor da je čul zadnje besede
Elvirine. Lep park okoli vile in lastne čolničke, oh, to
ti je veselje ! Zlasti ob času, ko se prebuja narava iz
zimskega mrtvila v novo življenje, zdi se človeku da je
v raju. Oj to svečano mirno jezerce in oni otoček, s cer-
kvico čisto v zelenju, ki se človeku dozdeva majhen in
ljubek kakor igračica. To ti je kras! Povabili smo tudi
Josipa.
Prišel je.....in lepe, prav lepe dni smo pre-
živeh ž njim ob jezeru.
Večer pred Josipovim odhodom bil je izredno lep. . .
TopU vetrič je zibal lahne valove. Na vzhodu so tanke
bele meglice prepregale nebo, nad nami je temna mo-
drina krasila nebeški svod, na zahodu je večerna zarja
rudečila gore in beli Triglav ..."
,Bil je eden onih duij, ko vro iz človeškega srca
vroče zahvalne molitve k Stvarniku, ker je postavil člo-
veka gospodarjem te krasne zemlje. . .
Že se je solnce poslavljalo od jezera, ko je klical
Josip : „Gospića Elvira ! Bi se ne hoteh voziti malo po
jezeru ?"
Jaz sem se rada vozila, on pa je rad vozil mene.
Skočila sva v čolniček in odpljula od brega. On je
vesljal, jaz sem krmarila. Občudovala sva skupno lepo
naravo. . . Večkrat sva postala sredi vožnje in. prepuščala
čoln valovom, da so nas zibali sem in tja. . .
Opazila sem. da je bil Josip bolj otožen nego obično.
Zavila sva okoli otoka.
»Glejte, gospica" pričel je Josip otožno, kako je
vse, vse veselo ! In kaj bi ne bilo ! Prenovljena narava
diše zopet prosto. Gozd in log je polu življenja ... Le
jaz sem žalosten ! . .
,In zakaj ? vprašala sem ga sočutno vide, da so
zrle njegove oči bolj sanjavo nego po navadi.
,Vi še vprašujete, gospica ? ! . . Jutri na vse zgodaj
odhajam ..."
„In kaj bi bilo na tem tako žalostnega ? . . . Saj
pojdete mej svoje znance in tovariše ! In če se Vam je
ta kraj res tako priljubil, da bodete čutih neko hrepe-
nenje po njem . . . minila Vas bode žalost kmalu mej
šolskimi knjigami !
^Povedal bi vam, pa se bojim, da Vas, gospica ne
užalim : . .'
„Kaj bi se bali svojih besedij ! Le povejte kaj Vam
teži srce !.. Saj vem, da ste preblag, da bi me mogli
žaliti . .*
Mrak je legal na jezerce in zvezdice so zasijale na
nebu. Vozila sva se pod strmim Blejskim gradom.
„Že dolgo namerujem z besedo na dan, pa dasi mi
vi gospica, dovoljujete, si kar ne upam. . ."
Slutila sem nekako nejasno, kaj je hotel -in zaru-
dela sem. f^im
,Če vam zamorem pomoči, storim to srčno rada, a
vedeti pa moram vzrok Vaše žalosti ! Le ne imejte strahu
pred menoj ! Tako strašna menda [vendar nisem, da bi
se me bah. .
„Gospica !•* pričel je Josip z globokim, tresočim se
glasom.
Vedno bolj čuden in vedno bolj umljiv se je mi je
zdel Josip.
„Torej čujte!" nadaljeval je „Kmetskih starišev sin
sem. Oče in mati se žrtvujeta, trpita, delata, si pritrgu-
jeta pri vsakem kosčeku kruha, le da bi meni omogočila
študije in videla kedaj svojega edinca brati mašo pred
oltarjem gospodovim. . . Zadovoljna in srečna bosta legla
v grob, če bodeta prijela iz rok svojega lastnega sina —
zadnjo popotnico. In ta edinec ljubi — dekle. Ljubi jo
kakor ljubi le mladeniško srce. Vjel sem se prostovoljno
v zamjke, iz katerih se ne izmotam več. . . . Kaj naj
storim ? Ali naj varam stariše in gojim nado, da bora
živel srečno do konca dnij ob strani zvestega angelja in
otročičev podobnih — njej ? Ah pa naj se odpovem vsej
zemskej sreči in izpolnim starišera željo, sebi pa zamorim
se srce. . ."
,Ah, ti ne veš Edgar, kako težko mi je bilo pri
srcu bila sem še otrok, vzlasti, ker sem se uverjala
vedno bolj in bolj, da sem mu prouzročila jaz te srčne
muke. . . . Bolelo me je srce, da sem jaz storila tega
blagega mladeniča tako nesrečnega. Najraje bi bila po-
begla, pa kam naj bi utekla — iz čolna sredi jezera ?
»Priplula sva na suho. Molče sva se izkrcala. Po
majhnem parku nas je vodila pot od ladjestaje do na-
šega letovišča.
št. n.
.SLOVENKA'
Str. 7
.Gospića* prekinil je molk Josip, svetujte mi! Kajti
ono dekle ste — vi !
Mej zeleneče drevje je sipala luna svojo bledo luč
in obsevala bledi obraz razburjenega Josipa.
