Želimo, da kolektiv rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje še naprej sodeluje pri razvoju občine Velenje, ob prazniku rudarjev pa jim iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov.
INFORMATIVNI CENTER VELENJE Uredništvo NAŠ CAS in Radio Velenje
Obrambne priprave sestavni del družbenega življenja
V	začetku tedna se je sešel na razširjeno sejo svet za ljudsko obrambo skupščine občine Velenje in obravnaval obrambne priprave v občini Velenje v srednjeročnem obdobju od 1976 do 1980.
Poglavitna naloga v tem obdobju je: podružabljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah.
Svet je podprl široko pobudo družbenopolitičnih organizacij, da mora postati ustavno opredeljena pravica in dolžnost na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite del vsakodnevnih naporov naših delavcev in občanov.
Člani sveta so se zavzeli, da je potrebno še bolj približati vsem občanom in delavcem problematiko SLO in družbene samozaščite, jo celovito in enakopravno obravnavati in omogočiti čim širše vključevanje pri raznih oblikah delovanja na tem področju.
Poglavitne naloge v tem obdobju so: usposabljanje, vzgoja in urjenje, neprestano politično delovanje, razvijanje zaupanja do ljudi, sodelovanja z njimi in druge oblike delovanja, ki krepijo zavest in pripadnost delavcev ter občanov.
Posebna vloga in naloge so pred učno-vzgojnimi zavodi, pri razvijanju obrambne in varnostne kulture, obrambne vzgoje in izobraževanja na tem področju.
V	tem obdobju je potrebno posvetiti vso skrb nadaljnjemu razvijanju društev in organizacij, katerih dejavnosti so pomembne za SLO. Samoupravno sporazumevanje bo tudi na tem področju dajalo dovolj velike in široke možnosti za materialno in finančno vrednotenje SLO v tem obdobju.
2 julijo 1976 - Leto XII. - št. 25 (334) - Ceno 3 din
Velenje, mesto rudarjev, delavcev znova slavi. Pravzaprav je 3. julij stanovski praznik rudarjev. Skupaj z vsemi rudarskimi kolektivi na Slovenskem so si ga izbrali v spomin na dogodke leta 1934, ko so rudarji iz Hrastnika v jami ojstro začeli gladovno stavko. Takrat so živeli slovenski rudarji v neznosnih razmerah. Za svoje naporno delo so prejemalo borno plačo, prebivali pa so v neprimernih stanovanjih. Družine so stradale, rudarji pa so hirali od težkega dela. Prav zato so bile njihove zahteve za boljše zaslužke in primerna stanovanja toliko bolj glasne in odločne.
Teh zgodovinskih dogodkov ,se spominjamo v dneh rudar-
skega praznovanja. Spominjajo nas na revolucionarna vrenja. To tembolj, ker je danes domena nas vseh, kako bomo ustvaijali in delili dohodek, gradili stanovanja, šole, ceste, igrišča in druge življenjske potrebščine. V teh naporih pa imajo vseskozi zelo veliko vlogo ru-daiji. Niso nakopali le mnogo ton dragocenega premoga, pač pa so ustvarjalno sodelovali pri gradnji naše nove samoupravne socialistične družbe. Bih so, in so še danes, tvorci novega življenja, humanih medsebojnih odnosov in graditelji napredka.
Tudi letošnji dan rudarjev bodo rudarji iz Velenja proslavili z novimi delovnimi zmagami.
Pod geslom „Vsi na kolo za zdravo telo" sta komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje in temeljna telesnokulturna skupnost Velenje v nedeljo organizirala množično trim tekmovanje v kolesarjenju, in sicer v Velenju ter v Šmartnem ob Paki, v Šoštanju pa bo ta zanimiva akcija v nedeljo, 4. julija dopoldne s startom pri domu Partizana.
Tudi v nedeljo so morali kolesarji podobno kot lani prevoziti približno 20 kilometrov s starom ob jezeru. Nato so vozili skozi Staro Velenje, Kavče, Laze, mimo Obirca nazaj proti Velenju. Iz Velenja so se nato podali prek Šaleka, Konovega in grada Turn nazaj na štart pri jezeru.
Škoda je, da se je te zanimive trim akcije udeležilo le 240 občanov, v glavnem mladih, le nekaj družin pa je prišlo v polnem sestavu. Na drugi strani pa zaslužijo pohvalo člani študentskega kluba Velenje, ki so organizirano prišli na cilj (okrog dvajset, čeprav je študentov veliko več) in preizkusili svoje moči do Mozirja in nazaj. Na sliki - Na cilju pri restavraciji Jezero.
• V VELENJSKI OBČINI
Kot smo v prejšnjii številki že poročali, je tudi v velenjski občini po skrbnih pripravah stekla v torek, 22. junija solidarnostna akcija za vpis vseslovenskega posojila za boljše in varnejše ceste na Slovenskem in s tem tudi v naši občini.
V akciji, ki poteka pod ges lom „vsak pol plače za varnejše ceste", bomo v velenjski občini predvidoma zbrali 48,3 milijona dinarjev. Po republiškem razrezu bomo polovico zbrane vsote namenih v obliki posojila za modernizacijo cest, ki so vsere-publiškega pomena, preostali del pa za modernizacijo, obnovo in gradnjo novih cest v sami občini.
Z denarjem, ki ga bomo posodili v obliki enega, dveh ah
največ v štiriindvajsetih mesečnih obrokih po 10-odstotni obrestni meri, bomo v občini modernizirali, obnovili in zgradili približno 19 km cest. Med temi pridobitvami bo prav gotovo najpomembnejša izgradnja nove okrog 12 km dolge šaleške magistrale Pesje-Lokovica-Skor-no-Gorenje- Šmartno ob Paki. Ta cesta bo izrednega pomena glede na to, da Gorenje in Šmartno ob Paki postajata tretje gospodarsko središče v ob-
■#/#/####/##//#/######/######//#####/####■
t	>
| • KOLESARSKA DIRKA »PO JUGOSLAVIJI«.	$
\ Jutri v Velenju	$
\ cilj 8. etape	S
i , r	i
V nedeljo, 27. junija se je v Beogradu začela 32.	*
^ kolesarska dirka „Po Jugoslaviji", na kateri letos sodelu-	$
£ jeje 67 kolesarjev iz desetih držav, med njimi iz Sovjetske	J
S Zveze, Danske, Nizozemske, Poljske, Bolgarije, Kube in	$
J Jugoslavije.	J
Dirka ima deset etap, cilj osme etape, dolge 170	t
£ kilometrov je v Velenju. Prve kolesarje bomo lahko na	^
J cilju v Velenju na Šaleški cesti, kjer bo postavljena	^
£ posebna tribuna za sodnike, pozdravili danes nekaj po	^
j šestnajsti uri. Takoj po prihodu vseh tekmovalcev na cilj	*
4 osme najdaljše etape, bo uradna razglasitev treh najboljših	^
in podelitev medalj ter nagrad mesta Velenja. Nagrade bo	J
4 prvim trem podelil predstavnik rudarsko elektro-	^
£ energetskega kombinata Velenje, ki je pokrovitelj osme	J
J etape.	^
Udeleženci dirke Po Jugoslaviji bodo prenočili v	^
J Velenju, jutri ob 13.15 pa bo štab 9. etape Velenje -	N
4 Varaždin, v Velenju, jutri ob 13.15 pa bo štart 9. etape	^
J Velenje — Varaždni, dolge 130 km.	S
Tekmovalci bodo štartali na Šaleški cesti, nato bodo	^
£ naredili kratko pot po velenjskih ulicah. S Šaleške ceste	£
J bodo zavih na Rudarsko, nato vozili po delu Prešernove,	^
^ po Jenkovi, prečkah Tomšičevo in pri stari tržnici zavili	^
J na Kidričevo cesto. Nato bodo nadaljevali pot v smeri	S
proti ljubljanski Nami, se znova vrnili na Šaleško cesto,	^
J " kjer bo še enkrat uradni start dirke.	S
čini. Povezala pa nas bo tudi z Gorenjesavinjsko dolino in z novo avtomobilsko cesto glede na to, da ima žalska občina v svojem programu rekonstrukcijo ceste Letuš-Šentrupert.
Po podatkih, ki smo jih dobili na občinskem štabu za izvedbo posojila, je do ponedeljka do trinajste ure vpisalo posojilo že 1293 občanov (od tega 88 obrtnikov) v skupni vrednosti 2.367.450 dinarjev.
Največ vpisnikov imajo do ponedeljka na Komunalno obratnem centru Velenje — 241. V tej delovni organizaciji prednjači Modni salon, kjer je vpisalo posojilo kar 182 zaposlenih od 190 ali 95,8 odstotka vseh zaposlenih. Kot kaže bodo v tem TOZD vpisali posojilo vsi zaposleni, saj gre pri teh osmih zaposlenih za delavce oziroma delavke, ki so v bolniški oziroma na porodniškem dopustu. Stoodstotno so doslej vpis končali v naslednjih delovnih organizacijah: Stano-
vanjsko podjetje (vpisalo vseh 63 delavcev), GLIN Nazarje -obrat Šoštanj, (32) gimnazija Velenje (14), Zavod za urbanizem (41), občinska uprava in postaja milice. Kot smo že v prejšnji številki objavili, so se za vpis odločili tudi vsi zaposleni na občinskem sodišču in v družbenopolitičnih organizacijah ter železničarji.
