Izhaja vsako soboto zj.itraj. Vsaka, dru^a' šiovilka ima poučno /abavno ilu^trim-rano prilogo Di’užinski piijatel jw.
Uredništvo „Zarjo“ jev Trstu, Via dei Kahhri 2 Tja je treba nasloviti vso ,rokopise, ki naj so objavijo v listu ali pa v prilogi. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejema jo. V nujnih slu'a j ih se je posluževati telefona tiskarno štev. v
v pravništvo , Zarjo- je v Irstu, \ ia dei Fabhri št 2. Sprejema naročnino, inseratein reklamacije. Naročnina „Zarje s pri logo je za vso leto naprej po pošti K. (i. —, za pol leta K. 3.—. Posamezne številke po 6 v.
Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno pet t vrsto Pri večkratnem objavljenju primeren popust Poštno - hranilni enega računa štev. 64139.
Jo so narodnjaki!
Pred seboj imamo knjigo, ki je prav kar zagledala luč tega sveta in ki bi imela biti „kažipot“ za Goriško 1908. Ta „gnida“ je „Parte terza della Gnida Generale delle Provincie Adriatiche Orientali“ — „Goriziano“ — 1908., izdali Mora & C.
Ko bi se vsaj imenovala „delle Provincie Au-striache sulPAdria“, toda tisto delle „Provincie Adriatiche Orientali“ nam zveni — odkritosrčno rečeno — malo preveč italijansko. Tako se zdi nam. Za to bi mi tudi mislili da ta „gnida“ ne sprejema prav nič slovenskih oglasov, ker bi s tem laška publika morala priti do znanja, da živijo v „orjentalnih jadranskih provincijali“ tudi. . . . Slovani in to je nekaterim Lahom v teli „provincijali“ zelo . . . nevšeč. In vendarle vidimo, da laški „kažipot“ za Goriško deželo („Goriziano“) sprejema prav rad tudi oglase slovanskih tvrdk, ker so . . . najbrže slano plačani. Tu vidiš slovanske obrtnike, trgovce itd.
Sicer temu se ne čudimo; gšeft je gšeit in ostane gšeft. Čudimo se le, da čitamo v „guidi“ per il „Goriziano“ oglase tudi takih strank, ki so, kar se tiče jezika,, v kolikor smo do zdaj mislili naravnost intransigentne! Svojim očem nismo hoteli verjeti, ko smo zagledali na str. 430 :
„Edinost“, giornale sloveno quotidiano politico“ itd. kjer se hvali, da je po uradnem listu (dopo la gazzetta ufficiale) najstarejši list v Trstu in zelo pripraven za reklamo. „L’ „Edinost“ e il giornale piü adatto per la reclame“. itrk itd"."	• '
„Balkan“, giornale croato quotidiano itd., pravi tudi da je zelo razširjen in se priporoča Lahom za blagohotno reklamo: „Il Balkan “ e il piü ef fi-caee giornale per la reclame itd. itd,
Vse to v izključno laškem jeziku. Zares „Edinost“ in „Balkan“, smo hoteli reči: Slovenac i Hrvat za uvjek brat i brat v . . . laškem jeziku.
Tudi „Tršćanski Lloyd“ berači v izključno laškem jeziku za „inserzioni“ (oglase), toda se vsaj lahko opraviči da je trgovsko-obrtno glasilo, med tem ko se prva dva „brata“ bahata, da sta politični glasili. Ker povrh, tega pravita oba na isti strani, da sta „najbolj primerna“ za oglase, res ne vemo, komu bi verjeli!
L ISTEK
S I 2ŠT.
Jz življenja delavčevi Spisal V. R.
Slava Bogu v višavah! . . .
Na koru je zabučalo, zvonovi so zazvonili in nekaj kakor veličasten slavospev je zaplulo čez mesto na krilili toplega pomladnega vetra. Kakor bi se gubila žalost, ki je ležala ves veliki teden nad mestom, so se trgali oblaki in med njimi se je pokazal košček neba. Skozi okno je posijal zlat solčni žarek v cerkev in pregnal vse sence, ki so ležale po kotih, oltarjih in v človeških srcih.
Začutila ga je tudi slepa starka, začutila je njegovo gorkoto in solze ganotja so ji prišle v ugasle oči. Xi videla luči in one velike sreče na obrazih, a čutila jo je, in njeno srce je zatrepetalo v nepokoju.
Sklonila je sivo glavo, močneje stisnila palico in vroča prošnja je vstala iz njenih prsi.
— O Bog, sina mi daj! Vrni mi ga, vrni mi njegovo ljubezen, daj mi, da ga po letih zopet stisnem na srce ! . .. Oče naš, kateri si v nebesih.,.
Vmes pa se je pela „Slava“ in trobente so donele in njih glas je kipel do neba, orgije so se glasile veselo, kakor še nikoli in glasi vijolin so se dvigali med to zmagoslavno melodijo kvišku kakor molitev iz drobnih boječih otroških src. . .
Na str. XVIII. istega „Kažipota“ se priporoča „narodna“ tiskarna Laginja i drug v Pulju in sicer; na prve m mestu v laškem jeziku; na drugem mestu v hrvaškem, na tretjem v ne niškem jeziku.
Mi res ne vemo, od kedaj je toliko Nemcev na Primorskem, da se mora „narodna“ tiskarna priporočati extra tudi po nemško, toda „narodni“ gospodje bode to že znali.
V laškem oglasu čitamo „Deposito di tutte le Stampiglie per l’i. e r. Marina di guerra e per l'e-sercito“, v nemškem „Drucksorten für die k. u k. Kriegsmarine und Landestruppen u. s. w.“ v hrvaškem : Skladište vojničkih, općinskih, crkvenih itd. tiskanica“.
Torej „cerkvene“ tiskovine priporoča Laginja i dr. le Hrvatom in še tem le po vojaških in
občinski! i.
Sicer naj gg. okoli „s koro naj starejšega“ trž. dnevnika in drugi ne mislijo, da jim mi Bog ve kako zamerimo. Ko bi mi kaj takega storili, bi se nam smelo zameriti, toda njim, kdo bo kaj zameril.
Samo to Vas prosimo: Ne zamerite ni vi nikoli katoliškemu duhovniku, če se tuintan iz objektivnosti poslužuje z Labi laškega jezika.
Če smete vi beračiti oglase v laškem jeziku zavoljo mamo na, bo smel tudi duhovnik reševati duše v laškem jeziku zavoljo Boga!