.Josip, Josip" izvil se mi je vsklik iz prs, vrgla
sem se mu okoli vratu in poljubila ga na čelo. „Josip !
Ti me ljubiš. . . Dokaži svojo ljubezen in izpolni mi
jedno željo : Osreči svoja roditelja na večeru njunega
življenja, ki sta trpela vedno le zate. . . Ne prevari jih
v nadi, ki je kakor mila zvezdica razsvitljevala njih mu-
kepolno življenje. Stori to, ker želim tako — jaz ; In
prepričan bodi, da te ne zabim nikdar'.
Oprostila sem ga svojih rok in onemela sva za
trenotek.
„Gospića! zgodi se Vaša volja* vzdihnil je Josip
na to in odhitela sva brzo v hišo . . .
Naslednji dan se je odpeljal Josip ob štirih v jutro
in sedaj le na Opčinah sem ga videla v prvič čez štiri
leta v — črnem talarju . . .*
Tu je končala svoje pripovedovanje . . .
„Ubogi revež !" . . . dodal je Edgar a izginila je
menda njegova ljubezen, kar sem moral sklepati iz nje-
govega pogovora.
„In po štirih letih Elvira, si li moja?* vprl je
vprašaje v Elviro svoje oči. Elvira pa je stopila predenj,
sklenila njegovo glavo v svoje ročice in poljubila ga na
ustni tako gorko, da si Edgar ni mogel želeti lepšega in
bolj točnega odgovora. . .
„Triest" zavpil je sprevodnik „Austeigen".
,Kaj je uže Trst?" povpraševala sta se zaročenca
začudeno.
.Janko* klicala je Elvira brata. Janko ni čul.
„Janko" zatrobil mu je Edgar prav na uho,
.Kaj" zazehal je Janko in na pol odprl oči.
V Trstu smo že, povedala sta zaročenca svojemu —
varuhu.
„Oje, tu bo pa treba piti ponarejenega vina* vz-
dihnil je Janko, otri si spanec iz očij in skočil na noge.
Istopih so. Na peronu jih je pričakoval stric in jih
odvel na svoj dom.
II.
Čez kaka dva tedna, 8. avgusta ležal je zlato ob-
robljen list na mizi semeniščnikovej. Ko jo je opazil, je
odprl in bral :
Elvira Sušnik roj. Pokorn
Edgar Sušnik
poročena.
Zardel je malo potem pa vzel iz nekega predalčka
kopico podobic z raznovrstnimi svetniki. Izbral je izmed
najlepših podobo svetega Jožefa. Na nasprotnej strani je
stalo : , Spomin na novo mašo g. Josipa Guština, ki se
praznuje 1.3. avgusta t. 1. na Opčinah*. Podobico je del
v zavitek in odposlal na naslov .gospe Elvire Sušnikovke".
Česa potrebujemo Slovenci.   '
Spisala Danica.
V 6. Slovenkini številki je odlomek „Pisma iz Pa-
riza", v kojem čitamo ta uprav klasičen stavek : kaj ta-
kega mi Slovenci ne doživimo in takega življenja tudi ne
potrebujemo.
Česa mi Slovenci ne potrebujemo in česa ne doži--
vimo ? Nočem se tukaj natančneje ozirati na vsebino na-
vedenega pisma, kakor tudi ne na faktum, kojega n e
potrebujemo. Drinilo me je le neprijetno, čitaje,
da mi Slovenci česa nikdar ne dosežemo in ne doživimo.
A cenjeni g. korespondent iz Pariza ni edini, ki tako go-
vori. Saj čujemo lahko vsaki čas besede : Tega mi ne
potrebujemo, ali tega mi že ne dosežemo nikdar. In pri
kakih prihkah ? Seveda samo, če gre za kako novo iz-
najdbo, za kak nadaljni korak v razvoju naše prosvete
in kulture. Če si omislijo v drugih mestih kaj novodob-
nega, onda se začujejo gotovo v Slovencih zabranjujoči
glasovi : Oh, saj mi tega še ne potrebujemo ! A tako, mi
Slovenci naj torej šepamo za drugimi narodi in to, kar
so drugi že zdavnej zavrgU in spravili med staro šaro,
to naj se potegne na Slovenskem na dan, naj se na novo
pobarva in polika, da se bode svetilo v ubogi naši do-
movini kot novodobna misel. Ali to je popolnem napačna
teorija. Če si hočemo res priboriti merodajno stahšče
mej narodi, moramo jim tudi korak za korakom slediti,
ne, še nadkriljevati jih moramo, da Slovenci ne bodemo
več pešali za drugimi. Vštric drugih naj hodi Slovan,
dokler si ne pribori mesta voditelja-prvaka. A zaostajati
nikar, nikar 1
Torej česa potrebujemo mi Slovenci ? Vsega, vsega
kar so si do sedaj privoščili drugi narodi na polju umet-
nosti, vede in izobrazbe. Treba nam pred vsem mnozih
in dobrih ljudskih šol v povzdigo ljudske omike. Treba
nam strokovnih, kmetijskih in srednjih šol ; treba nam
vseučilišča slovenskega v naši metropoh, beli Ljubljani.
Treba nam pa tudi višjih šol za naše hčere, treba nam
akademično izobraženega ženstva.