Seznam preostalih vpisnikov pa je bil v ponedeljek ob 13. uri sledeč: VIZ Velenje 205, Šale--škosavinjski zdravstveni dom Velenje 73, Toplovod 13, Nama in ostale prodajalne 171, Merx Šoštanj 79.
Zelo skrbno so se za vpis posojila pripravili tudi na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje, kjer so na ravni delovne organizacije izvolili 10-članski štab za posojilo, ki ga vodi glavni direktor Mirko Bizjak, posebne štabe pa so izvolili tudi na ravni temeljnih organizacij združenega dela, kjer so za akcijo neposredno
odgovorni direktorji TOZD. Da bi po TOZD akcija vpisa posojila čimbolje potekala, so ustanovili tričlanske operativne skupine. Tako na primer čelo predstavlja takšno skupino, vodja čela pa je hkrati vodja takšne skupine.
Na REK upajo da bodo vpis v glavnem končali do 15. julija. Tudi v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so na ravni delovne organizacije ustanovili odbor za izvedno posojilo, ki ga vodi direktor TGO Slavko Geratič, njegovi člani pa so predstavniki tovarniške konference ZK, sindikata, mladine in strokovnih služb.
Posebne štabe so ustanovili tudi v posameznih TOZD. Na čelu teh štabov so vodje TOZD. Kot smo zvedeli, bodo v Gorenju začeli vpisovati posojilo prihodnji teden, takoj po končnih zborih delavcev, upajo pa, da bodo akcijo v glavnem končali prav tako do 15. julija.
ZADNjE DNI PO SVETU...

ANDRIČEV SPOMENIK - Spomenik velikemu umetniku, ki je postavljen pred hišo, v kateri je živel in delal naš Nobelov nagrajenec Ivo Andrič, je nekaj posebnega. Ta park s čudovitimi belimi kamnitimi klopmi je osvetljen tudi ponoči in postaja najljubše shajališče Beograjčanov.
LASULJE OB POTI - Če se vam zgodi, da odidete na pot, imate pa neurejeno pričesko, je tole zares rešitev: ustavite se ob poti in kupite lasuljo. To je bila ideja Tove Makse iz Sant Luisa. Ker se potnikom ponuja vse od bencina, sadja, sendvičev, zakaj ne bi poiskusila prodajati lasulje. Ponuja lasulje za različne priložnosti in za vsak žep. Lastnica te prodajalne hitro in spretno menja pričeske in pri tem upošteva želje kupcev.
TAKO SE SNEMA IZ PTIČJE PERSPEKTIVE - Na Norve&em so odprli prvi foto muzej, ki je last fotorepor-terja Preusa. Muzej je sam opremil, razstavljene so različne kamere, od prvih do najbolj izpopolnjenih. Obiskovalce posebno privlači tale golob, seveda prepariran, ki leti s specialno kamero, pričvrščeno na trebuhu in je leto dni snemal vse, nad čemer je letel.
• BERLINSKA KONFERENCA
Konferenca komunističnih in delavskih partij Evrope v Berlinu je vsekakor osrednji dogodek evropskega delavskega gibanja letos — toda ne toliko zaradi osrednjega dokumenta konference kot zaradi stališč, izraženih v govorih šefov delegacij udeleženk.
Prav tu je namreč povedana prava resnica o stališčih, ki zaradi posebnosti in različnih mnenj ter pogledov niso mogla priti v osrednji dokument. Ta je namreč Zgolj skupek tistih minimalnih stičnih točk, na katere so še pred konferenco pristale vse partije udeleženke .. in še to šele po dveh letih zares trdih pogajanj in usklajevanj stališč.
V trenutku, ko to poročamo, se je konferenca komaj dobro ^začela, pa je kajpak nemogoče posredovati prava, v posameznih govorih izražena stališča.
Tisto, kar je mogoče povedati, je naslednje: konferenca je svoboden dialog enakopravnih in suverenih udeležencev, ki ne priznavajo vodilne vloge kakega centra, marveč so enakopravni partnerji v iskanju
čim učinkovitejših rešitev za mir, varnost in sodelovanje v Evropi.
Tako je, med drugim, izpadla iz osnutka dokumenta tudi zahteva nekaterih partij, naj bi v njej ovekovečili izraz „proletarski internacio-nalizem." Njega je v besedilu zamenjal izraz ..mednarodna solidarnost" — pa še ta izraz ima v različnih partijah različen pomen ali vsaj prizvok.
Jugoslavija je vseskozi plodno sodelovala pri pripravah na konferenco in je njena zasluga, da je v dokumentu tudi nekaj stališč, ki zadevajo neuvrščenost.
Našo partijsko delegacijo vodi predsednik ZKJ Josip Broz Tito. Njegov govor vzbuja v svetovni javnosti izredno zanimanje.
• LIBANON ŠE VEDNO KRVAVI
Iz Bejruta znova prihajajo poročila o silovitih bojih med desničarji in levičarji: število mrtvih, ki se je nekaj časa vzpodbudno nižalo, se je v začetku tega tedna znova ustalilo na poprečno sto mrtvih dnevno.
Arabske mirovne sile še niso začele izvajati svojih akcij in tako se po delnem umiku sirskih enot prak-
tično nihče ne more zoper-staviti desničarskim in levičarskim bojevnikom ter jih prisiliti k miru.
Zlasti hudo je v tistem delu Bejruta, kjer so palestinska taborišča. Tam napadajo desničarji z vso silo, pri čemer uporabljajo tudi težko topništvo in minome-talce.
Kanček vzpodbudnega v tej tragediji je samo dejstvo, da sta se Sirija in Egipt, ki sta se pred nekaj tedni sprla in prekinila diplomatske odnose, znova zbližala in navezala prekinjene stike.
• ATENTAT, KI N! USPEL
Nismo še pozabili napada na našega diplomatskega predstavnika v Paragvaju (k sreči se je za našega veleposlanika končal srečno, za urugvajskega, ki je bil ubit po pomoti, pa tragično), ko imamo znova neveselo priložnost poročati o novem poskusu atentata na našega diplomatskega predstavnika - to pot v Zvezni republiki Nemčiji.
Atentat je to pot spodletel predvsem po zaslugi prisebnosti našega vicekonzula Vladimira Topiča, ki se je uspel ubraniti atentatorja,
nakar so le-tega skupaj z njegovim pajdašem prijeli.
To sta Marko Krpan in Pavle Perovič, stara 23 in 25 let, ki po vsej verjetnosti pripadata prepovedanemu skrajnemu emigrantskemu gibanju. To je delovalo v Zvezni republiki Nemčiji še do pred tremi tedni.
Jugoslovanski veleposlanik v Bonnu Lončar je zaradi napada vložil pri ustreznem predstavniku ZR Nemčije uraden jugoslovanski protest, ki so ga v Bonnu sprejeli in obljubili, da bodo napadalce kaznovali.
• SREČANJE BOGATIH
Medtem so se v Portoriku zbrali šefi držav sedmih (ZDA, Velika Britanija, Francija, Japonska, ZR Nemčija, Italija in Kanada) industrijsko najbolj razvitih dežel, da bi izdelali skupno strategijo ekonomskih mednarodnih odnosov.
Pobudo za sestanek je dal ameriški predsednik Gerald Ford, ki želi s tem med drugim pokazati, da ga ne motijo predvolilni boji, v katerih na domačem terenu samo za silo vodi pred svojim republikanskim tekmecem za predsedniškega kandidata Ronaldom Reaga-nom.
................................I.......III.......I.......Illllllllllllllllllllllllllllllllllll.......II.............................................................................................................................................................................minuli
....................................................................................................................................................................................................................................................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
STANOVANJA - V okviru družbenega sektorja Jugoslavije ne bomo mogli letos zgraditi več kot 55.000 stanovanj. Zaradi zamude stanovanjske izgradnje v začetku leta (v prvem tro-mesečju letos so zgradili za 12 odstotkov manj stanovanj glede na enako obdobje lani) ne bomo mogli uresničiti letošnjega načrta, ki predvideva izgradnjo 70.000 stanovanj.
PROGA - Možno je, da bodo v petletni razvojni program do leta 1980 uvrstili tudi pripravljalna dela za tako imenovano ravninsko železniško progo Zag-reb-Reka po dolini Kolpe in predor pod Risnjakom, dolg 25 kilometrov. Ta proga bi bila dolga le 151 kilometrov, se pravi 78 kilometrov krajša od sedanje proge. Medtem ko se sedanja proga vzpne na višino 900 metrov, bi bil najvišji vzpon na novi le 220 metrov. Vlaki bi
[ahko na novi progi vozili s hitrostjo do 200 kilometrov na uro in bi iz Zagreba pripeljali na Reko v 60 do 70 minutah.
OPEKA - Tudi na minulem sestanku v Novem Sadu se jugoslovanske opekarne niso mogle zediniti o razvojnih programih do leta 1980. Zadnje čase je bilo o tem veliko govora, saj so se močno povečale zaloge opekarniških izdelkov. Kljub temu pa so se mimo vseh tržnih zakonitosti povečale tudi želje po novih opekarnah. Nekaj opekarn je začelo obnavljati svoje obrate in s tem so povečale tudi svojo proizvodnjo. Ob začetku leta je bilo po prijavljenih načrtih v republikah in pokrajinah
na voljo veliko zmogljivosti, da bi leta 1980 naše opekarne izdelale skoraj milijardo opek več, kot jih potrebujemo.