(Pa ne postanejo naše dežele tako „italijanske“? Op. stavca.)
Političen pregled.
Avstrija.
Te dni zborujejo razni odseki državnega zbora. Dne 16. marca se pa snide poslanska zbornica, ki bo rešila najprej vladno predlogo glejle vojaških novincev in se potem takoj lotila [državnega proračuna. Največje in najvažnejše vprašanje, ki se bo imela z njim baviti zbornica, je splošno starostno zavarovanje, toda predpriprave za ta zakon še niso tako dozorele, da bi mogla ta predloga biti parlamentu predložena že v pomladnem zasedanju. Predložila se bo šele jeseni. Za budgetno posvetovanje bo potreba več tednov. V prihodnjem zase-
In zapuščeno njeno srce se je vdalo popolnoma molitvi, polagoma je prišlo zaupanje in velika sladkost in vdanost vanje in bila je gotova, da njena prošnja in njeno brezmejno hrepenjenje ne bo zastonj. —
Popoldne je sedela kakor po navadi ob stopnicah cerkve svetega Antona. Na tleh pred njo je bil lesen zabojček s škatljicami vžigalic. Pristopi' je tu in tam kdo, vzel škatljico, ji stisnil krajcar v roko in šel dalje.
Šumelo je mesto naokoli, mnogo ljudi je hodilo po ulicah in v gorkem zraku je trepetalo skrito pričakovanje. Doli v kanalu je pel deček napolitansko pesem polno hrepenenja in ognja; nemara je slonel ob robu jadrenice in gledal v morje, ki se je svetlikalo v solncu in rahlo pljuskalo v pisane boke.
Tudi v starkinem srcu je bil pomladanski dan, poln velikonočnega pričakovanja, a tako skrivnostnega in nemirnega kakor še nikdar ne.
Počasi je izginjala tema izpred njenih oči, lepe in drage podobe so vstajale pred njo, žive in resnične, kakor so bile v nekdanjih časih.
Potihnil je za njo šum mesta, ni več slišala korakov mimogredočih, pesem se je izgubila nekam daleč — le spomini so oživeli in jo objemali.
❖
* *
Videla je svoje nekdanje mirno in prijazno stanovanje. Dvoje sobic je bilo, vsaka z enim oknom, iz katerih se je videlo čez strehe in dim-
danju bodo prišli na vrsto: novela k državljanskemu zakoniku, reforma poslovnika in zakon o trgovinskih _ pomočnikih.
■>'-? Hrvaška.
Z novim banom Rauch-om'Hrvatje niso zadovoljni. To je posebno pokazal vsprejem bana, pri katerem ni manjkalo piskanja in gnjilih jajc. —-Narodna stranka, na. katero je prejšni ban Rako-dezay toliko upal, .se..je j-^pustila in se ne udeleži deželnozborskih volitevf^llaron Rauch pa hoče organizirati svojo novo „Unionistično stranko“. A že sedaj se javljajo težkoče. Na Srbe ne more računati, ker mu odločno nasprotujejo, prav tako tudi ne na Tomašičeve pristaše. Gotovo je, da Rauch pri bodočih volitvah še ne dobi večine. Razpustiti nameravajo sabor dvakrat in tudi trikrat, da dobi Rauch večino. Sodi se, da čakajo Hrvaško burni časi.
Sveta vojska proti Evropcem v Maroku.
Novi sultan Muley Hafid je proglasil sveto vojsko osobito proti Francozom. Sultan upa, da kmalu pribori Casablanco in Meduino. Zapustil je svoj tabor pri Elkenacerju in prodira proti Savtjasu, da pričnevojsko s Francozi. Sveta vojska se napoveduje proti „gjavrom“ po celem Maroku. Ni izključeno, da nastopijo fanatizirani mohamedanci proti Evrop-cem v celi severni Afriki.
Ruska duma
Ruska duma se je te dni zopet sešla. Razpravlja o jako važnih zakonskih načrtih.
Anarhistični napad na vojno brodovje preprečen.
Iz Rio de Janeiro poročajo: Tukajšnja policija je odkrila velikansko anarhistično zaroto proti ameriškemu vojnemu hrodovju (16 bojnih ladij), ki iz Hampton Roada plove proti San Franciscu pod poveljstvom generala Ewansa. Zarotniki so nameravali v janeirški luki vtihotapiti; se na ladje ter jih z bombami razstrehti v zrak.
Jfaračajte i» azšfrjajte
„ZM30!“
nike vun na zelene hribe za mestom. Pod oknom kuhinje pa je bil miren in tih vrt.
Prijetno življenje je bilo to. Sin jo je ljubil in le malo je pogrešala moža, ki ji je bil umrl že pred leti. Tu in tam se je res spominjala nanj in v žalostnih dneh so ji prišle solze v oči ob tem premišljevanju — a prišel je Francelj, pogledal ji z zvestimi, otroškimi očmi v obraz in prešla je vsa žalost.
„Glejte, mati, moje roke! Prej bodo omagale, kakor da bi vas jaz zapustil. Nikar ne žalujte preveč po očetu! “	'	.
Prešla je žalost in zaupanje v sina jo je potolažilo in razveselilo.
Tako sta živela leto za letom. Sin je delal v tvornici železa, priden in zvest je bil in postal kmalu mojster. Ona pa je gospodinjila.
Jeseni je bilo pred štirimi leti. Mrzel in neprijazen večer je bil, po nebu so se podili oblaki in veter je stresal okna in zaganjal vanje dežne kaplje. Ura je z drobnim, cingljajočim glasom odbila že deset, a Francelja še ni bilo.
Čudno in nemirno ji je bilo v srcu. Navadno je bil ob osmih doma, a nocoj je že deset, pa ga še ni.
Ni ji dalo miru. Šla je k oknu in je odprla. Mraz jo je stresel in v obraz so ji škropile mrzle kaplje. loda ni se umaknila. Gledala je na ulico, a nikogar ni bilo doli. Plinovi plamenčki so se nemirno gibali sem in tje in njih odsev je trepetal v motnih lužah po tleh. Gledala je pazno na ulico,
,Z A R J A'
NOVICE
Današnja številka ima prilogo „Družinski Prijatelj-.
n Profesor Ujčič in . . . liberalci En gospod v našem uredništvu, star prijatelj in sošolec prof. Ujčiča, je prejel od istega povodom napadov od strani znanega tržaškega lista nastopno privatno pismo, katero nam je dovolil obelodaniti:
Gorica, 20. I. 908.