A tudi glede novih iznajdb ne zaostajajmo. Vodo-
vod si je Ljubljana pridobila po h u d i b o r b i že pred
nekaj leti. A kje je električna razsvetljava, kje so tram-
vaji, kje telefon, kie so ljudska kopališča, kje široki trot-
toiri in tlakovane ceste ? In koliko je še več tega, česar
vsega še našteti ni moči ! Dandanes smo primorani po-
žirati ob lepem vremenu neusmiljeno veliko praha, a ob
dežju gazimo blato do gleženj. No pa, saj nam ni treba
boljših cest, saj gori v Rovtah imajo še več praha in še
več blata". To je ravno rakrana v Slovencih, da se ozi-
rajo vedno na kmete, na kmetske razmere in potrebe in
to jim ne pomore do višjega staHšča.
Proč torej to malenkostno mišljenje ! Le poskusimo
vse doseči, saj vendar nismo slabši od drugih. Ne ozi-
rajmo se vedno nazaj, ampak naprej. ,Der Mensch
kann viel, unglaublich viel, wenn er nur ernstlich will*,
tako nekaj pravi Göthe. A Slovenci smo dosti žilavi, da
zamoremo preje več, ko narod, iz kojega sredine je vz-
cvel slavni Altmeister. Ne, kar veleva mu stan, kar more,
Str. 8
-SLOVENK A-
St. 11
to vsak je storiti dolžan ! Če bode res vsak storil, kar
more, potem se nam ni več bati tujih narodov ; potem
tvorimo pač nepredorno falankso, koja izide zmagonosno
i/ vsacega boja. .....,
Posnemajmo velike narode, a posnemajmo jih.le v
tem, kar imajo lep.šega, boljšega od nas!
Ustrašiti se nam ni treba, če bi prišlo komu na
misel vpeljati v Ljubljani mesto večno nadušljivih, jetič-
nih fijakerskih konj mehanične drezine ali električne vo-
zove. Pač bi bili slobodno ponosni, če bi ustanovili lju-
bljanski mestni očetje ljudsko kuhinjo, v koji bi dobili
vsi revni šolarčki brezplačnega dobrega kosila in nekaj
nadzorstva v prostih urah. A o tem morda prihodnjič
kaj več.
Pa da ne bi nikdar več ne čula grdih besed. »Tega
mi Slovenci ne dosežemo, pa nam tudi ni treba !
Danica,
Pesni.
Misli žalne in vesele
Kujem v pesniške okove,
Srce jo5e se in smeje,
In cveto mu pesni nove.
V pesnih si lehko poiščem
"Vse. karkoli höem imeti,
Ce me solnce nadleguje.
Skromna luna mi prisveti..
In 6e srce mi boleha,
Kedar me življenje tare,
Iščem si takoj zdravila,
Čitam srečne pesni — stare.
Vida.
Materina dolžnost
Kar so že vse stoletje učili največi pedagogi na
polji človeške vzgoje v knjigah, tedaj vsem olikanim na-
rodom naznanjah, to sedaj prodira v gluha ušesa, —
resnica namreč, da se mora pričeti vzgoja deteta ravno
tako zgodaj, kakor skrb za fizično življenje, to je takoj
po rojstvu. Polagoma se opušča v družinah zastareli
princip, da se duševna vzgoja otroka mora pričeti mnogo
let pozneje nego telesna, morda še le s šestim letom. V
prospeh bodočega človeštva spoznah so zastarelo pedago-
gično mnenje. Razumni odgojitelji sedanjega časa spo-
znavajo, da ni telo in duh, vidno in nevidno, sedanje in
večno na tej zemlji nikjer bolj tesno združeno, trdneje
jedno v drugem zrasteno, kot v bitju človeške narave.
Tedaj se prav tukaj drugo brez druzega ne more raz-
vijati, da, še obstati ne, ne da bi bilo temu ah onemu
delu v očito škodo.
i Vresničenje te misli se kaže ravno v napredku,
da se mali otroci pošiljajo v otroške varovalnice ali v
otroške vrte itd., kateri sa ustanavljajo po raznih mestih
in trgih, da se v teh mah otroci odgojujejo ne le telesno,
temuč veliko bolj duševno. Napak bi se seveda ravnalo,
ko bi se odvzela družini vzlasti materi, prezgodnja skrb
za vzbujanje in razvijanje duševnih moči otroka, aH da
bi se preložila še le na drugo ali celo tretje leto. Dobro
pravi vrli Schwarz v svojem sistemu otroške vzgoje : „Ko-
hko nedostaja otroku sedanjega in prihodnjega veselja,
kateremu ne pride nasproti v ljubezni goreče človeško
obličje. Kaj oživi hitreje in blagonosno nagona lju-
bezni v njem, kot mili materni pogled in ljubeznjivi ma-
terni glas ! Združenje obeh v oskrbi materni je gotovo
najpopolnejše vzbujenje nebeškega v človeku".
Tedaj duševno in telesno razvijanje prične naj se
koj prve mesece, že prve tedne otrokovega življenja. Kako
pa se najbolje in najprikladnejše vrši, uči čutečo mater
lastno, srce ali od večnega vsajeni nagon materna ljubezen.
Kaj ti je bila skrbna, ljubeča mati, gotovo ne po-
zabiš tudi v 60 letu svojega življenja. Ah ni pa tacih
mater vedno manj ? AU ne preti moreči duh časa izru-
vati nežno cvetko pravega ženstva?