CESTE - Republike in pokrajine so se dogovorile o temeljih družbenega načrta Jugoslavije za razvoj magistralnih cest do leta 1980. Tako bomo do konca leta 1980 pri nas zgradili 1310 kilometrov avtomobilskih cest, ki bodo povezovale vse naše republike in pokrajine. Za vse to bo treba zbrati okrog 29.000 milijonov dinaijev. Prednost bo imela cesta Bratstva in enotnosti od Jesenic do Djevdjelije. V tej smeri naj bi v prihodnjih štirih letih zgradili 607 kilometrov sodobne ceste, ali približno polovico ceste od Jesenic do Djevdjelije. V Sloveniji naj bi po tem programu zgradili predor skozi Karavanke (6 kilometrov), odsek Naklo - Kranj - Ljubljana (27 kilometrov), cesto Črnuče -Dolgi most in cesto Dolgi most - Škofljica.
GRIPA - Zvezni komite za zdravstvo in socialno politiko je sprejel predloge o tem, kako naj bi prebivalce zavarovali pred epidemijo gripe, ki jo povzroča virus A, se pravi gripa, ki se je januaija letos pojavila v ZDA. Gripa je podobna tisti, ki je imela leta 1918, takrat imenovana „španska mrzlica", katastrofalne posledice po vsem svetu. Jugoslavija se je odločila, da bo takoj izdelala okrog 2 milijona enot cpeiva, ki ga bosta kot rezervo hranila laboratorija v Beogradu in Zagrebu. Cepiti pa
...IN DOMOVINI
bi začeli, če bi se kjerkoli na svetu znova pojavila ta bolezen.
OBRAT - Po dveh letih gradnje so v neposredni bližini Mur ske Sobote predali namenu nov - najsodobneje opremljen obrat za mesno predelavo, klavnico in hladilnico s potrebnimi skladiščnimi prostori. Novi obrat,
REKU SO TE DNI:
katerega oprema in gradnja je veljala 210 milijonov dinaijev, bo omogočil pospešen razvoj živinoreje in povezovanje živinorejcev ter mesnopredelovalne industrije na širšem območju. V novi klavnici in mesnopredelovalne m obratu bodo lahko na leto predelali 35.000 govedi in 150.000 prašičev.
MIKA ŠPILJAK:
-	V 26 letih, od trenutka, ko so v Narodni skupščini FLRJ po ekspozeju tovariša Tita in široki razpravi izglasovali zakon o delavskem samoupravljanju, smo prehodili dolgo razvojno pot. Samoupravljanje je postalo osnovni družbeno-ekonomski odnos, zagotovo pa najbolj značilna pridobitev našega povojnega razvoja.
FRANC ŠETINC:
-	Prihodnje leto bo minilo štirideset let, ko je Tito stopil na čelo partije. V zelo kratkem času jo je usposobil za vodenje revolucije in narodnoosvobodilne vojne. Še več: demokratiziral in humaniziral jo je, speljal v množičnost, v akcijo, v boj, naredil jo je ljudsko v najčistejšem pomenu besede. In zgodovinska veljava tega je najbrž v tem, ker je storil več, kot se je zdelo mogoče glede na realne razmere v deželi in v primeijavi z drugimi deželami.
MARIJAN BRECELJ:
-	Osnutek zakona o združenem delu, kije sedaj v razpravi razvija ustavno zasnovo združenega dela in socialističnih samoupravnih odnosov v dosledni sistem takšnih družbenoekonomskih in pravnih institucij, ki bodo podlaga za uveljavljanje neposrednega upravljanja delavcev samih.
koiiKkn(ar IimIii«!
Brez dvoma so nekatere stvari takšne, ki presegajo vsako razumno toleranco, posebej, če gre za kratenje
pravic. In na avstrijskem Koroškem se dogajajo milo rečeno čudne stvari. Ni še tako dolgo, kar smo zvedeli, da bodo koroške Slovence prešteli. Bržčas že jeseni.
Enaindvajset let se koroški Slovenci borijo samo za tisto, kar jim na papirju že zagotavlja Državna pogodba, ki ima vsekakor mednarodno veljavo, praksa pa je bistveno drugačna.
Pred nekaj leti so tako nacionalšovinisti podrli še tistih nekaj dvojezičnih napi-
sov, ki so bili; avstrijski varnostni organi niso krivcev nikoli izsledili, obstajajo pa fotografije, ki pričajo, da je
bilo ponekod to vandalsko
tirali, zasliševali ure in ure, vzdignil pa se je tudi val ogorčenja najrazličnejših na-zadnjakov, ki terjajo za aretirane pregon, izgon in nasploh zelo hude kazni
Takšnih in podobni dejstev, vsa pa pričajo, da Av-
dejanje opravljeno celo ob prisotnosti avstrijskih varnostnih organov.
Pred dnevi pa je sodelovalo v napisni akciji sedem mladih Korošcev. Varnostni organi so jih nemudoma are-
strija vsemu na kljub zoprvu-je določilom Državne pogodbe ozr. si jih tolmači po svoje, bi lahko našteli še neštevilno. Kot na primer tisto razmišljanje — doma v sosednji Avstriji - da je v Avstrijckih naseljen prastrah
pred Korošci. Morda zato, ker so se uspeli obdržati kot narodnostna manjšina, ker niso pozabili materinega jezika?
Kot rečeno - manifestacij slabega okusa in nerazumljivih dejanj je na avstrijskem Koroškem več kot dovolj. Vsekakor pa preveč. Mnogi so v svetu že spoznali - v teoriji in praksi - da so manjšine most med narodi V Jugoslaviji nismo imeli nikoli nikakršnih kompleksov pred manjšinami Kdo ve, kam bo Avstrijo pripeljala njena raznorodovalna politika, ki je bila element prejšnje politike, danes pa bi morala biti prav zato že zdavnaj eksponat v muzeju.
MILAN MEDEN
534848234848232323484848539053489148232353235323482353534853234853482348232323532348234823235323232353482348235323532323484823532348234823532353534848232348232353482348234823532348532323
230100532353234848482353235323532353235323482348482348484848535348534823482348234848234823532353234823534823530048534823234823485348482348232323235323482348235323532353535348482348484853
01234848534853535353239153535323020053484823232348235348484853895348484823235353235353532353238923232348
53482323232323484848482323235323234848534823235323485323534823484848233148235323235323232323902348482353912348484853534823232348534823484823234848235353235323232331485323
3. JULIJ - PRAZNIK SLOVENSKIH RUDARJEV • 3. JULIJ - PRAZNIK SLOVENSKIH RUDARJEV • 3. JULIJ - PRAZNIK SLOVENSKIH RUDARJEV
SLAVKO JANE2IČ, DIREKTOR ZA RUDARSTVO NA REK:
Izredno napet delovni načrt
V šestih mesecih so velenjski rudarji nakopali 2,25 milijona ton premoga - Poprečno 15.517 ton na dan
Preteklo je 365 dni in pred nami je spet 3. julij, stanovski praznik rudarjev. Čeprav je lanski praznik potekal v znamenju velikega jubileja — proslavanju 100-letnice premogarstva v Šaleški dolini, letošnji rudarski praznik ni prav v ničemer manj pomemben. Pred velenjskimi rudaiji so namreč tudi v tem letu enako kot v lanskem jubilejnem izredno velike naloge. Prav o tem smo se v dneh pred praznikom pogovarjali z direktoijem za rudarstvo na REK dipl. ing. Slavkom Janežičem.
„Res letos poteka prvo leto
i po praznovanju 100-letnice ob-\ stoja našega rudnika. Bolj kot I to, je za nas pomembno dejstvo, da je letos zadnje leto izgradnje zmogljivosti rudnika, da proizvedemo 4,7 milijona | ton premoga. Prav zato je naš I letošnji delovni načrt izredno j napet in zahteva od vseh zapo-fslenih veliko angažiranost, če | hočemo, da bomo to izredno | veliko in zahtevno nalogo res-| nično izpolnili. Letošnji proiz-f vodni načrt 4,350.000 dinaijev I je resda za dva odstotka nižji od jlanskega vendar moramo upo-jštevati, da bomo letos delali i predvidoma 3,6 odstotka manj delovnih dni kot lani. To pomeni, da moramo našo proizvodnjo dejansko povečati za 5,6 odstotka. Pri dekoncen-itraciji proizvodnje,, ki je nujna posledica izgradnje novih zmog-; Ijivosti, in ob dejsttvu, da nova polja še ne dajejco optimalne proizvodnje, je teh 5,6 odstotka resnično zelo veliik napor za | rudaije. Vendar smo prepričani, da ta napor ni tolikšen, da ga ne bi premagali in predvidevamo, : da bo tudi letošnj i proizvodni : načrt dosežen in tudi presežen."
— Pol leta je praktično za Ostmi Kakšna je bila proizvodnja v tem obdobju?
„V prvih šestih mesecih sicer I nekoliko zaostajamo za proiz-s vodnjo, ki jo predvideva letni delovni načrt. Da bi načrt izpolnili, nam manjlka 40 tisoč
ton, kar pomeni, da je proizvodnja nižja za 1,7 odstotka od načrtovane. Seveda so za to objektivni vzroki, ki izhajajo iz zamude v montaži posameznih mehaniziranih čel. Zamuda v montaži pa je nastala zaradi restrikcij v uvozu v drugi polovici preteklega in v letošnjem letu. Kljub težavam, ki se pojavljajo pri zagotoviti sredstev in uvozne opreme, smo prepričani, da bomo investicijski program izgradnje zmogljivosti na 4,7 milijona ton premoga v roku končali.