Predragi!
Zahvaljujem se Ti, da me je sicer mlada pa že čvrsta „Zarja“ branila proti napadom tržaške „Ed.“ Glede napadov samih pa Ti lahko rečem: Hrvat sem rojen in Hrvat ostanem do smrti; tega mi tržaški list ne vzame, če tudi spremeni moje ime stokrat v Uicich.
Oni duhovniki (?) pa, ki čutijo poklic, da me kontrolirajo, naj bi poročali vedno le lojalno, strogo obvjektivno in brez zavijanj. Če so res duhovniki, jim bo gotovo znan tudi tekst: Joan. 4, 21.
Ako je nekaterim žal, da sem postal profesor, jim pri najboljši volji ne morem pomagati. Zakaj se niso ti zdaj tako „nezadovoljni“ gospodje podvrgli izpitu? Saj je vse tako lahko.
Kar se tiče moje teologične naobrazbe pa so že sodili drugi činitelji, ki razumejo o stvari nekoliko več, kakor oni gospod, ki je pisal v „Ed.“
Memento mei in prisrčen pozdrav!
Tvoj Ujčič.
Mi smo bili vedno prepričani vkljub člankom v tržaškem dnevniku, da g. Ujčič ljubi svoj materinski jezik in svoj narod. Če bi pa kedo zahteval, da mora radi tega biti neprijazen ali kar nepravičen nasproti drugo narodnim, ta ne umeva pozicije, ki jo ima profesor raznonarodnih dijakov, in še povrh tega profesor moralke, katera pravi: „Ljubi svojega sovražnika“ (toliko več političnega nasprotnika) in „ni razlike med Grkom in Židom.“
Čudno je tudi, da je tržaški dnevnik postal tako „nervozen“ le odkar je postal Ujčič definitiven. Prej se ga sploh ni spominjal. Iz te okoliščine pa smemo lahko sklepati, odkod nervoznost. Tudi si lahko mislimo vir, odkod so prišli dopisi, pa rajši molčimo. Marsikaj pride s časom že na dan. Kako pa zna biti tržaški dnevnik, ki očita g. Ujčiču preveliko prijaznost napram Lahom, kar „gen-tile“ v laške m jeziku, ko gre za ideale . . . par-don za denar, nam priča današnji uvodni članek: To so narodnjaki! Čitajte ga pazljivo!
n Malo odgovora je vendarie prišlo v tržaški dnevnik na naše članke o krivičnem sk'epu občinskega zastopa v Dolini proti škofu. Ker vemo, da naši čitatelji ne berejo tižaškega dnevnika, priobčimo tu dotični «majhen odgovor» dobesedno. Glasi se :
Malo odgovora. Iz Doline smo prejeli: Gospodom duhovnom, ki so po dp sah udanosi.no
toda nikogar ni bilo. Čez dolgo časa se je prikazal nekdo, gugajočih korakov se počasi plazil ob zidu in stiskal	klobuk na	glavo.	Strah jo je obšel	—
morda je	Francelj. A	ni bil.	Postava je	izginila	za
voglom in zopiet je bilo vse prazno. Vedno gostejše kaplje so škropile z neba in veter se je zaganjal v tla, da so svetilke skoro ugašale. Mraz jo je stresal in ni več mogla obstati pri oknu,
Zaprla je in sedla k mizi. Začela je moliti, a skrbi ji niso dale. miru. Solze so ji stopile v oči in jok jo je premagal. Počasi je potekal večer in mučna in težka tišina je	bila v	stanovanju.	. .
Oči	so ji gorele	od solza in luč na	mizi je	že
pojemala, ko je nekdo potrkal. Vsa vesela je hitela odpirat, ker je bila prepričana, da je Francelj.
„Mati, nemara ste že bili v skrbeh? jo je pavprašal, ko je vstopih, in ji ves vesel stisnil roko. V obraz je bil rudeč in oči so se mu svetile veselo, preširno, dasi je bil zunaj neprijazen večer in je bila obleka Franceljeva vsa mokra.
„Oh, Francelj, čemu si mi napravil take skrbi? Bala sem se že!“ ga je karala.
„Prijatelji . . . mati, vesela družba. . . in človek se težko reši!“ je veselo odgovoril.
Ni ga karala dalje, vesela je bila, da se je vrnil. . .
Potem je prišlo gorje, naenkrat in nepričakovano. . .
Iz tistih časov ni imela prijetnih spominov. Le vroče, divje sanje so ji še ostale, krvavo-goreče postave, ki so bežale v divjih krogih pred njenimi očmi in z gorečimi rokami ji pretile in zopet bežale. . . .
Kakor žareče železo so bile njih roke, če so se dotaknili ti prsti njenih oči . . . Ah, te oči . . .
izjavo mil g. škofu, je gotovo znano, do kake meje more imeti občinski zastop dolinski zaupanje do mil. g. škofa, kakor tudi do nekaterih na izj ivi podpisanih gospodov.
Od izvestne strani se govori tudi o nekem ukazu italijanskim duhovnikom, naj se uče slovanske jezike. To je dobro promišljen manever, ki naj utiši tiste duhovnike, ki še čutijo z narodom. Ta manever pa ne bo koristil ne slovenskemu narodu in tudi ne verski stvari. Občina dolinska ima že izskustva s takimi duhovniki in Bog ne daj našemu narodu več takih mož. Želim vsakomur vse najbolje, a tudi izmučenemu narodu božjega mitu. —
Spoštovanjem
Josip Pangerc s. r. župan.
Tako se glasi ta «mali», pa tudi krotek odgovor. Zelo nas veseli, da so si gospodje naše zadnje opomine in dobre nauke vzeli tako lepo k srcu in da kažejo skoro en malo dobre volje k poboljšanju. Iz krivičnega in slovenski narod zatirajočega škofa, kateremu so izrekli svoje popolno nezaupanje, so napravili milostljivega gospoda, kateremu je vendarle možno do neke meje zaupati. Istotako nas veseli, da želi g. župan vsakemu - seveda tudi nam - vse najbolje. Altrefanto! Sicer pa se nam zde gospodje sedaj - če le ne prepozno - na pravi poti, ker žele «'zmučenemu narodu božjega miru». Gotovo so ga sami najbolj potrebni. Saj vedo, da še obstoja proti žaljivcem uradne osebe en avstrijski paragraf, in mi se ne bi prav nič čudih, če bodo možje, ki so se upali škofa javno kriv.čno sramotiti, prejeli ta ali oni dan kako cesarsko-kraljevo plavo kuverto iz Tista.
n Slovensko petje v tržaških cerkvah. Vodstvo bratovščine sv. Cirila in Metodija v Trstu javlja, da so njeni dosedanji cerkveni pevci začetkom tega leta odstopili od petja. Zahtevam teh pevcev ni moglo vodsto bratovščine nikakor ugoditi, ker se te zahteve v duhovnem obziru niso strinjale z namenom in duhom bratovščine, v materijalnom pogledu pa bile naravnost pretirane. Bratovščina mora ostati neodvisna bratovščina in delovati mora le v duhu bratovščine, kakor zahtevajo njena pravila.