Ah ne vidiš večine mater v najnižih slojih našega
naroda, da so preobložene z vsakdanjim delom in da se
bojujejo za vsakdanji kruh in obstanek, vsled tega pa
obubožajo na blaginji čutečega srca in se od prave nežne
otroške odgoje vedno bolj odvračajo, ker nimajo v to
časa? AU ne vidiš, kako .dame* višjih stanov vsled sa-
mega hšpanja in vžitka zabav itd. ne morejo si prisvojiti
občutka pravih materinih dolžnosti in hitijo, da ko je
dete rojeno, ga oddajo hitro v popolno oskrbo večkrat
lahkomiselnim pestunjam v največo škodo deteta in se
za njega menijo vedno manj, ker imajo obilo obiskov,
zabavnih družb itd. in vsled priprav za iste nimajo časa
še pogledati dete ? Ali ne vidiš, da odrasle hčere v dru-
žinah našega naroda ravno onega ne znajo, ali pa se jim
komaj zdi, kar bodo morale v nekaj letih prevzeti, —
vzvišene dolžnosti materine?
V prejšnjih manj zahtevajočih mirnemu družinskemu
življenju prikladnejših časih, videle so odrasle hčere, kako
skrbno je ljuba mati z mlajšimi sestricami ravnala in
tako so imele vedno pred očmi vzgled brez posebnega
pouka in so si pridobile čuteče srce in pojem važnosti
maternega pokhca. Čutile so, da so dolžne, pozneje na
svojih lastnih otrocih ravno tako delati.
V sedanjih časih je precej drugače vzlasti v dru-
žinah nižjih slojev, težakov, tovarniških delavcev i. t. d.
Vzgledov zveste žrtvujoče matere ljubezni primanjkuje
vedno holj. Odrasle hčere služijo si vsakdanji kruh in
skrbe le za svoj nečimurni hšp v višjih krogih pa se
morda zanimajo tudi za lepo tujo (kar je gotovo bolj
moderno op. p.) literaturo in razne umetnosti in tako
vstopijo v zakonski stan, ne da bi imele pojem o vzvi-
šenih materinih dolžnostih.
Kako vehke in odgovorne dolžnosti ima mati in
kako nevarno je, le jedno lahkomiselno zanemariti, ve
isti, kdor hrepeni vzgojiti svojo deco zdravo, popolno, po-
št. 11
,.S L O V E-N KA-
Str.
steno, duševno razvito, ter ljubiti svoj rod in domovino.
Tedaj ljube Slovenke, vzgojujmo mladino po nave-
denih načelih in naučila se bode tudi ona delavnosti,
pridnosti in ljubezni do našega milega naroda in do
skupne slovenske domovine Jos. Korokc.
OČESI TVOJI.
Očesi tvoji — dve plameni.
Žareči zvezdi dve,
A kadar v nje pogled utapljam
V globoko, temno zrem morje.
V plamenih teh — žarečih zvezdah
Srce mi zagori,
A v morje temno to-globoko
Se duša žalna zatopi.
Kristin
SANJE.
Sem pod jablano zaspala ;
Slavček je zazibal me
V sladko, da nebeško spanje.
Zlat je sen objemal me :
Bila sem v krasnem gaju ;
Cvetke sem nabirala
In iz rožic malih, nežnih,
Venček si napletala.
Kar je pred menoj tu — angelj
Ves v čarobni luci stal ;
Me pozdravljal je prijazno
In mi cvetko krasno dal.
„Vzemi cvetko to, nebeško"
Mi dejal prav milo je :
,Vse življenje Ti bo cvela.
Razvedrila Ti srce !
Vzela cvetko sera, nebeško :
Angelj je odplaval mi.
Zrla sem za njim v višave, ,
Zginil je — nad zvezdami.
Zdaj ogledala šem cvetko,
In zagledala ime,
¦po duhtečih vseh perescih,
„Poezija" — stalo je.
Sem zahvalo tja poslala
Nad goreče zvezdice;
Srečna bila sem — presrečna, ¦
Delala sem — pesmice.
Mila cvetka, ti nebeška.
Kam' si zginila sedaj?
Ni več sna in ni cvetice ,—
Angelj vse nazaj mi daj !
Mirka.
Književnost in umetnost.
Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaja A. Gabršček,
Snopič 60—61.
Poezije, zložil Zamejski. Mirne, tilie, blage, nežne
in otožne so pesmi kakor je blag, nežen in otožen pesnik
sam — Zamejski. Le tu in tam čita se med vrstimi
a tudi v vrstah in besedah samih gnjev in si'd kakor
vzkipeva tudi iz pesnika včesi sveta jeza in nevolja.
Ako pravim, da so pesmi otožne, ne menim s tem,
da bi bile prisiljeno — sentimentalne ; ne, žalost ni iz-
mišljena, ampak prirojena preobčutljivemu in prenežnemu
pesniku, ki ni k o v a č in ne išče efekta, ampak je pravi
pesnik po srcu svojem.
Zamejski je pesnik — italijanske šole, kar je treba
dobro ločiti.