Kar zadeva samo delo v jami, si še naprej prizadevamo, da bi uvedli čimbolj moderno opremo. Tako prav zdaj uvajamo hidravlično ščitno podpoije KTV. Prvi rezultati so zelo spodbudni. Poleg tega si zelo
SLAVKO JANEŽIČ, dipl. inž. rud.
prizadevamo, da bi čimbolj mehanizirali transport v jamo, ki zdaj predstavlja ozko grlo. Pripravljamo tudi projekte za odpiranje jame Škale-steber 11 z vpadnikom po triadi, ki bo služil tudi za preskrbo z vodo za mesto Velenje."
— Nova mehanizacija bo prav gotovo povzročila še večjo produktivnost?
Prav gotovo, saj naši skupni napori niso usmerjeni le na skupno večjo proizvodnjo, ampak si prizadevamo, da bi bila odkopni in jamski učinek čim višja. Predvidevamo, da bo z uvedbo mehanizacije porastla letna stopnja jamskih učinkov za 6 do 7 odstotkov. Če se zavedamo, da je naš premogovnik že sedaj v samem evropskem vrhu glede učinkov, potem je vsakomur jasno, da ta stopnja ni majhna in jo bo mogoče doseči samo z vestnim in požrtovalnim delom vsega kolektiva.
Na podlagi dosedanjih rezultatov dela, lahhko trdim, da tudi tej nalogi gremo z zaupanjem nasproti in da v tem svojem zaupanju ne bomo razočarani.
— In vaše želje ob koncu?
„Vsem rudarjem in vsem zaposlenim na rudarsko elektroenergetskem kombinatu želim, da bi praznik preživeli kar najlepše in da bi jih pri delu še naprej spremljal naš rudarski SREČNO."
3. julij, stanovski praznik slovenskih rudaijev, ki so si ga delavci Rudarsko- elektroenergetskega kombinata Velenje izbrali za svoj praznik, je pred vrati. Vrstile se bodo proslave in delavci TOZD, ki tvorijo kombinat, bodo zopet opravili majhno inventuro svojih uspehov. Ne takšno pravo, predpisano z zakoni, ampak tisto neobvezno, spontano, ki pa je
# POZDRAV GLAVNEGA DIREKTORJA REK VELENJE
Boj za večjo proizvodnjo in produktivnost
Prazniki in delovni jubileji so trenutki, ko se ob vsakodnevnih skrbeh pri delu za kratek čas ustavimo, premislimo o doseženem in si postavimo naloge.
Ko ob letošnjem prazniku delamo pregled, bi lahko
naštevali uspehe, ki smo jih dosegli. Izpolnjujemo naloge, ki jih od nas zahteva družbe. Količine premoga za proizvodnjo električne energije so zadostne, investicijska dela, za realizacijo katerih smo se obvezali, potekajo v glavnem po zastavljenem programu, tudi ostale dejavnosti izven energetskega kompleksa v glavnem dosegajo svoje programe.
V bodoče pa nas čakajo še težke in odgovorne naloge. Boriti se bomo morali in izbojevati izvajanje načel, ki jih pred vse nas postavljata ustava in zakon. Upam, da bomo boj za večjo produkcijo in produktivnost izbojevali skupno ter želim vsem rudarjem, delavcem TEŠ in drugih TOZD REK ob 3. juliju SREČNO!
GLAVNI DIREKTOR MIRKO BIZJAK
včasih prisrčnejša in več pove. Komaj leto je od tega, kar smo proslavljali stoletnico rudaijenja v Šaleški dolini in že koračijo velenjski rudarji krepko v drugo stoletje dela svojega rudnika in z njimi vsi, ki so povezani v delovno organizacijo.
Nič velikega se ni zgodilo v tem letu, dosegli pa so vrsto drobnih uspehov, ki vsi skupaj pomenijo napredek. Povečali so dnevno proizvodnjo premoga, dosegli večjo proizvodnjo električne energije, kot je bilo predvideno z načrtom, pri izgradnji TEŠ IV, so se dela prevesila v drugo polovico in redno računajo, da bo to prvi elektroenergetski objekt v Sloveniji, ki bo dokončan v dogovorjenem roku, intenzivno izvajajo dela pri izgradnji kapacitet za povečano proizvodnjo premoga, povečali so proizvodnjo plastičnih izdelkov, dosegli večji obseg proizvodnje v tisku in še bi lahko naštevali proizvodne uspehe posameznih TOZD, ki vse skupaj predstavljajo REK Velenje. Ne bi bilo prav, ko bi ob tem zamolčali tudi nekatere negativne stvari, kot je n.pr. počasna rast produktivnosti, počasno razreševanje ekonomskih odnosov znotraj delovne organizacije in izven nje in podobno. Prav je, da za to vedo in ce vedo, bodo ob vseh uspehih tudi našli tisto moč, ki je potrebna, da bodo te stvari izboljšali in odpravili.
Tudi na področju razvijanja samoupravnih odnosov so aktivni. Pravkar vodijo aktivne razprave o zakonu o združenem delu, o samoupravnih sporazumih s področja energetike in drugih področij, ki vsi skupaj predstavljajo usklajevanje njihovih interesov in interesov družbe kot celote. Delegati REK se aktivno vključujejo v delo organov interesnih in družbenopolitičnih skupnosti.
Ob vseh dnevnih in tekočih nalogah pa tudi intenzivno razmišljajo o prihodnosti in o razvoju delovne organizacije kot celote in vsake njene TOZD.
NOVE PREDVIDENE USMERITVE
Jasno je, da je osnovni poudarek razvoja REK Velenje podan v razvoju energetike oziroma tistih TOZD, ki sodelujejo v proizvodnji energije oziroma tvorijo takoimeno-vani energetski kompleks. Poudariti je namreč treba, da daje velenjski rudnik že danes približno 70 % vsega premoga v Sloveniji in da pomeni električna energija, proizvedena v TE Šoštanj, okrog 40 odstotkov vse električne energije, proizvedene v Sloveniji. V srednjeročnem obdobju so na področju energetike predvidene nove usmeritve.
Pri proizvodnji primarne energije so v teku investicijska dela za povečanje kapacitet. S krediti iz energetskih sredstev izvajajo obširna rudarska dela za odpiranje novih odkopnih polj in urejevanje notranjih transportnih poti, ki bodo omogočile doseganje predvidenih kapacitet, izpopolnjujejo in uvajajo pa tudi mehanizacijo, ki bo omogočala večjo produktivnost, s tem pa tudi ekonomičnost poslovanja. Vsa dela bodo po programu izvedena do leta 1977, ker morajo v letu 1978 zagotoviti 4,700.000 ton proizvodnje, da bi s tem orno-
f s čili redno obratovanje TE oštanj, Toplarne Ljubljana in nekaterih drugih potrošnikov. V drugi del srednjeročnega obdobja pa sodi program za nadaljnje izpopolnjevanje tehnologije in organizacije, kar bo ob manjših vlaganjih z obstoječo mehanizacijo omogočalo povečevanje produktivnosti.
Z ozirom na dolgoročnost investicij in potrebo po kontinuiteti proizvodnje so v to srednjeročno obdobje vnesli tudi začetek del pri prestavitvi jaška Preloge na novo lokacijo - izven premogovnega sloja. V osnovi je program usmerjen
v to, da bodo ob ustreznih investicijskih vlaganjih z minimalnim zaposlovanjem novih delavcev dosegli povečano proizvodnjo. Ob tem pa je ena glavnih nalog srednjeročnega obdobja organizacijska utrditev TOZD v okviru RLV v smislu zakona o združenem delu, uveljavljanje dohodkovnih odnosov ter prizadevanja za večjo družbeno produktivnost.
Termoelektrarna Šoštanj predvideva v srednjeročnem obdobju dograditev IV. faze, tako da se bo konec leta 1977 celotna instalirana moč povečala za 335 MW. Ob tem bodo število zaposlenih le malo povečali, tako da bo porast produktivnosti občuten. V bistvu je s tem praktično podan trenutno končni predvideni obseg kapacitet, ker je z ozirom na sedanje stanje in možnosti povečevanje kapacitet na osnovi premoga kot energetskega goriva nemogoče. Seveda pa je v srednjeročni program vključeno izpopolnjevanje opremljenosti in modernizacija nekaterih postopkov.
SREDNJEROČNI PROGRAMI TOZD
ELEKTROSTROJNI OBRATI gradijo svoj srednjeročni razvoj na izpopolnitvi in razširitvi obstoječega programa in na povečanju obsega dejavnosti. TOZD se je iz prvotno čistega remontnega obrata za vzdrževanje rudarske opreme razvila v proizvajalca transportne opreme, saj je trenutno eden največjih jugoslovanskih kooperantov pri izgradnji TEŠ IV., uveljavila pa se je tudi v proizvodnji rudarske mehanizacije na osnovi doseženega obsega v srednjeročnem obdobju povečanja obsega remontnih del s tem, da se bo poleg naraščajočih potreb po remontih rudarske opreme vključila tudi pri rednih remontih v TEŠ. Glavna smer razvoja pa pomeni orientacija v proizvodnjo težke rudarske mehanizacije, kjer bo na osnovah že pridobljenih izkušenj in ob reševanju nalog za potrebe RLV ta TOZD proizvajala težko opremo tudi za druge kupce in bo s tem
postala poizvajalec opreme, ki je
danes v Jugoslaviji še ne izdeiujemo.
Del kapacitet pa bo usmerila v proizvodnjo kosovne ali maloserijske opreme za druge pr oizvodm panoge.