Radi tega pa ne bode bratovščina nikakor propadla, ampak spopolniti se mora tako, da bo odgovarjala popolnoma svojemu vzvišenemu namenu.
Zato se vodstvo bratovščine obrača prvi'; do onih dosedanjih pevcev, katerim je v prvi vrsti verska in tudi narodna stvar še na srcu (ne pa le denar in posvetno društvo!), do onih torej, ki imajo še dobro voljo, da se otresejo nekih ne posebno hvalevrednih in neopravičenih osebnih obzirov ter ostanejo še nadalje zvesti pevci naše drage nam bratovščine. Dalje pa vabi vodsto bratvoščine tudi druge nove pevske moči, krščanske može in mladeniče, ki se čutijo sposobne za petje, da pristopijo takoj kot udje k pevskemu zboru. Pevci dobe tudi primerno nagrado. —
Vsi pevci ki hočejo sodelovati pri bratov-
te revne oči . , . Potem noč in tema, kakor bi bila umrla ... A prišle so lepše, pokojnejše misli, počasi so prihajale . . . angelji z nedolžnimi, nežnimi obrazi so se ji kazali in jo božali z mehkimi rokami. . . A vse je bilo tako čudno in nenavadno. . .
Prijetna toplota je bila krog nje, po dolgem času je slišala zopet znan cingljajoči glas ure in zdelo se ji je, da se rahlo stresejo šipe pri oknu in da je zunaj veter. A bila je tema, noč...
,,Kje sem?“ je vprašala.
„Pri meni, mati! Hvala Bogu, da ste izpre-govorili! “ je odgovoril Francelj in jo poljubil na čelo-Toda videla ga ni.
„Kako je bilo z mano? “ je vprašala začudena. „In prižgi luč, da te bom videla! „
„Luč?. . Čemu? . . Saj je sobice zunaj, mrzlo zimsko sobice, in komaj tri popoldne!“ je odgovoril Francelj.
„Solnce? . . . Francelj moj . . . jaz sobica ne vidim! . . . “
Tedaj je on zaihtel in solza je padla na njeno čelo.
„Torej je res, kar je dejal zdravnik. Mati, vi ste oslepeli! “ Nemirno in pretrgano je govoril in zopet je padla druga solza na njeno desno oko.
„O Bog! “ je vskliknila. — Nič več luči, nič več Francelja, ničesar več ne bom videla — nikoli več. . . — Neskončna žalost in strah sta jo obšla
In Francelj je govoril pretrgano in tiho dalje, a ona ga ni skoraj umela.
„Že dolgo ste bolni, mati, od onega večera pred vsemi Svetimi in zdaj je že štirinajst dni od tedaj.,.“
Umolknil je, razločno in enakomerno je tiktakala ura na steni in šipe so pritajeno cingljale, ker jih je stresal veter.
ščini, naj se zglasijo pismeno ali ustno pri predsedniku bratovščine č. g. M. Skabar-ju - Via] s. Marco 4, III.
Vodstvo bratovščine sv. Cirila in Metodija v Trstu.
n V Lurd se popeljejo nemški romarji iz Dunaja dne 4. maja t. 1. Peljali se bodo preko Koroške. Kdor sc jim pridruži v Beljaku na Koroškem, plača za vožnjo tja in nazaj s hrano vred 235 K v III. razredu.
n Slovenci v Afriki. Iz Aleksandrije nam piše prijatelj: Z novim letom se je „krščanska zveza Slovenk“ preselila iz azila nemških sester sv. Karla Bo-romeja, kjer je bila 4 leta, v novo slovensko šolo. To je čisto naravno in tudi naša dolžnost po reku „svoji k svojim“ Krščanski nauk pa imamo v kapeli evropske bolnice, kjer je bil prvo nedeljo t. 1. govor o papeževem in cesarjevem jubileju, zlasti kako naj ga mi Slovenci v Aleksandriji praznujemo. Sklenili smo podpirati z združenimi močmi svojo prvo slovensko šolo v Afriki. Zadnji čas je namreč precej trda z našo šolo v gmotnem oziru. Prispevki so že davno pošli, novih pa ni, ker nekatere tukajšnje rojake silno občutno tare nesrečna denarna kriza, nekateri drugi so nam pa še precej odtujeni in brezbrižni za naše narodne naprave. Zato, dragi rojaki v domovini, ne pozabite nas!
P. Benigen Snoj, Aleksandrija, Sv. Katarina.
n Razglednice z moško in žensko okoličansko narodno nošo dobite na prodaj v tobakarnah, kjer se prodaja „Zarja“. Sezite po njih!
n Velikodušen dar. Veleč. g. Iv. Narobe, župnik v pokoju v Kamniku na Kranjskem, je daroval zavodu čč. šolskih sester v Tomaju znatno svoto 450 K. Za ta blagi čin mu bodi izrečena prav srčna zahvala. Bog daj mnogo posnemovalcev!
n Družba sv. Rafaela v varstvo izseljencev' je imela v svoji tržaški podružnici zadnji mesec to-le poslovanje: navodila je dala peterim izseljencem, pisem je sestavila 14, posebno pomoč pa je nudila v enem slučaju. Vzela je v varstvo eno družino, ki se je povrnila iz Novega Jorka, ji preskrbela znižano vožnjo v domovino in reklamirala izgubljeno prtljago. Urad Rafaelove družbe je v ulici G. Gallina št. 6.
n Pačenje krajevnih imen. Neštevilnokrat smo se že čudili marsikateremu italjanskemu listu — in tudi takemu od kojega bi si kaj ljubšega pričakovali — ki, na raboto, pači imena slovenskih in hrvatskih mest po okolici Trsta in v Istri. Mi se ne zmenimo dosti za tako postopanje, ker smo prepričani da pačenje ne bo spremenilo značaj mesta in ljudstva, ampak žal nam je, da se italjanski listi sami iz sebe norčujejo. Ti gospodje so se gotovo enkrat učili, da od resnega do smešnega je en sam korak. Kaj porečejo torej, ako začnemo po njihovem vzgledu tudi mi pačiti imena italjanskih mest; n. pr. Ravenna v „Repnico“. Za voljo božjo Dante postane na enkrat Repničan, a marsikateri hudobnež pa bode Repničana spremenil v „Ribničana“. Malo več resnosti ne bi torej škodovalo.