Ko se je učil svojega materinega jezika, prebiral
naše pesni in ko je naposled čital. tudi razne ocene, ko
je slišal povzdigovati v neb(i kakovo pesen Preširnovo in
Gregorčičevo, vpraševal se je : Kaj, kaj je v tej pesmi
lepega? Tako priprosta je, brez vsakega lišpa !...
In dolgo ni mogel umeti, da je basto lepota pesmi
slovenske.
Enako se godi nam z italijanskimi pesmimi. Dasi
jezika popolnoma vešči, dasi smo prepričani do dna duše,
da je Leopardi velik pesnik, treba nam je vendar dovolj
srčnosti, da se lotimo jedne njegovih dolgih poezij, ka-
tere so Italijanom neprecenljive vrednosti vsled krasne
oblike, prebogatih prispodob in bogato sejanih rožic. V
italijanskem se sploh ne moremo mishti poezije brez
krasne obhke.
Z nepopisno vztrajnostjo, neizrecno ljubeznijo in z
neverjetnim ognjem, s katerim se je Zamejski s a m učil
slovenščine, razumel je naposled duh naše pesmi in vso
njeno lepoto.
slovenskega duha ter preprostost slovenske pesmi
prenesel je lepo v svoje verze, v katerih so tu in tam
posejane nežne rožice, kar pa pesmim ne škodi, ampak
jih dela še bolj nežne in prikupljive, kakor se je izrazil
Gregorčič.
Jeleni Črnogorki, kneginji neapeljski je prva pesem
zbirke Zamejskega, kjer ji pesnik sHka vso bedo in pro-
past Italije.
Opravičen gnjev in srd na voditelje nesrečnega,
ubozega italijanskega naroda izhva nevstrasno v tej pesmi.
Jako krepka pesem, ki se mi je prikupila takoj po
svoji moči je Farizej. O ostalih pesmih morda poz-
neje kedaj. ..
Zamejski je sotrudnik „Slovenke* iri s pazriim oče-
som zasleduje vsak korak ž'eleč ji le'napredka, kakor
Str. 10,
.SLOVENKA"
Št. 11
vsaki stvari, ki je v blagor in prospeh slovenskemu na- |
rodu. Njegove pesmi toplo priporočamo našim cen. čita- |
teljicam ter želimo, da Bog živi pesnika, ki je odušev-
ljen za vse lepo, blago in dobro, ne da bi mislil na last-
no osebo ali svojo korist.
Propali dvori. Pripovijest, napisao Janko Leskovar,
izdala Matica hrvatska, ciena 50 nov.
Evo Matici hrvatski novega sotrudnika, finega opazo-
vatelja, globokega mislitelja in izvrstnega poznavatelja
človeških src in čustev — Janka Leskovar-ja ! Prekrasna
povest »Propali dvori" predobro kaže, da ima pisatelj
vsa ona svojstva, ki so potrebna, da se vzdigne, nad na-
vadni nivean, v višine med pisatelje izvoljene, med pr-
vake. V tem, ko nas podrobno in natanko opazovanje
narave, notranjih bojev, ali ženskega krila „z lila — vrp-
cami" spominja na moderne veriste, kaže nam pisatelj
razhko med Marijo Bratičko in Ljudmilo Borkovičevo
uprav idealno.
Vse osebe v povesti so narisane jako plastično :
Pavao Petrovič, Aristokrat Borkovič, Ljudmila, Marija
Bratička in stara Bratička stoje pred čitateljem tako re-
koč s krvjo in mesom.
Notranji Petrovičevi boji. prehod ljubezni od Marije
Bratiške na Ljudmilo ; Marija sama dobra ali uboga v
duhu, ki nima smisU za drugo nego samo za lepoto in
toilette, ki se boji, da je on ne mara več radi gube v
levem voglu ustnic, nasproti pa Ljudmila una, razumna,
modra, čista !
Delovanje vseh oseb je tako logično podprto, da
je vsaka zvesta svojemu karakterju do zvršetka.
Slovenkam osobito, takim. Ki se pečajo z leposlo-
vjem in se same poskušajo na tem polji, toplo priporo-
čamo »Propale dvore' v proučevanje.
K poroki Musoni- Vilišič. V Vidmu (Udine) je izšla
prav elegantna brošurica o priliki poroke prof. dr. Fr.
Musonija z gč. E. Velišičevo. loan Trinko je spel jako
primerno in lepo pesem ter jo posvetil ženinu — svojemu
prijatelju v imenovani brošurici.
Iz premnogih verzov se vidi, da je Trinko pišoč,
misUl na svoj slovenski narod, katerega ljubi z neverjet-
nim ognjem. Pa kaj bi bil neverjeten ? Saj živi za mejo.
med tujci, med nasprotniki. Evo nekoUko verzov :
Družini mali trdno daj podstavo,
Če društvo si želiš imeti zdravo   _
In zopet :
A ti, njih oče modri.
Ko dečki ti odrasli
Z duševno hrano bodo že se pasli,
Ti mlada srca bodri ;
Ti sipaj skrbno živo luč resnice
V lepo zavedajoče se dušice ;
Ti modre dajaj jim sovete
Ti navdušuj jih za uzore svete.
Zvršuje vpraša :
In kdo konečni nam pogin zapreci
Ter vrata nam odpre k resnični sreči '?