Razvoj pretežnega dela dejavnosti TOZD ZUNANJI OBRATI je ozko povezan na razvoj proizvodnje premoga in se bodo te dejavnosti razvijale skladno z razvojem proizvodnje premoga. Predvsem je v osnovah srednjeročnega programa predvideno izpopolnjevanje opremljenosti in organizacije, kar bo omogočilo zniževanje stroš »v opravljanja različnih storitev. Drugi del dejavnosti TOZD - remontno investicijski obrat, ki ni vezan na proizvodnjo premoga, predvideva v srednjeročnem obdobju sanacijo stanja in delne razširitve obsega dejavnosti. V nadaljnjih razpravah o osnovah razvoja bo treba pri teh dejavnostih verjetno še proučiti možne organi-
zacijske oblike ter iskati možnosti za povezovanje teh dejavnosti tudi izven REK.
TOZD AVTOPARK je trenutno orientirana pretežno na opravljanje storitev za potrebe TOZD REK. Z ozirom na potrebe znotraj REK naj bi se obseg dejavnosti ravnal po teh potrebah. Razprave o osnovah srednjeročnega programa v širšem krogu .. pa morajo dati dokončen odgovor tudi na iniciativo glede povezovanja te dejavnosti z drugimi in razširitve tudi za potrebe drugih.
TOZD PLASTIKA IN ZAŠČITNA SREDSTVA, ki je bila ustanovljena z ozirom na specifične potrebe, se je že v dosedanjem razvoju orientirala v proizvodnjo plastičnih izdelkov za embaliranje. Program srednjeročnega razvoja te TOZD vsebuje nadaljnje delo pri izpopolnitvi tega programa. Osnutek osnov srednjeročnega programa predvideva tako nadaljnjo razširitev kapacitet in asortimana obstoječe proizvodnje, ter uvajanje novih izdelkov s področja plastične emba laže. Tudi za to TOZD velja, da se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju poleg povezave v REK aktivneje povezovala tudi navzven, tako s proizvajalci surovin kot tudi s kupci izdelkov.
PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA je z ozirom na zmanjšanje investicijske aktivnosti trenutno v precejšnjih težavah glede plasmana svojih izdelkov. V naslednjem srednjeročnem obdobju ne predvideva bistvenega povečanja proizvodnje oblikovancev, gradi pa svoj razvoj na večji proizvodnji vezilnih materialov in vključevanje novih izdelkov na osnovi elektro-filtrskega pepela.
TUDI TISKARSKA DEJAVNOST bo z ozirom na potrebe tržišča povečala svoj obseg. Za dokončno oblikovanje osnov srednjeročnega programa je treba tudi za to dejavnost razčistiti vprašanje oblik povezovanja z istovrstnimi dejavnostmi tudi izven REK.
DEJAVNOST DRUŽBENE PREHRANE IN GOSTINSTVA je specifična dejavnost za potrebe delavcev TOZD REK in je njen razvoj tesno povezan z razvojem in potrebami drugih TOZD.
Vse navedeno predstavlja le bežen sprehod skozi stanje in snovanje TOZD in REK kot celote. Navedene so le bistvene značilnosti sedanjosti in snovanja za prihodnost. Dejstvo je, da so programi večinoma zasnovani na realni osnovi. Vedeti pa je treba, da bodo takšni, kot so, zahtevali veliko angažiranja predvsem strokovnih delavcev pa tudi celotnih kolektivov, če jih bomo želeli izvesti.
Predvsem pa ostaja slej kot prej glavna in najodgovornejša naloga srednjeročnega obdobja razčiščevanje in vzpostavljanje ekonomskih odnosov znotraj REK in navzven.
Ob zvokih godbenikov bodo rudarji v svečanih oblačilih tudi jutri korakali v dolgem sprevodu po velenjskih ulicah do kotalkališča, kjer bo osrednja slovesnost ob njihovem letošnjem prazniku.
Osrednji dogodek vsakoletne rudarske proslave je prav gotovo skok čez kožo. Tudi ob jutrišnjem stanovskem prazniku velenjskih rudarjev bo po stari rudarski navadi skočilo čez kožo 46 absolventov poklicne rudarske šole.
Spoznali
smo življenje rudarjev nekoč in danes
Letos smo pri spoz vanju narave in družbe spo znali tudi življenje rudaijei j.] nekoč in danes.
Pred nekaj desetletji s rudarje izkoriščali kapitali sti. Rudnik je bil last eneg človeka. Rudarji so dela ^ več kot deset ur dnevno. 1 K jim omogočil dopusta, imel L so slabe plače in slaba stano F vanja. V novi samoupravni -Jugoslaviji pa je drugače [ Delavci dobro vedo, da de' lajo zase. Samoupravni 01 gani skrbijo za plače, d« puste, izobrazbo, rekreacM rudarjev in za lepa stano [ vanja.
JURE CIRARf
Ce bi jaz rudar
Rudarstvo je zelo težak poklic. Globoko pod zemljo opravljajo rudarji težka dela
Če bi bil jaz rudar, moje delo potekalo takole, Zgodaj zjutraj bi se odpravi z doma. Na rudniku bi najprej odšel v belo, nato črno garderobo, kjer bi se preoblekel. Nato bi šel v okrep ► čevalnico, kjer bi dobil malico, v lamparni pa svetilko in čelado. V jami bi dobro zavarovan in opremljen pričel kopati premog. Tam bi vrtal, nakladal premog m tekoči trak in opravljal is I druga težka dela, kijih zmore rudar. Po osmih urah bi a utrujen pripeljal s tovariši iz jame. Najprej bi se umil in sel preoblekel, nato pa bi sej utrujen odpravil domov.
Takšen bi bil jaz, če bi rudar.
MITJA ČRETNK
Hvala, tovariši rudarji!
Šolska vrata so se zaprla in učenci smo jo veseli mahnili vsak na svoj konec. Vedeli smo, da vam 3. julija ne bomo mogli več stisniti rok, zato želimo s prispevki, ki smo jih napisali v ta namen, počastiti vaš praznik.
Ob 3. juliju, prazniku olt arjev, vam vaši varovanci -pionirji in mladinci osnovne šole Gustava Šiliha iskreno čestitamo! Želimo vam, da bi nakopali čim več ton črnega zlata! Prav tako vam želimo, da bi vse probleme, ki jih srečujete ob vašem težkem delu, kar najbolje reševali.
Moj očka je rudar. Vsak dan mora v službo, vsak dan gre, da koplje črno zlato — premog. Velenje je bogato in lepo mesto, zato pa imajo največ zaslug rudarji. Delo v rudniku je naporno in nevarno. Vedno, ko gre očka v službo, se podaja v
Sanjalo se mi je
Star sem petindvajset let. Po poklicu sem rudar. Ta poklic je nevaren, a tudi potreben. Delam v izmeni. Ta poklic je vredno opravljati, saj koristi meni in drugim.
Na delu ne smemo kaditi. Srečo imam, da ne kadim, zato pa žvečim žvečilni gumi. Strastni kadilci žvečijo tobak. V rudniku smo stalno v nevarnosti, najbolj nevaren pa je plin.
Na delo prihajam zelo zgodaj. Najprej grem v belo garderobo. Tam odložim svojo obleko. V črni garderobi oblečem delovno obleko. V lamparni vzamem svetilko, v okrepčevalnici pa malico. V jamo se
odpeljem z dvigalom. Čas na delu mi hitro mine. Utrujen se odpravim domov.
MATEJA PAVLIC
Rudar
Moj očka je rudar. Po poklicu je rudarski tehnik. Opravlja nevarno delo in težko delo. Rudarji kopljejo v rudniku premog. Delajo zjutraj, popoldne in ponoči.
Premog je naše črno zlato.
NEVENKA LEVER
nevarnost. Ko je v službi, se bojim zanj in sem vesela, ko se vrne domov utrujen, a vendar
zdrav. Veliko stvari je odvisnih od premoga - a brez rudaijev ga ne bi bilo.
V RUDNIKU
Približno sto let je, odkar v naši dolini kopljejo rudaiji premog.
V	ponedeljek smo si ogledali zunanjo okolico rudnika lignita Velenje. Tamkajšnji uslužbenec nas je peljal v belo in črno rudarsko garderobo. V beli garderobi imajo obleke, v katerih pridejo rudaiji na delo, v črni pa delovno obleko. V obeh garderobah obleke visijo na verigah, pod stropom. Takoj od črne garderobe imajo rudarji kopalnico. V tej kopalnici je toplo. Tuš za tušem se vrstijo skoraj do konca kopalnice. Ko pridejo rudaiji z dela, dajo obleke na svoje mesto, takoj zatem pa se stuširajo.
V	lamparni imajo rudaiji svoje naglavne svetilke. Svetilk je veliko, zato vsak rudar spozna svojo po določeni številki. Moj očka ima številko svetilke 2020, ki sem si jo dobro zapomnila. Ko smo prišli ven iz tega prostora, smo si ogledali še tovorno dvigalo, ki ga imenujemo skip. Bilje omr ežen, da se ne zgodi nesreča. Zraven skipa je bilo tudi navadno rudarsko dvigalo, ki pa ga nismo videli.
To smo si ogledali na učnem sprehodu.
Moj očka je rudar
Moj očka je rudar. Vsako jutro zgodaj vstane in se napoti v službo. V rudniku je ključavničar. Tam popravlja stroje, ki drobijo premog in ga odvažajo ven. Velikokrat mi pripoveduje o svojem delu. Pravi, da je delo rudaijev zelo nevarno in težavno. Vsi spoštujemo in cenimo rudaije.
