NA LJUBLJANSKEM BARJU
Problemi kanalizacije Rakove jelše - I.del
Rakova jelša leži med Ljubljanico, Malim grab-nom, južno obvoznico ter novo Kardeljevo cesto, južno od kompaktne naselitve. Vsa našteta nase-Ija. razen nasutega dela Rakove jelše, so v glav-nem zgrajena na zatečeni višini travnikov. Glavna komunikacija je stara gramozna cesta na Rakovo jelšo, ki ni nič višja kakor travniki, nima nobene fundacije, zato se pod neprestanim prometom poseda in potaplja v barje, ali pa se useda skupaj s celotnim barjem. Posamezne površine sedaj obravnavane Rakove jelše smo pod okupaeijo, na prošnjo lastnikov, nasipavali s smetmi v različnih višinah. Nivelete vseh 550-600 objektov, to je stanovanjskih zidanih hiš in barak, so zelo različ-ne, ker imajo različne nasipe, različne temelje in različne pilote.
Stalna talna voda leži različno, in sicer v globini 0,40 do 3,5 m pod nasutim terenom oziroma izvršenimi vrtinami. Za posamezne vrstne skupi-ne objektov ob ozkih uličicah, so si lastniki zgradi-li skupno padavinsko in fekatno kanalizacijo ter jo speljali v Ljubljanico. Te črne kanalizacije ne odgovarjajo strokovnim in tehničnim zahtevam za čisto okolje in čisto vodo. Posamezni lastniki ima-jo regularno, pa tudi sivo in črno napeljavo vode in tako se potroši veliko vode, ki se izceja v jarke. Kakor drugod v mestu, se tudi tu uporablja vse-mogoče praške in detergente, ki dodatno vplivajo na zunanji izgled tekoče in stoječe vode v odprtih odtočnih jarkih, ki so vsi speljani neposredno v Ljubljanico, ali pa v globlja odtočna jarka ob obeh straneh Ceste na Rakovo jelšo in od tam dalje v Ljubljanico. Barva odtoka odpadnih voda je sivkasto-rumena in vijoličasto-zelena, voda za-smraja celotno okolico tako, da je poleti neznosen smrad in resnično leglo vsemogočih golazni in mrčesa.
Pri obravnavanju talne vode smo dolžni opozo-riti, da bodo vsi globoki kanali za ločeno odvaja-nje padavinske in odpadne vode močno vplivali na vse obstoječe temelje objektov, pa najsi bodo iz betona, ali celo na pilotih, ker se bo talna voda po izgradnji kanalizacije poglobila za cca 2 metra. Temelji in objekti bodo pokali, piloti bodo stroh-neli, hiše se bodo posedale ali celo podrle.
Preden bomo začeli z gradnjo ene ali druge kanalizacije, morajo vsi posestniki podpisati izja-vo, da ne bodo zahtevali od družbe, da se jim popravi razpokane, preveč posedene, ali celo po-rušene hiše ali barake. Zemljišče za ceste morajo lastniki odstopiti brezplačno in bremen prosto družbi še pred začetkom del.
Za potrebe mesta, za odločitve, kaj naj na Ljubljanskem barju delamo, vršijo geometri iz Fakultete za geodezijo Univerze letne meritve, ali in koliko se Ljubljansko barje poseda. Nesporno so ugotovili, da se pretežni del barja, od Podpeči do Rudnika in Pijave gorice poseda letno za 3 do 4 mm, da se pa območje močnejše pozidave ob Črnovaški, Ižanski in Peruzzijevi cesti posedajo letno za 12 mm. Verjetno je vzrok hitrejšega posedanja teža nasipov pod hišami in vrtovi, same hiše in hlevi ter vedno večji in težji promet na dovoznih cestah v naseljih.
Cesta na Rakovo jelšo, ki je trenutno najbolj pomembna, se posede letno z vso okolico za cca 4 milimetre. Ker pa je ta cesta zatečena in grajena v višini starih obojestranskih travnikov, leži tre-nutno zelo nizko ter bi jo kazalo vsaj nekoliko, z nasilnim nasipom dvigniti. Tudi vse zatečene hiše, ki ležijo med Cesto na Rakovo jelšo in sedaj zelo dvignjeno Kardeljevo cesto, bodo ostale v nekem bazenu, ki ga bo treba zavarovati pred občasnimi poplavami. Za odvajanje padavinske vode ob Cesti na Rakovo jelšo zagovarjam grad-njo odprtega meteornega jarka iz montažnih be-tonskih koritnic, na katerega bi navezal vse oboje-stranske dvoriščne meteorne odprte jarke ali ka-nale. Vsekakor pa predlagam, da se iz celotnega območja Rakove jelše, med Ljubljanico in Cesto na Rakovo jelšo spelje padavinsko vodo na povr-šini bodočih asfaltiranih uličic, in sicer polovico v Ljubljanico, polovico v odprti betonski jarek na cesti na Rakovo jelšo. Uličice naj bodo vsaj 50 cm globoko nasute s čistim nosilnim kamenim materi-alom, prekrite z asfaltom. Ob robu naj bo polože-na v eni vrsti na betonu granitna kocka. Vozišče širine 5,50 m naj v celoti visi podolžno proti Ljubljanici in proti Rakovi jelši v padcu cca 1,5 centimetra na 1 meter. Prečni padec na asfaltnem vozišču naj znaša v sredini naselja cca 3 centime-tre, ob iztoku v Ljubljanico, ali na cesto na Rako-vo jelšo pa 8 centimetrov. Tako bi vso vodo iz vozišča in dvorišč rešili brez vsake posebne podze-meljske kanalizacije. Dvignjeni robniki in posebni hodniki za pešce ob teh ozkih zatečenih uličicah niso potrebni, ker so vse uličice izrazito slepe in zemljiškoknjižno služnostne. Ker imajo vsi lastni-ki avtomobile, je prevoz iz ozkih ulic na dvorišča lažji preko granitne kocke, kakor pa preko dvig-njenega robnika z nešteto uvozi.
Če bomo zgradili gravitacijski sistem za odpad-no kanalizacijo, ga je vsekakor treba položiti na betonske pilote. Leseni piloti se na površinah, ki so močno nasute, ne bodo obnesli, ker bodo vsaj
1 meter segali iznad talne vode. Zato je treba zabiti železnobetonske pilote na ustrezne razdalje in vsaj pod vsakim hišnim priključkom kanalizaci-je za odpadno vodo.
CIRIL STANIČ