„Ne bodi žalosten, Francelj, tako je moralo biti. . . . “ je izpregovorila počasi in bridka, grenka žalost je za hip odnehala in nekaj kakor tiha uda-nost ji je prihajalo v srce. . . .
Polagoma je šlo na bolje. Onemoglost jo je zapuščala, začela je vstajati in hoditi po sobici.
Le luč, svetla luč oči se ji ni hotela vrniti. Francelj je delal po noči in je bil po dnevu doma. A bilo je otožno življenje, vse drugačno kakor v prejšnjih časih. Ljubil jo je Francelj, vse bi bil dal zanjo — a srečen ni bil ne on ne ona.
Polagoma in dolgočasno je potekal adventni čas in prišel je sveti večer in tedaj je šla s Fran-celjem prvič po bolezni k polnočnici. Mnogo ljudi je bilo v cerkvi, lepe božične pesmi so se glasile s kora kakor sladke mish iz lepili, preteklih dni.
Mrzla, pokojna noč je bila, ko sta se vračala domov. Hodila sta počasi in Francelj jo je varno vodil. Ko sta prišla domov, je kmalu prasketal v pečici ogenj in prijetna gorkota se je širila po sobi.
Ona je sedela pri mizi in Francelj je zaupno govoril z njo. Nekako v zadregi je bil, kakor bi prikrival kako skrivnost. Polagoma ji je odkril vse in povedal, da ljubi lepo in dobro dekle. Bogata ni, a ima zvesto srce in ga ljubi z vso močjo dekliške duše. Težko mu je življenje brez nje in rad bi ji dal roko v večno zvezo.
„Bog te blagoslovi, Francelj, in ti daj srečo na tem potu! “ mu je odgovorila počasi in s trepetajočim glasom in mu prekrižala čelo kakor nekoč, ko je bil še otrok.
„Hvala vam, mama! “ je odgovoril on ves srečen in jo poljubil. . .	(Dalje prihodnjič.)
„Z A E J A“
Iz okolice.
o Navdušen pozdrav smo pejeli iz spodnje okolice. Glasi se: Kdo se ne bi razveselil, ko vidimo, da se je vendar enkrat osnoval list, ki smo si ga že zdavno želeli na tržaških tleh, list, ki ga z veseljem vzame v roko vsak krščansko misleč tržaški Slovenec, bodisi omikanec, bodisi kmet ali delavec. „Zarjo“ razširjajmo vsi. vsak po svojih močeh, saj njen namen ni cepiti, ampak družiti-nas Slovence pod krščansko socialnim praporom. Tako združeni bomo vsestransko napredovali, saj pravi že naša pristno domača prislovica, da dva vola ložje vlečeta, kakor jeden sam.
o Na Opčini je napravila tramvajska družba novo drsališče na ledu nedaleč od pokopališča. Izletniki iz mesta se zlasti ob nedeljah mnogo brojno poslužujejo drsališča v svojo zabavo; no če se pri tem komu izpodrsne, da zadene z nosom ob led, je tudi zabava, če prav ne prijetna onemu, ki je padel.
Statistika. Na Opčini je bilo tekom 1. 1907. rojenih 99 otrok, umrlo jih je skupno 76, poročenih pa je bilo 29 parov. Skupno število duš v župniji (brez Trebiš) je približno 2000, v Trebičah pa blizu 900. —
o Sv. misijon v sv. Križu se je vršil pretekli teden ob najugodnejšem vremenu in ob ogromni vdeležbi župljinov. Tujcev ni med tednom veliko prihajalo, ker se radi pretesnega prostora v cerkvi ni naznanil sv. msijon sosednim župmjam. Vendar so bili ceikveni shodi (da govorimo v «rudečem» žargonu) vsak dan tako impozantni, da so se soci j bstom krr sline redile po tacih shodih in so se jih udeleževali vsak večer skoro vsi tukajšnji sooiugi. Kakor se sodi, je bilo k večem 4 ali 5 tako zagrizenih, da se niso nikdar prikazali v cerkvi med sv. misijonom, če tudi je tudi te radovednost vlekla v cerkev. Toda ta četvorica ali petorica je hotela pokazati, da je dosledna v svoji naduti sti, trdovratnosti in slepoti.
Sv. misijon sta vodila P. Kunstelj in P. Pustov. Ljudstvo je sledilo z veliko pazljivostjo njunim govorom. Ne samo pri večernih, ampak celo pri jutranjih govorih ob	zjutraj smo opazili v
cerkvi take osebe, ki so se vsled socijal stične gi nje že več let ogibale cerkve.
Sv. obhajilo j: prejelo okolo 900 oseb.
To je mnogo, ako vpoštevamo nesramno teroriziranje mladine katero so vprizarjali nekateri «svobodoljubni» sodiugi. Ta sodrga se je nastavljala v bližini cerkve in je z risovimi očmi opazovala, kdo prihaja v cerkev. Par tacih potepuhov se je celo priplazilo zvečer do spovednic, da so špijonirali, ako bi se kdo njihovih privržencev predrzni! pristopiti k sv. spovedi. Potem pa so nekateri zunaj cerkve dajali oddušek svoji «svobo doljubni» duši se zasmehovanjem, zaničevanjem in preklinjevanjem.
Živela taka svoboda! Križki sodrugi so lahko ponosni na tako svobodo. Le tako naprej! Mi pa bomo že skrbeli, da se bodo ovekovečili radi svoje skrajne «svobodoijubnosti'»
— V nedeljo 19 t. m. na praznik presv. Imena Jezusovega se je sv. misijon sklenil najsio-vesnejše. Ob 9V2 je bila pridiga o presv. Srcu Jezusovem in za tem slovesna sv. maša.