RENATA TRUPEJ
Delo v jami
Ponosni smo na rudarje
Konec prejšnjega meseca smo si ogledali rudnik. Videli smo veliko novega.
Tovariš, ki nas je vodil, nam je najprej povedal nekaj o zgodovini rudnika. Nato nas je peljal v belo garderobo. Videli smo, da obesijo rudaiji svoja oblačila na vrvice in jih nato potegnejo pod strop. V črni garderobi smo videli delovne obleke. Nato smo odšli v lamparno. Svetilke so bile pritrjene na akumulatoije. Odšli smo v okrepčevalnico, kjer smo poizkusili rudarski čaj. Potem smo si ogledali glavni izvozni jašek. Ogledali smo si tudi skip. Tovariš nam je povedal, da gre v ta skip deset ton premoga. Videli smo zračni jašek.
Rudarjem smo ob odhodu zaželeli veliko sreče.
Velenje je mesto rudarjev
Živim v mestu Velenje, kjer je veliko rudaijev. Pri nas je rudnik lignita. Rudaiji se vračajo z dela utrujeni z žulji na rokah, a vedno so dobre volje. Zavedajo se, da so tudi ta dan delali za lepo otroštvo svojih otrok. Ko pridejo iz jame, presrečni pogledajo v sonce. Njihove oči vsak dan zro v temo in srečni so, ko se vrnejo iz jame, ko ne rabijo več rudarskih svetilk.
Kadar zatulijo sirene, nas vse stisne pri srcu. Drug drugega v strahu sprašujemo: „Ali je spet nesreča v rudniku? " Nevarno je delo naših rudaijev!
Jaz sem še premajhna, da bi lahko rekla, da ne bom nikoli rudar. Bojim se teme v rudniku in nevarnosti pri delu. Toda, če bi to koristilo naši domovini, bi premagala svoj strah!
BOJANA TIZMONAR
Moj očka dela v rudniku
Moj očka dela v rudniku. Po poklicu je vrtalec. Raziskuje plin, vodo in premog. Oče to delo skrbno opravlja, saj ve, da brez rudarskih žuljev ne bi nastalo to mlado mestece Velen Delo je zelo nevarno in naporno, zato njegov trud
™l0S	ANDREJA GROBEUEK
Ponosna sem na očka rudarja
Moj očka je rudar, zaposlen v velikem rudarsko-elektroener-getskem kombinatu Velenje. Na delo v jamo odhaja že trinajst
Obiskali
smo rudarski
V	letošnjem šolskem letu smo se pri spoznavanju narave in družbe veliko naučili o rudniku. Mnogo smo o tem prebrali, si zapisali in narisali, nismo pa pričakovali, da si bomo vse to lahko tudi ogledali.
V	Preloge smo se odpeljali z avtobusom. Sprejela sta nas dva tovariša. Eden nam je povedal zgodovino rudnika. Nato smo
odšli v kopalnico, belo in črno garderobo ter lamparno. V prostoru kjer se zbirajo rudarji smo poizkusili čaj. Srečali smo rudarja, ki je prišel iz jame. Veselo smo ga pozdravih: „SREČNO!" Ogledali smo si tudi ostale zunanje obrate.
Kmalu smo se poslovili in se zahvalili za ogled. Želimo si še več takšnih ekskurzij.
MATJAŽ REMS
Rudarska svetilka
let in tam koplje premog s strojem, ki nakoplje na dan toliko premoga kot nekaj sto rudaijev. Tam dela nekaj ur brez sonca in čistega zraka. Večkrat grem z očkom v naravo, da dobiva oba dovolj svežega zraka. Veselim se dneva rudarjev - 3. julija, ko bodo praznovali rudarji svoj praznik. Velenje bo okrašeno z zastavami, očka se bo oblekel v rudarsko uniformo in vse bo zelo slovesno.
Ekskurzija na rudnik
25. maja — rojstni dan maršala Tita smo počastili na poseben način. Obiskali smo rudarski muzej. V muzeju smo videli mnogo zanimivih stvari. Med njimi je bila tudi slika svete Barbare. Rudarji so verovali v sveto Barbaro, ker so mislili, da jih bo obvarovala nesreče. Videli smo tudi staro rudarsko obleko, jamske vozičke, zaščitna sredstva, razne vrste premoga, ležišča premoga, razne rudarske slike, svetilke, čelade, rokavice, videli smo tudi odtis lista na kosu premoga. Veseli smo si ogledali rudarski muzej. Ponosni smo na rudaije in na njihov muzej.
JOLANDA KRESLIN
MATEJA VRANKAR
Delo rudarja je nevarno
Zelo pa me je presenetila slika očka pri delu, ki je razstavljena v naši šolski avli. Na svojega očka in na njegov poklic sem zelo ponosna.
TANJA KOTNIK
Rudar

V TUZLI SO PRIPRAVILI PREDLOGE ZA SANACIJO POSLEDIC ZARADI UGREZNIN
Predlagajo sistemske rešitve
Tla se pogrezajo, mesto pa se ruši - Skoda, ki je nastala zaradi ugreznin, znaša 434 milijonov dinarjev - Kdo bo saniral povzročeno družbeno škodo f : ~~
Mednarodni simpozij o zaščiti človekovega okolja pred posledicami podzemne eksploatacije mineralnih surovin, ki je bil lani v Tuzli, je podrobno razčlenil, kakšne so nevšečnosti v tistih predelih, kjer pridobivajo rudnine. V Šaleški dolini se že več desetletij srečujemo s težavo, ko dolino zalivajo jezera in poplavljajo rodovitno zemljo ter gozdove, pogrezanje tal pa podira cela naselja in ruši zgradbe. Vse to zaradi lignita.
Tudi v bosanskem mestu Tuzla se že od leta 1914. dalje ubadajo s podobno težavo zaradi pridobivanja soli iz podzemne vode. Doslej so iz tuzlanskega solnega ležišča pridobili okrog 12 milijonov ton čiste soli. Ker ogromni podzemni prostor, iz katerega črpajo slano vodo, ne zasipajo, se postopoma tla posedajo in je sedaj pogreznjenih 457 hektarjev zemlje. To pa je kar 18 odstotkov prostora, ki ga obdelujejo v generalnem urbanističnem programu.
PREDLAGAJO TRAJNE REŠITVE
Ob obisku v Tuzli sem se o ugrezanju tal in reševanju te težave pogovaijal tudi s predsednikom občinske skupščine Urfetom Vejzagičem, dipl. el. inž.
„Tuzlansko solno ležišče je edino v Jugoslaviji", pripoveduje predsednik občine Vejzagič, „ki ga eksploatiramo in se razteza po dolžini 2,5 kilometra ter širini 600 metrov, zajema pa 1,5 kv. kilometra površine. Zato to dragoceno rudninsko ležišče v Jugoslaviji ne bi smelo biti stalna težava in nerešljiv problem za Tuzlo." V Tuzli ugotavljajo, da sami vsega, ne zmorejo in bodo morah stvari reševati s pomočjo republike in trajnih sistemskih rešitev federacije. Zaradi tega so minulo jesen začeli v Tuzli organizirano akcijo in pripravili skupaj z znanstvenimi in visokošolskimi institucijami ter jugoslovanskimi strokovnimi organizacijami in združenji mednarodni simpozij o varstvu okolja na območjih, kjer pridobivajo mineralne snovi.
„Več pome mbnih zaključkov smo sprejeli na tem simpoziju", pravi žuipan iz Tuzle. »Nekateri so pomembni tudi za druga področja, kjer se zaradi pridobivanja dragocenih rudnin spreminja okolje, podobno kot v Tuzli. Za nas je zanimiva in
Ob mestnem obronku, tu je bilo pred leti središče Tuzle, so vodnjaki za črpanje slane vode, ki jo potem po ceveh dovajajo do solarne in tovarne sode. V ospredju je manjše jezerce, kije nastalo zaradi ugrezanja
Takole se počasi, a vztrajno ugrezajo hiše
pomembna zamisel, da bi v Tuzli uporabili metode Poljakov, s katerimi bi kontrolirano črpali podzemne dane vode in dosegli, da bi bilo pogrezanje zemlje počasnejše. Z načinom, ki ga sedaj solaiji iz Tušanja uvajajo, sol izpirajo skozi dvojne cevi, skozi •eno črpajo slano vodo, po drugi pa vodo dovajajo v komore in med njimi puščajo varnostne stebre. Na robu mesta, kjer je bilo nekdaj središče Tuzle, pa so slani vodnjaki s pomočjo katerih črpajo izpod zemlje slano vodo in jo po ceveh dovajajo do solarne in tovarne sode. Tudi tu bomo skušali kontrolirano črpati podzemne slane vode in na ta način preprečevati pogrezanje."
Na mednarodnem simpoziju v Tuzli pa so se lotih tudi rekultivirarija ugreznjenih področij. Gre za to, da bi tiste mestne predele, ki so zaliti z vodo spremenili v zelene površine in prebivalcem zagotovili zdravo in normalno življenje. Pri tem so opozorili tudi na potrebo da spremenijo urbanistični plan mesta in občine in sicer v tem smislu, da območje ugrezanja spremenijo v umetno akumulacijo, mesto pa razvijajo kot kompleks večih naselij.