Le starisi ki z božjim blagoslovom,
Z uzgojo umno zgodnjo
V mlada srca vsejejo sinovom
Kar treba, da za družbo nam prihodnjo.
Kot zdravo zrno posejano v polje.
Kali požene bolje !
Brošurico je tiskala  «Tipografia del Patronato*
Udine, jako fino na trdem, krasnem papirji.
Razne vesti.
Rodoljubje in ljubezen. Kritikarica (?) Govekarjeve
povesti v 20. št. „Slovenskega lista" meni, da sem jaz
iz strankarskega obzira spisala laskavo oceno o Gove-
karjevi povesti v Matici; pojasniti moram torej dotični (?)
kritikarici, da jaz si ne dam vsiljevati ničesa.
Ako česa ne morem hvaUti in nočem grajati —
molčim ; proti prepričanju ne pišem nikdar. Jaz nisem
niti pisateljica niti urednica za dobiček, torej neodvisna
od vsakega strankarskega vpliva.
Glede povesti pa pristavljam še toliko, da sem spi-
sala oceno več dni pozneje, nego sem jo čitala, kar še
zdaj obžalujem ; ako bi jo bila spisala v prvem ognji,
neposredno po čitanji, bila bi ocena — po pravici tudi
— še ugodnejša Marica.
Ljnbljaua. V podlistku .Slov. naroda* od dne 15.
maja toži se zopet o žalostniii razmerah glede govorice
Ljubljančank v javnosti. K zvršetku omenja pisec „idea-
list'' „Slovenke-', češ naj bi vplivalo žensko glasilo v
narodnostnem oziru na naše dame.
Slovenke, sestre ! .Kli ne čutite same, kako je to
nelepo, da se še vedno po tolikih pregovarjanjih ne upate
sé slovenščino na dan ? In če vam v njej ne teče jezik,
vadite se je in recite : mora, mora, mora iti !
Srčno se strinjamo s pisateljevo željo, naj bi do-
bile Ljubljana skoro tudi na zunaj slovensko lice !
• v
' Iz češkega „Zenskega sveta* posnemamo : Dokto-
rica gospa Carnomarskaja je postala asistentinja kirur-
gične klinike" za otroke na akademiji v Petrogradu, ka-
tero mesto se je prvič prepustilo dami.
Pet angleških društev, ki delajo za žensko svobodo,
so se združila se svojimi delegatkami v subcomité, ki
bode deloval na to, da pridobe ženi volilno pravico.
Dve družtvi imata svoj sedež v Londonu, tri pa v
Bristolu, Edinburgu in na južnem angležkem.
*       *
Lady Arranova, dama iz višjih angleških krogov, je
napravila kaj izborno delo za uboge. Njen soprog grof
Arran ima namreč vehko posestvo na Irskem, tam je za-
čela gospa Arranova industrijo za pletenje nogovic se
smešno — majhnim kapitalom — 40 gl., a že minolo
leto je bilo delavkam izplačanih 7200 gl. ; spletlo se je
st. Il
»SLOVENKA*
Str. 11
7000 parov nogovie, katere so razposlali po Angleškem,
na Rusko, v Francijo in Ameriko.
*
V ženske kurse na Levovski akademiji se je zapi-
salo 270 slušateljic med njimi mnogo učiteljic.
Ob otvoritvi je govoril profesor Cviklinski, potem
pa dr. Glabinski o ženskem vprašanji zajedno se so-
cijalnim.
* *
Na univerzi v Lvovu je že ena redna slušateljica
medicine, namreč hči tamošnjega gimnazijskega ravnate-
lja s popolnoma ligitimno maturo.
* *
Amerikanski časopisi javljajo, da je bila na bol-
nici Manhattan — State — Hospital v Wards-Island v
severni Ameriki izvoljena za predsednico gospica Agnes
P. Mahonveva. Imenovana dama ima 37 let ter je bila
povišana na „College of Pharmacy v Novem Jorku'.
Zeuski zdravniki. V „Wiener Medizinische Blätter*
pisala sta o ženskih zdravnikih znani fizijolog prof. (iaule
ter zaolog in patolog Močnikov. Iz ol)eh pisem posnemamo
le najvažnejše..
Častiti in dragi lolef/a !
Dobro znate iz prejšnjih časov, da sem vedno sma-
tral najvišo izol)ražbo ženskega spola (in najviša izobrazba
je samo ena, ne ena za možke, druga za ženske) za po-
treben razvoj človeškega razvitka. Vendar me je nekoliko
skrbelo, da bi se tudi ta najiredek kakor marsikteri drugi
ne rodil ob hudih bolečinah. Šest let sem že imel pri-
liko opazovati popolno enakost obeh spolov v praksi in
danes rečem lahko s prepričanjem, poskus je storjen,
napredek je za človeštvo definitivno pridobljen, čas dvoma
je za nami in ženske študije vrše se danes že tako gladko,
tako samo ol) sebi umevno, da so spreobrnile ceh') ko-
lege, ki so došli polni predsodkov iz Nemčije. Ženske so
v obče marljive in delajo dobre izpite. V obče ni v njih
odgovorih nič specifičnega, nič tacega, česar bi se ne našlo
tudi med študenti.