S to jutranjo slavnostjo je bila javno vpeljana v naši župniji novoustanovljena bratovščina presv. Srca Jezusovega. Popoldne ob O/a je bila sklepna pridiga, na to pa pri najkrasnejšem vremenu ve-1 častna procesiji presv. R. T., katere se je vde-ležilo na stotine ne samo žen-k, ampak tudi mož m mladeničev. Le nekatera ponesrečena bitja so, kakor nekdaj farizeji ob slovesrem vhodu Jezusovem v Jeruzalem, z zavistjo in gnjevom v srcu in s klobukom na glavi v primerni daljavi, gledale to veličastno procesijo, ki je glede vdeležbe mož in mladeničev presegala vse dosedanje procesije presv. R. Telesa. Mladenči in mežje, le tako naprej, s pomilovalnim preziranjem boste najprej uničili to nečedno strupeno golazen.
o Odgovor na članek iz sv. Križa v «De lavskem listu» št. 3 pride v prih. številki. Odgovor bo tak, kakor si ga zaslužijo taki dopisniki. Sicer pa hvala za reklamo. Oe Križani že sedaj tako radi čitajo «Zarjo» imajo pri tem največe zasluge sodrugi, ki tako neumno pišejo.
o Nesreča. Iz Opčin nam poročajo: V pon-deljek 20. t. m. je 16-letni Janez Tavčer (po domače od Mihata' Pikola) prirejal mine. A ponesrečilo se mu je. Mina se je pred časom užgala in ga močno poškodovala. Levo roko mu je razneslo in hudo razmesarilo. Po obrazu je ožgan in pobit. Pravijo, da bo prišel oh desno oko in da je tudi levo v nevarnosti. Ponesli so ga hitro k tukaj šne-niu zdravniku in odvedli potem v bolnišnico.
o Tri lumpace so prijeli v sredo zvečer na skalasanti. Pravijo, da je eden med njimi morilec kočijaža Vidan pri Sežani.
Iz Istre.
i Iz našega Brega. Gospod urednik! One bridke resolucije občinskega zastopa v Dolini z dne 30. novembra 1907 pa le še niste priobčili. Takega zgodovinsko važnega dogodka, ki tvori mejnik med starim in novim vendar le niste smeli prezreti.
Morda je še prečitali niste pazljivo. Glasi se tako le:
«Zastop občine Dolina v Istri zbran v seji dne 30. novembra 1907 protestuje najodločneje proti postopanju tržaškega škofa in njegovih duhovnov proti listu „Edinost“ in proti slovenski narodnosti sploh ter mu izreka popolno nezaupanje. Vabi tržaškega škofa, da svoje tozadevne ukaze in navodila prekliče. Ako bode cerkev tako z nami postopala, smo siljeni Boga moliti brez tacih duhovnikov, ker mi zahtevamo duhovne, ki bodo z nami čutili in bodo naše narodnosti. Županstvu se nalaga, da ta sklep na pristojnem mestu priobči.»
Pred vsem je treba pomisliti, da poznajo od tržaškega dnevnika patentirani narodnjaki v javnem življenju večinoma le dvojno duševno razpoloženje. Ali so namreč „nepopisno navdušeni“ ali pa „nečuveno ogorčeni“. Za navdušenje so potrebne golide runje brežanke, za ogorčenje je pa dovolj, da škof ali kak duhovnik stori svojo dolžnost.
G. župan dolinski jo bil dne 30. novembra nečuveno ogorčen. Njegov govor je priobčil tajnik doslovno po občinskem zapisniku v tržaškem dnevniku od nedelje dne 12. t. m. Tajnik zatrjuje, da je župan «začel govoriti v jako vznesenih bese lab in poznalo se mu je na obrazu, da njegova izvajanja uprav kipe iz srca pošteno-mislečega rodoljuba». Županov govorniški vznos je prikipel do vrhunca pri teh-le besedah:
«Toda obupati ne smemo, ker: Propadle so države, da celo cerkve, a narodi so vedno ostali. Znano Vam je dobro, da e tržaški škof Nagi udaril po slovenskih listih, hoteč s tem uničiti solidarnost naroda in duhovščine v njegovi škofiji. Prepoveduje duhovnom in vernim citati list «Edinost», kate"a ni še nikdar nič proti veri pisala, a priporoča čitanje italijanskih, da celo židovskih listov. Njemu je ljubši ital-janski Žid, nego slovenski katoličan. Na ta način hoče zanesti tudi k nam enaki prepir in strankarstvo kakor je na Kranjskem».
Gospod urednik! Če bi te besede bile koruza in bi jih kura pozobala, bi gotovo od ujedi crknila, občinski očetje pa so se nečuveno zgražali nad toliko škofovo krivičnostjo.
Zato so res sklenili, naj se pošlje protest proti škofovemu ravnanju, ki «slovenske liste prepoveduje, italjanske in židovske pa celo priporoča»
In to je bilo vse. Tajnik Sancin pa hoče v tržaškem dnevniku s sejnim zapisnikom v roki svet prepričati, da je bila uvodoma ponatisnjena resolucija v občinki seji sklenjena, češ, ker je to v sejnem zapisniku, mora biti tudi res. Pa mi vemo, kako se sejni zapisniki izdelujejo in če nasprotno trdimo, vemo to od mož, ki so bili pri seji navzoči In ti z vso gotovostjo trde. da priobčena resolucija ni bila niti prečitana niti sklenjena v dotični seji. To pribijemo na čast dolinskim odbornikom pred vsem slovenskim svetom.
Resolucija je bila tedaj še le potem sestavljena in spravljena v sejini zapisnik in slovenski svet naj jo smatra le kot zasebni izliv dolgo zadržanega liberalnega gnjeva nekaterih občinskih mož, ki so pa še sami poslušali komando od drugod.
Če tajnik nato ne molči, potem g. urednik, pa le prostora meni!
Eden, ki z njimi ne čuti.
i Nekaj čudežnega se nam poroča iz Jelš an. Povsem zanesljiv dopisnik nam javlja: V vasi Lipa jelšanske župnije živi vdova Marjeta Bursa roj. Simčič, ki ni že od 23. decembra minolega leta ničesar zavžila in izgleda zdrava ter trdi, da bo še naprej brez hrane živela „z božjo pomočjo, kakor drugi ljudje, ki jedo.“ Da od omenjenega dne res ničesar ni zavžila, to so pripravljeni domači potrditi vsak čas s prisego,
i V Dekanih so končale občinske volitve 18 t. m. Kakor nam poroča naš dopisnik, je zmagala stara stranka.
i O laški šoli na Dol. Škofiji smo prejeli daljši dopis, ki ga objavimo prihodnjič.
i Za zidanje cerkve v Zametu (občina Kastav) se je sestavil odbor, ki nabira milodare. Cerkev bo posvečena presv. Sren Jezusovemu. Vas Zamet je cerkve res potrebna, saj šteje že približno 1500 prebivalcev, po večini delavcev, ki imajo precej daleč v cerkvico pri sv. Križu. Milodare prejema župni urad v Kastvu.