Na leto pridobijo v Tuzli okrog 650 tisoč ton soli. Od tega je okrog 70 tisoč ton kamene soli v čvrstem stanju (za posipanje cest, živino) iz rudnika Tušanj, blizu 200 tisoč ton tako imenovane vakumirane soli (zelo čista iz solarn v Tuzli, 360 tisoč ton soli pa v tekočem stanju porabi tovarna sode v Lukavcu. Zdaj dograjujejo veliki fluor - alkalni kompleks solnokemijskega kombinata Soda-so v Tuzli. Zraven mesta so že zgradili sedem novih tovarn. Zaradi tega bodo v Tuzli povečali proizvodnjo soli na 1,3 milijona ton na leto. Slana podzemeljska
voda je bogata soli, saj jo vsebuje kar 30 odstotkov.
Tla se pogrezajo, Tuzla pa se ruši. Škoda, ki je nastala zavoljo ugreznin znaša 434 milijonov dinaijev. Porušiti so morali 14 gospodarskih objektov, 438 stanovanjskih poslopij z okrog dva tisoč stanovanji, 4 zdravstvene, 5 kulturnozgodovinskih, 8 šolskih in 5 javnih zgradb. Omenjajo najpomembnejše: gimnazijo, pošto, fizkulturni dom, poslopje investicijske banke, po vojni zgrajen dom JLA, hotela Bristol in Beograd, sodišče, blagovno hišo, otroško bolnico, zdravstveni dom in drugo. Močno pa so ogroženi poslopje občinske skupščine, gledališče, glasbena akademija, gospodarska banka, infekcijska bolnica, rimskokatoliška cerkev, Gazi Turalibegova džamija in še nekatere druge zgradbe.
Ugrezanje pa v Tuzli povzroča težave tudi na komunalnih objektih. Za sanacijo teh bi rabili 2.645 milijonov dinaijev, za regulacijo Jale 173 milijonov, za osnovne ceste 829 milijonov, za obnovo vodovoda in kanalizacije 249 milijonov, drugo pa za ogrevanje in napeljavo novega vodovoda za pitno vodo.
PREDLOGI ZA SANACIJO OD OBČINE DO FEDERACIJE
Potrebna je sanacija povzročene škode. Zvezni izvršni svet je leta 1954 sklenil, da mora podjetje, ki eksploatira solno ležišče, letno poravnati 4 milijonov dinaijev škode. Kasneje se je ta odškodnina večkrat povečala, na 6, 12, 15 in od leta 1975 na 20 milijonov dinaijev. To pa je približno le 26 odstotkov vrednosti celotne povzročene škode. Če bi nadaljevali s takšnim odplačilom škode, potem bi rabili 150 let, da bi nadoknadili nesanirane poškodbe na zgradbah.
Vse to je teijalo, da v Tuzli pripravijo ukrepe za financiranje sanacije. Izvršni svet BiH je lani decembra te predloge načeloma podprl, rečeno je, da bi program ukrepov morali izvršiti v desetih letih. Republika BiH bo do leta 1980 prispevala določena sredstva za sanacijo škode v Tuzli. Republiški izvršni svet je tudi podpri predlog občinske skupščine Tuzla, da uporabniki družbenih sredstev v tej občini na podlagi družbenega dogovora prispevajo po en odstotek od brutto osebnih dohodkov, kot zameno za obnovo Bosanske krajine. Strinjali so se tudi, da pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj najamejo 30 milijonov dolaijev kredita in ga uporabijo za sanacijo infrastrukture v Tuzli.
Ker so sredstva, ki jih zagotavljata republika BiH ter občina premajhna za popolno sanacijo posledic, ki nastanejo zaradi ugrezanja zemlje, je republiški izvršni svet predlagal ukrepe, ki jih naj sprejme federacija. Ceno soli pri proizvajalcu naj bi povišali v povprečju od sedanjih 1,9 na 3,9 din za kilogram, torej za dva dinaija. Ker Jugoslovan porabi povprečno 6 do 7 kilogramov soli na leto, ta podražitev ne bi vplivala na osebni standard. Takšna k<>rekcija cen bi omogočila solnokemijskemu kombinatu Soda-so, da prispeva večji delež za sanacijo nastalih &od. Nadalje predlagajo ukinitev 14-odstotnega prometnega davka za prehrambeno sol, za ta znesek pa dovolijo proizvajalcu ustrezno povišanje cen.
„To so predlagani ukrepi, ki bi Tuzli do leta 1980 prinesli 1.400 milijonov dinaijev. Vendar pa moram povedati, da ta sredstva predstavljajo šele 44 odstotkov od skupne vrednosti neporavnanih škod na objektih v Tuzli", je povedal predsednik občinske skupščine Urfed Vejzagič. „Denar, ki ga bomo dobili na podlagi sistemskih rešitev, bomo vložili na poseben račun, tako da bo družba imela vpogled, kako ga bomo trošili. V posebno samoupravno skupnost, ki bi jo kazalo v. ta namen ustanoviti, bomo izvolili predstavnike neposredno zainteresiranih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, pa tudi predstavnike naše in veijetno še drugih socialističnih republik. To pa pomeni, da iščemo popolno objektivizacijo naše pozicije, poleg razumevanja in solidarnosti pa nudimo skupno reševanje tega problema. Še pomembnejše je, da se naš primer znanstveno in strokovno prouči, tako da bodo te izkušnje lahko koristili na vseh območjih v Jugoslaviji, kjer lahko pride do težav zaradi eksploatacije podzemnih rudnin."
IMAJO POSEBNO DELOVNO ORGANIZACIJO
V Tuzli so se, kot sem že napisal, organizirano lotih njihovega problema. Naj omenim, da so mi na občinski skupščini zavrteli poseben film, ki so ga posneli in v njem podrobno kažejo tegobe
okrog ugrezanja tal. V drugi polovici lanskega leta so v Tuzli ustanovili delovno organizacijo posebnega družbenega pomena - občinsko direkcijo za izgradnjo mesta. Direktor te delovne organizacije Božo Luk Vnovič je med drugim povedal: „Našo delovno organizacijo smo ustanovili lani na pobudo družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine z namenom, da bi usmeijali in strokovno vodih stanovanjsko in javno izgradnjo. Njen namen pa je tudi, da se iz enega mesta nadzoruje trošenje sredstev iz krajevnega samoprispevka, kakor tudi drugega denaija, ki ga skupaj vlagamo pri izgradnji Tuzle. Tu je vključena tudi rudarska škoda, ki jo mora plačati delovna organizacija zaradi eksploatacije soli. Naša delovna organizacija pripravlja in opremlja gradbena zemljišča, vodi celotne inve-
!
Termoelektrarna Tuzla ima sedaj 4 stopnje moči 564 megavtov
Tudi ta predel Tuzle je prizadelo ugrezanje. Pred časom so tu stale manjše stanovanjske hiše
sticije stanovanjskih in javnih gradenj, kakor tudi vse naložbe, ki gredo v breme rudarskih škod. Poleg tega pa tudi znanstveno proučujemo in dokumentiramo vsa dogajanja okrog pogrezanja tal in nastalih posledic."
V	občinski direkciji za izgradnjo mesta se je zbralo 115 delavcev, večinoma strokovnjakov. Njihova prizadevanja, da bi znanstveno proučili vse težave okrog pogrezanja tal in s tem kar najbolj ublažili posledice, gredo v tej smeri, da sodelujejo v Jugoslaviji z vsemi potrebnimi institucijami. S takšnim povezovanjem pa bodo opravili koristno delo, saj je človekovo okolje čedalje bolj pomembno in prisotno v našem vsakdanjem življenju.
OBREMENJEN NACIONALNI DOHODEK
V	tuzlanski občini živi 117 tisoč prebivalcev, zaposlenih pa je 38.438 ljudi. Ker je v občini razvita bazična industrija (v glavnem energetika in kemija), je za gospodarstvo značilna nizka akumulativnost. V preteklem petletnem obdobju znaša ta 3,8 odstotka. Občina sicer v BiH spada med razvitejše, vendar je njihov nacionalni dohodek zelo obremenjen in znaša v občini 2
milijardi 934 tisoč dinaijev. Vzrok temu so premogovniki, v
katerih morajo v prosto produkcijo vlagati zelo velika sredstva, s tem pa močno bremenijo nacionalni dohodek. Tega bremeni še izgradnja elektrarn. V Tuzli so povedali, da so gradili elektrarne v dogovoru z drugimi, pri tem pa niso razvijali in obnavljali zmogljivosti v rudnikih. V tuzlanski občini rudaiji nakopljejo 5,1 milijona ton lignita, v regiji pa 8,5 milijona ton ijavega premoga in lignita. Iz teh količin premoga proizvedejo 3,4 milijarde kilovatnih ur električne energije na leto. Termoelektrarna v Tuzli sedaj obratuje s štirimi stopnjami moči 564 megavatov. Gradijo pa novo z močjo 215 megavatov, iz katere bo polovica proizvedene električne energije dobila Slovenija.
Organizirana akcija za sanacijo škode, nastale zaradi eksploatacije slanega ležišča v Tudi, je v teku. Pripravljeno je dokumentirano gradivo in predlagani ukrepi, ki jih je načeloma potrdil tudi republiški izvršni svet. Težko pa je naprej napovedovati, če bodo pristojni zvezni organi v celoti upoštevali predloge za podražitev.	LJUB AN NARAKS
n
IMAŠ ROMAN
30
HARRISON E. SALISBURY
„Ne pozabite, tovariš Pančenko, da so delavci iz Kirova že na barikadah, saj razumete, kaj to pomeni."