Kar se tiče hladne krvi, pripravnosti, miru pri ek-
sperimentiranji in sekciranji so enake možkim, niso ne
slabše ne boljše od njih
Iz tega se razvidi, da so za zdravnike tako spo-
sobne kakor možki. To je potrdila tudi praksa ; one de-
lajo kakor možki včasi boljše, včasi slabše. Mi imamo že
mnogo zdravnic tu v Švici. Umevno, da niso vse juna-
kinje. Nekateri vpijejo še vedno, ko zasačijo ktero na
kakem neumnem činu. Koliko neumnosti bi pa našh, ko
bi gledali možkim tako natanko na prste !
Brez dvoma je med zdravnicami nekaj prav zmož-
nih, kterih delovanje je uprav blažilno osobito za ženske.
Kar se pa tiče nravnosti, vedejo se jako korektno in da
le delajo čast svojemu stanu, so med sabo jako stroge.
Kar Vas pa bode gotovo presenetilo je, da s tem vpli-
vajo tudi na študente. Povzdignile so tu niveau pridnosti
in vgleda ter mora biti za vse pesimistične moraliste
jako tolažilno, ako povem, da se n. pr. v moji dvorani,
kjer je okoli 70 ljudij obeh spolov,, mahoma stemni, ne
da bi se kdo najmanje pošalil.
K zvršetku še novico, da se je neka dama (prva)
kot privatna docentinja sposobila za rimsko pravo v
pravni fakulteti.
Zürich. Prof. Gaule.
Prof. Močnikov piše :
Kar se tiče ženskega vprašanja, rečem Vam lahko,
da sem se v tolikih letih prepričal, da višje, osobito pa
medicinske študije so v ženskih velike koristi.
Kolikor jaz vem, uči se velika večina ženskih tu v
Parizu kakor tudi v Švici in na Ruskem jako marljivo
in z uspehom. Samo malo je med njimi »sinjih nogavic'
nihilistkinj, katere ne delajo nič resnega. Te izjeme pa
ne smejo vplivati na občno sodbo.
Ako bi hotel, kar sem povedal, potrditi s primeri,
bi ne bilo primerom konca. V Rusiji poznam celo vrsto
prav zmožnih in vestnih ženskih zdravnikov. Najbolj
znana je gospa Suflova, ker je bila med jirvimi. V Odesi
ima gospa Schoz (zdravnikova žena) jako razširjeno
prakso. Med zdravnicami, ki so se odtegnile praksi, ime-
nujem Vam lahko gospo Rout v Lausani ženo slavnega
kirurga Routa. Moja žena, ki sicer ni študirala medicine,
ampak le prirodoslovne študije, mi vrlo pomaga kot asi-
stentinja. Ona je izvrstna tehnikinja za bakterijologijo in
dela tu v zavodu Pasteur najlepša dela.
V svesti sem si, da oni. kdor opazuje stvar brez
predsodkov, bode gotovo za to. da se ženske puščajo in
vzprejemajo v fakultete.
Paris, Dr. El. Mvćniiiov.
Doma.
.latiiilka se ohranijo na ruski način tako-le : Od-
berejo se sama lepa zdrava, jesenska ali zimska, trda
jabolka ter se dobro obrišejo ali pa operejo in posuše
Potem se polagajo v sodček ter se polijejo z slano vodo.
Sodček se na to dobro zabije ter se postavi v ledvenico,
a ko začne zima pritiskati, pa v hladno klet.
Voda se pa pripravlja tako : na 30 1. vode se dene
1 kupica soli ter se voda zavre in pred vporabo ohladi.
Nekateri denejo tudi 1 kg. ržene in pšenične moke v
vodo, da pridobijo jabolka bolj kisH okus, ali se primeša
nekaj medu in cukra in kaka dišava, n. pr. sladki ja-
než, čumna itd. Tako stojijo jabolka celo leto in posta-
nejo le še lepša in boljša.
Gorečo petroljkn. Marsikatera gospodinja ima slabo
navado, da gorečo petroljko nazaj zavine, če ne potrebuje
velike razsvetljave, meneč, da ji pogori manj petrolja.
To je popolnem napačno; petrolja zgori ravno toliko,
kakor pri popolnem goreči svetilki, o čemer se lahko
vsaki sam prepriča s poskusi. Pač pa pokvari taka sve-'
tilka zrak v sobi, ker izhlapi veliko nepožganega petrolja,
kar lahko spoznamo po jako neprijetnem, dušljivem duhu,
ki ga provzroči taka svetilka, kar je seveda tudi zdravju
jako kvarljivo.
^. -. Srebrne ilice ah druga srebernina, ki je potemnela,
se snaži najlepše z lesnim pepelom, s kojim se žhca z
Str. 12
'.S L O V E N K A"-
mokro krpo odrgne. Počrnelo zlatnino treba vtakniti
samo za trenutek v vroči pepelnati lug, a svetla bode
zopet kakoi' nova.
Galun je izvrstno sredstvo zoper vsakovrstno go-
lazen. Stenice se zgubijo takoj, če se dotične stene in
pohištvo namočijo s kropom, v kojem je razstopljenega •
nekoliko .goluna. — Če se pobelijo stene in strop z ap-
nom, ne bodo muhe ostale v sobi. — Človeku golun ne
škoduje.