Iz Krasa.
k V Lokvi se jih je rodilo 35, umrlo 41, poročenih 9 parov.
Ob inske volitve Lodo bije še ti mesec v Lokvi. Eni preroki govore, da dobimo novega župana, drugi pravijo, da bode ostalo vse pri starem.
Uzmov čev tudi v Lokvi ne manjka.
Najbo'j jim diši slanina. Nimajo slabega okusa. Čedalje bolj pogosto se čujfjo tožbe, da je v raznih hišah zmanjkalo mesa, klobas in kokoš’. Zato, nočni čuvaji, pozor! «Ne kradi», smo slišali v cerkvi in šob. Ali nekateri nočejo poznati te zapovedi in mislijo, da — ne velja več.
Iz Repentabra smo prejeli daljši dopis o tamošnjem lepem napredku v cerkvenem petju. Žal, da nismo mogli dopisa spraviti v današnjo številko vsled prepičlega prostora. Prihodnjič!
DRUŠTVA.
dr. Kat. slov. izobraž. društvo v Trstu si je
na zadnjem občnem zboru izvolilo nov odbor, kateri je že pričel živahno delovati. Predavanja bodo odslej po dvakrat na mesec in sicer vsak prvi in tretji pondeljek ob 148 uri zvečer v ulici S. Francesco d’Assisi štev. 15. I. nadstr. Prvo predavanje bo dne 3. februarja in sicer bo predaval č. g. J. Ukmar o veri in narodnosti. Društveniki pridite točno in polnoštevilno!
dr Ženska Marijina družba. Skupni mesečni shod vrš 1 se je preteklo nedeljo v znamenju kontrole. Bilo je sicer še nekaj zmešnjave, ki so jo povzročile svojeglavne in manj goreče družbenice. Toda upamo, da bo ob prihodnjem shodu vse v redu. Novo predstojništvo je objavil in umestil ob asistenci družbinega voditelja preč. g. kanonik Frančišek Kosec, ki je tudi po izvršenem obredu nagovoril pred velikim oltarjem zbrane odbornice in jih bodril, naj pod vodstvom voditelja in v ljubezni tekmujoče med seboj posvetijo družbi svoje meči. — Nadaljni govor istega gospoda je veljal lepi trumi, sestojeoi iz 32 deklet in 8 žen, ki so s svečami v rokah pred Marijinim oltarjem zbrane željno čakale vsprejema v družbo. Ob lepem govoru o pomenu družbe in o življenju v isti se je marsikateri okoporosilo. Velepomembno sprejemanje, ki je sledilo, se je sklenilo s svečanim blagoslovom. Gotovo se je ob tem shodu rodil marsikateri dobri sklep, ki prinese obilen sad v svojem času. Dekleta in žene, srčno naprej! Svet naj le nori in se razveseljuje. Vi stopajte po poti čednosti in uživajte mir, ki ga svet ne more dati.
dr. Marijina družba pri Sv. Ivanu je imela preteklo nedeljo občni zbor. Iz poročila posnamemo, da je bilo v pretečenem letu 800 K dohodkov in 903-48 stroškov. Kupila se je krasna zastava, priredilo več veselic in romarski izlet na Bled in Vintgar. Izvolil se je sledeči odbor: M. Godina, A. Brana, I. Zupančič, M. Gropajc, I. Vodopivec in M. Požar. — V nedeljo, dne 26. t. m. bo igra in sicer ob 5 uri pop. v zgornji dvorani obrtno-konsumnega društva pri Sv. Ivanu (pri cerkvi).
IColedeiröelt. 26. jan. nedelja: Sveta družina, Polikarp škof. — 27. pondeljek: Janez Zlatoust, cerkveni učenik. — 28. torek: Julijan, škof; Marjeta, devica. — 29. sreda: Frančišek Sat, škof; Konstantin, m. — 30. četrtek: Martina, dev.; 31. petek: Peter Not, spozn., Marcela, vdova. — 1. februar sobota: Ignacij, škof; Efrem, cerkv. uč.
Zadnji krajec bo dne 26. ob 4 uri 7. min. pop. Vreme se nam obeta še nadalje lepo.
Listnica uredništva. Prejeli smo več dopisov, katerih danes ne moremo priobčiti, ker primanjkuje prostora, deloma smo jih pa tudi prepozno prejeli. Gg. dopisnike nujno prosimo, naj pišejo kratko, razločno in o pravem času.
V Mohorjevo družbo se vpišite kaj kmalu! Letos je čas vpisovanja samo do 5. februarja. Vpisujejo: pri Nov. sv. Antonu č. g. Tul Ivan, pri sv. Jakobu č. g. Škabar Matija, pri sv. Vincencu č. g. Zink Andrej, pri Starem sv. Antonu č. g. Ukmar Jakob.
Častili sobratje 2
Lepo Vas prosim, da mi pomagate posebno v tem času širiti med ljudstvo knjižico ,,Ples‘£, ki se dobiva po 70 vin. pri upravništvu „Plesa“ v Trstu, ulica Vin-cenzo Bellini št. 2. IV.
Z bratskim pozdravom
Ivan Tul,
prireditelj knjižice.
z eno posteljo (tudi s hrano) se odda mladeniču. Ulica Fabbio Se-vero št. 9/B (pritličje desno).
Z A R J A“
Knjižico „Ples“
kateio je raz ven šest škofijskih tiradnih listov (Celovec, Gorica, Ljubljana, Maribor, Poreč in Trst) priporočilo še mnogo drugih slovenskih in hrvaških listov, kar najtopleje priporočamo. Cena 70 vinarjev brez pošte. Naroča se: Uprava «Ples-a» TRST Vincenzo Bellini 2, IV.
Z .A ZLOG-A.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHRVC
TRST — Via «lelle Acqn* — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd.
Via Farneto 18, II. nadstr.
Kdorkoli ima kaj usmiljenja in krščanske ljubezni, bode gotovo kaj pripomogel za to velevažno zavetišče za brezposelne služkinje.