Madeži od vina, pii-a in liqueuroo se sperejo z mra-
mornatih plošč, ako se zlije na vsak madež kapljico Eau
de Javelle. Mladeži izginejo takoj. Dobro je, ako se potem
še vodo splahne in ako treba tudi z milom.
Ročna dela. Čestokrat se dogaja da, se zbodemo v
prst, ko šivamo aH vezemo. Dasi je le malenkosten ubo-
dec, vendar prikazuje se v največih slučajih kri ter one-
snaži delo. Odpravijo se pa ti madeži takoj, ako se na
madež déne malo namočen škrob (štirko). Kakor hitro
je škrob suh, spiha se proč in od madeža ne ostane
skoraj sledu na belem ali barvanem atlasu ali drugem
svilnatem blagu.
Korali zopet v modi Modni listi naznanjajo, da pri-
dejo korah zopet v modo za lišp. Ne samo, da se bodo,
rabili pasi in ovratnice iz koralov, posejana bode s ko-
rali tudi plesna obleka. V laseh pa se ne bode videlo
drugačnih glavničkov nego iz korala. Letos po kopališčih in
prihodnjo zimo na plesih kraljeval bode torej le rdeči koral.
Kolcanje se takoj ustavi, če se zavžije košček na-
vadnega, v kis namočenega sladkorja.
Krvni tok. Če teče kri iz nosa, prenelia kmalu, če
se dene v nosnico, v hmonin sok namočene bate, ktero
naj se pa kohkor mogoče, visoko porine. To naj se par-
krat ponovi in gotovo pomaga.
Marica II. Poslala sem Vam rusko slovnico, pisala Vam
bodem kmalu. Pozdrav I
F e o d o r a Dobro ; bode me sihio veselilo.
Poročilo o znameuitem češkem ženskem kongresu pri-
nesemo prihodnjič. ;   ,'
Naznanilo.
Založništvo „VžigaUc družbe sv. Cirila in Metoda,,
prejelo je te dni toliko množino tega narodnega blaga,
da vsako naročilo lehko točno izvrši. Zaloga je v trgo-
vini Iv. Perdana v Ljubljani. Vodnikov trg. — Slovenke!
Kupujte le družbine vžigaHce, ker s tem razširjate slo-
vensko ime in gmotno podpirate družbo sv. Cirila in
Metoda. — V Trstu se dobivajo tudi ..Svinčniki družbe
sv. Cirila in Metoda" v tabakarni g. Lavrenčič-a Piazza
Caserma št. 1.
Listnica uredništva.
Krasnoaorski. Snov jako navadna in celo v ..Sloven-
ki" že obdelana v slikah iz velikomestnega življenja. Prosim kaj
druzega o priliki !
B g. v. L j. Pesmici prideta na vrsto, a v maju gotovo ne,
prejele smo prav mnogo „pomladnih'- pesmi.
Mirka. Hvala vse pride — počasi. Pozdrav!
Dem atrija. Prejela, hvala, a treba bo malo prenarediti ;
žena, ki prinese možu 40.000, ne bode kuhala sama. Pozdrav !
,7 e z e r k o. Prav pišete : Res vsula ?e je „toča iz pesniških
oblakov od vas mlađih začetnikov". Morebiti bode med tolikim
številom mladih pesnikov vendar kteri — biser. V toliki množini
spisov, naravno, da nismo še mogli pregledati ne Vaših ne dru-
gih mnogobrojnih spisov.
R a j k o. Pride, a prosimo potrpite, obilo gradiva smo pre-
jele pred Vašim.
Železnato vino
preiziiušenega. zanesljivega učinka, ima t sebi
lehko prebavlj iv železnat preparat kateri učin-
kuje pri slabotnih, na pomanjkanju krvi in na
živcih trpečih osebah, pr poročljiv posebno
tudi za slabotne, blede otroke. III
Deset gi-araov tega preparata ima v sebi 2b railigramov že-
leznatega kisleka iu 10 niiligramov izlećka iz skorje kineš-
kega drevesa.
T.ptnriiJir PiVpaIi v Ljubl.iani jamči za ozna-
LeKdiiiar ratoii .^„^ jp^^^^o se-
stavo, potrjeno po kemični razkrojbi dr.H. Hagerja
v Frankóbrodu na Odri in prof. Balt. Knapit-
scha, zapriseženega sodnijškega kemika v Ljubljani.
steklenica imajoča pol litra velja 1 fjld., 4 polliterske ste-
klenice 3 gld. Oj kr., franko s poštnino vred 4 gld-
Naročbe odpošiljajo so točno proti poštnem povzetju.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznašalec lista .Edinost"
ki ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. ob-
činstvo za popravljanje vsakovrstnih ur. Udan-
Friderik Colja, vratar hiše št. 8 via Solitari i
List izhaja vsako drugo soboto in stane za vse leto 3 gld. ; za naročnike ,Edinosti'' pa 2 gld. ; posamezne številke se bodo dobivale
v Trstu v tabakarnah : pri Ghiozzi in pri g. Lavrenčiču (Piazza Caserma), pri Pipanu (Ponte della Fabbra) in pri Fratniku (Sv. Ja
kob po 12 kr. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvu „Edinosti"* ulica Molino piccolo, hšt 3, II. nstr.
Lastnik konsorcij lista »Edinosti- — Izdavatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc. Trst.
.';J)