Slovenski jKarijin Dom v Trstu.
Slovenci in Slovenke pošiljajte prispevke e. jr. blagajniku - tajniku .Vi it I i'ev j « i V:i 11 It, duhovnik, Trst (nova cerkev Sv. Vincenca.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Svefko ^tanißaf <škerf
'Trast, iSv. Ivatx.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K, naprej.
Posebno se priporoča čč, duhovščini.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
(lini in Ioni flrii s?. I?a

(pri cerkvi)
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolag > veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah. Za obilni obisk se priporoča : Načeiništvo.
❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ sRHRR>
❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖<>❖
❖❖❖•»o ❖❖❖❖o ❖❖❖❖o ❖❖❖❖o ❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
<X><K><>
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
<>❖❖❖❖


♦4
«L
♦444
4444
4444
UPrvzi slovenski cienarni zavod v Trstu.
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Piazza Caserma štev. 2, 1 nadstropje (v lastni hiši).
4444
it*±
tt\
♦♦	4
44?
Sprejema hranilne vloge in je obrestuje po ~Sc% v aga se lahko po JL K. Rentni davek plačuje zavod sam in ne vlagatelji.
Posojuje denar na menjke zastave in vknjižbe Ima najmodernejšo varnostno ce-
lico, varno proti vlomu in požaru, v njej se shranjujejo lahko: vrednostni papirji, zlatnine, biseri, testamenti itd Ako hoče kdo kupiti srečke na obroke mu to pre-skr1 i posojilnica jako po ceni.
nL_intnnnnnR:nnnRj«nunnn«ni
444444444444444444444444444444444444444444444444<
Eg
m
m
4444 44
XX
44 44
4444444444444444444444444444444444444444444444444444444
I,
/
'fi. Z Bogom! Srečno pot!
V Daljno Ameriko!
Zakaj potujejo naši ljudje najraje čez Trst na ladij ah avstro-ameriške parniške družbe (A V-stro Ameiikana bratje Kozu-lić i dr.) ? Odgovor ;
Rafaelova družba v Trstu
priporoča to iz teh le vzrokov : Prednosti: v Trstu 1) smo mi doma, 2) smo pod avstrij--skim varstvom do Amerike, 4) ni treba menjavati denarja, 5) si lažje pomagamo v svoji materinščini (v prodajalnicah, uradih, cerkvah), (i) imamo veiincrna slovanske sopotnike. Prednosti : na ailijab avstni-iinieriške (Austro-Američana) plovitbene družbe:
1) domači ljudje v postrežbi, 2) domača kuhinja, 3) uvaževanje slovanskih jezikov, v napisih, govoru, v razvrstitvi (po narodnosti v izseljeniškemu domu i na ladijah), 4) lastni izseljniški dom, obdan z lepim vrtom na samem, izven mesta tik morja. Do poslopja električni tramvaj. Po vseh prostorih električna razsvetljava. Hrana in stanovanje brezplačno pred odpiitvijo za 2000 oseb, 5) močne ladije, 6) v izseljniškem domu nameravana katoliška kapela. Govorilo se je tudi o posebnem dušnem pastirju za izseljence, 7) strogo ločenje veroizpovedanja, narodnosti, spola. 8) Vožnja mnogo ceneja, 9) Zveza tudi v južno Ameriko. 1908) 10. Strogo nadziranje in poduk agentov, ki ne smejo vabiti še manj pa siliti ljudi v tujino.
7-

-I —I —I —I —l-l —I

Josip %ož@
Trst - mizarski mojster - Trst
Via Giulia — Telefon štev. 1971.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna štav-binska in druga mizarska dela. Posojuje tudi različne odre in scenerije za vsako igro ali koncert. Postrežba točna. Cene jako nizke.
1-1



Edina mehanična
Tov&ma pohištva
■v 'Irst-u.
(trie dletasta Levi Mm
ulica Tasa 46.
— bkladišča Piazza Eosaiio št. 1. —
0’ Trgm>s!ie-©brtnci zadruga ‘ @
Via S. Francesco d’Assisi št. 2, I. r. \S TRS fü Via S. Francesco d’Ass'si š\ 2, L n. %
kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica». — Telefon št. 16-04.
Poštno hranilnični račun 74679
Sprejema hranilne vloge od vsako- p-o Sprejema tudi vloge po 1 K na leden, g ar, tudi ceni elan, in je obrestuje po UJ o tako da se po 260 tednih dob 300 K
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo. —
Daje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varče anje v. družinah ■— posebno pa, pri nedoraslih. Hranilne pušice se odpirajo le v uradu. — Deleži so po 20 K in po 2 K.
Kadaljna pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi urami, ki so: ob delavnikih od 9 — 12 d. in 3—5 j.. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
7LQ»

0
o
0
o
o
s
o
0
LJUDSKA POSOJILNICI IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn -zz;*.t E-< »-v-r » I»; « >V£ I, 11-, ,» ao neomejeno ssn-vresejo mnnnnnU'
---~-es(53--
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
4V
Davke plača hranilnica sama. Q Za varnost vlog jamčijo udje.
(280) 7, vsem svojim premoženjem v znesku približno en. milj on kron in pol.
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. Hranilne vloge sprejemata za našo hranilnico v Trstu č. gg. Frančišek Guštin in Hadrijan Brumen. — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu pri Trstu.
(D
o
o
0
(!)
o
o
2
»i*	%♦	•**	**• »i* ♦
»**	v ♦♦♦ *1* *I*	*1*	**♦ »*«	♦*« ♦*•>
v %*	**♦	v v


Ves božji San krožim po Trst«, a vse zastonj. ^
Kaj pa bi rad ? Par dobrih čevljev;
«Če. hoč š dobiti dobrih čevljev in 6e nimaš prav polne mošnje, pojdi lepo cerkvi sv. P ira siaran j mestu ulica Rosario št. 2 in stopi v slovensko zalogo obuval. Čevljarski mojster
ti ho prav po domače slovensko postregel z najboljšimi čevlji za nizko ceno. Poskusi !
No, kako je bilo? Imenitno, izvrstno. Čevljev, se tu dobi za vsako nogo, kakor djj bi, na nji vz* rastli.-Ni čudno saj zalaga ta mojster tudi c. k. ljudi.
fft
***
* s *1**1* *:**:**:*

I|azširiajle in priporočajte