Vso pot do Smolnega ni Bičevski črhnil besede. Tudi Kuznjecov ni spregovoril. O čem neki razmišlja, se je spraševal Bičevski. Ga je skrbela enaindvajseta divizija? Ne bi smeli dovoliti, da bi ljudje po hudi dnevni „ofenzivi" še vso noč stali, na mrazu in v blatu! In tovarna Kirovo? Le kdo je zakrivil vse to? Pančenko ali Fedjuninski? Pravza-prav nihče. Niti za hip ne smemo mirovati. Vse je treba sto riti,.izkoristiti vse možnosti, pa čeprav bomo imeli velike izgube.
TELEFONSKI POGOVOR
V Ligovu je ostalo v sovjetskih rokah samo eno poslopje, hiša Klinovskega. 18. septembra ob pol dveh ponoči so se enote, ki sta jih vodila Lavrentij Ciganov in Nikolaj Tiho-mirov, iz bližnjih okopov previdno približale poslopju. Ra kete so razsipale po okolici zelenkasto svetlobo. Zgornja nadstropja hiše so bila poškodovana. Vojaki so se naglo priplazili do železnih vrat, ki so vodila v klet. Klet je bila polna sovjetskih vojakov, ki so streljali na nemške bojne položaje. Na dolgi mizi so ležali hlebi kruha, tobak in naboji. Na lončeni pečici so kuhali čaj, ob njej pa so sedeli štirinajstletni fant s psom in starec. V tej hiši so stanovali.
$00 DNI
G, G
Med vojaki je bilo mnogo delavcev iz tovarne Kirovo in delavcev iz pristanišča. Podnevi so delali na svojih delovnih mestih, ponoči pa so šli v jarke in-na barikade.
„Tudi mi smo vojaki," je vzkliknil Vasilij Mohov, starejši kovač iz kirovske tovarne. Zatem je pripovedoval, kako so organizirali obrambo v svoji tovarni.
Preteklo noč je v delavnici zazvonil telefon/Zaslišali so rteznan glas z nenavadno močnim akcentom.
„Halo, Leningrad? Jutri si bomo ogledali Zimski dvorec in Ermitaž."
„Kdo kliče? "je vprašal obratni inženir.
„Tukaj Ligovo," so odgovorili Nemci.
Ko so Nemci vdrli v Ligovo, je telefonska zveza z Leningradom še vedno delovala. Tudi vodovod so lahko uporabljali, dokler se ni nekdo spomnil in izklopil vodovodno napeljavo.
Med tretjo in pol peto uro zjutraj so Nemci ponovno napadli hišo Klinovega. Vojaki so planili iz kleti in se v jarkih spopadli z Nemci. Ob pol sedmih se je zdanilo. Iz plitvih jarkov so vojaki videli nad višavjem Pulkovo dim: gorelo je leseno poslopje. S tega višavja, približno šeststo metrov nadmorske višine, se je videl Leningrad: doki za nakladanje premoga z velikimi žerjavi, prazno in pusto pristanišče,'na desni pa stolpa bolnišnice Forel.' V bližini je letalska bomba raznesla tramvaj, na cesti se je vžgal asfalt in plameni so se vedno bolj širili. Ves predel Avtova je bil že v dimu, v ozadju so se dvigali dimniki Kirova, za njimi pa je bilo središče mesta - morje streh, dimnikov in kupol.
„Vse to," je pomislil Ciganov, „lahko jasno kot na dlani vidijo tudi Nemci - doke, Izakovo kupolo, stolp Admirali-tete, velike mostove čez Nevo, hiše, ulice, trge. Vse to bi dosegli s svojimi topovi. Vojna vihra je bila torej res na pragu mesta!
Ciganov seje ozrl proti zahodu - proti cesti, kije vodila k Petrovemu dvorcu. Začudil se je in ni mogel verjeti svojim očem. Nemci! Streljali so in padali. Bili so vedno bliže. Koliko jih je bilo! Ti- zeleni hudiči so se plazili bliže in bliže... Nato so vstali. Niso se več plazili. Prihajali so vzravnani in slišal je njihovo kričanje.
»Pripravite se," je zavpil Ciganov. „Streljajte!" Vrgel je dve granati, tretje ni več utegnil. Za hrbtom se mu je približal nemški vojak, ga zgrabil za vrat in ga začel daviti. Bili so že v jarkih in granate jim niso več koristile, tudi za puške je bilo pozno. Ciganov je zagrabil bajonet in zabodel Nemca.
Borili so se vse jutro. Sovjeti so poskusili ponovno zavzeti ■železniško postajo, toda zaman.
Nenadoma pa so začudeno prisluhnili: sredi bojev so zaslišali svojo najljubšo pesem Katjušo. Nekaj vojakov je začelo peti:
,.Prišla je na strmi breg Katjuša, prišla je na visoki strmi breg in zapela je pesem o sokolu in o njem, ki ga vdano ljubi, o njem, ki pismo belo je poslal."
Streljanje je utihnilo. Vsi so prisluhnili pesmi. Z nemške strani je nekdo zaklical:
„Bravo, Kus! Zaigraj še ejikrat, Rus! Daj še enkrat!'"
Ob pol dveh so Sovjeti znova napadli. Enoto je vodil mladi poročnik Anekejev. Namesto običajnih klicev „Za domovino! Za Leningrad!", so krenili v,boj, ko je Anekejev dejal: '„Pojdimo!'\ Nihče ni zavpil „hura"! Po polurnem krvavem boju so se Nemci morah umakniti iz jarkov v bližini hiše Klinovskega.
Ob pol petih je Ciganov odšel h komandantu Rodionovu in poročal o minulih dogodkih. Komandant je bil z glavnim štabom v Šeremetjevskem parku. Ko je Ciganov opravil svojo dolžnost, je lahko legel in se vsaj malo odpočil. Ob pol sedmih pa je moral spet vstati in oditi h kapetanu Ivanu Glutovu, ki je s svojimi minerji držal jez in kanal. Jez so že »dminirah. Zdaj so čakali: kakor hitro bi se Nemci pri-iližah, bi jez razstrelili in voda iz Finskega zaliva bi zalila in poplavila celotno območje med Ligovim in bolnišnico Forel. To bi se zgodilo, če bi prebili sovjetsko obrambno črto pri hiši Klinovskega.
Ob devetih zvečer se je Ždanovu zazdelo, kot bi se stresla tla pod njegovimi nogami. Bobnelo je, kot bi mimo pripeljal ekspresni vlak.
• ŠTIRJE PLAČANCI V ANGOLI OBSOJENI NA SMRT

POVZROČILI SO GR<
i
I

Prvi je star 26 let. Svoj rojstni dan je proslavljal v bolnišnici v Luandi po operaciji, ko so mu odrezali nogo. Pred sodnike so ga pripeljali na stolčku. Po zvočnikih se je zaslišal njegov glas, ki so ga prevajali v pet jezikov:
svojih prijateljev, prav tako plačancev, Angležev. Niso ubogali ukazov našega poveljnika, zato smo jih morali ustreliti. S kamionom smo jih odpeljali v majhno dolino, jih tam prisilili, da so pred nami tekli, mi pa
„Resje, gospod sodnik, odšel sem iz Velike Britanije in prišel v Angolo, da bi se boril na strani tujih plačancev. Boril sem se proti osvobodilnim enotam, proti vašim vojakom. Streljal sem. Pobil sem tudi 14
smo streljali. Padali so drug za drugim. . . Da, res je tudi, da smo posameznikom prerezali trebuhe in jim izrezali jetra;
tako delamo vedno, kadar ubi-jemo izdajalce ... Pri tem nisem premišljeval, niti me ni pekla vest. Poslušal sem ukaze svojega poveljnika, sicer bi ubili tudi mene .,.. Ne! Z ujetniki nisem slabo ravnal, nisem jih
POaDIMO ZDA3 NA PALUBO! VIDELI BOMO ZANIMIV PRIZOR! PO M03I URI BO ŽE CAS!
NA PODMORNICI SEM PODTAKNIL. EKSPLOZIV! RAVNO PRAV .SEM 6A TEMPIRAL! OD LOPOVOV NE { BO OSTALO N(Č! 1—•—r—"
—-r-zlsk^
HUDIČI! DOBRO SO NAM PODKU« RILI! PODMORNICO 3E POVSEM RAZNESLO! KAŽE, DA SEM 3A"Z EDINI PREŽIVELI ..!
HOHOHO! SE SI TRDOŽIVA GRČA, POLDEK! TAMLE VIDIM NEKI OTOK! NI DALEČ! DO T3A BOM ŽE PR.IPLAVAL..
AHHH..! RESE1N SEM..! KO 51 ODPOČI3EM, SI BOM OGLEDAL-OTOK! HRANE BO DOVOL3, CE SI MALO OSVEŽIM V SPOMINU TISTEGA SOBINZONA, ALI KAKO SE 3E ŽE IMENOVAL.' MORDA PA NALETIM SE NA KAKŠNO POLI" NEHinSKO LErOTICO, HEHEHE!
TRISTO KOSMATINCEV! KA3 3E PA TISTO ? PA MEN DA 3A NI NEZNANI LETEČI PRED* METS-PRISTA3A!.
KAR PRISTANIVA ! TISTI ZEML3AN KI SE SONCI TAMLE NA SAMOTNI OBALI, NA3 BO PRVI, KI Mu BOVA ODVZELA RIBONUKLEIN" SKO KISLINO..!
X
mučil in nisem posiljeval žei V enoti sem bil bolničar .
Za njim so se pred sodiši zvrstili še ostali: skupaj jih ji bilo 12. Oblečeni so bit' rumene obleke, njihovi zli so bili zbrani v majhni knjii ki jo je pripravilo nari revolucionarno sodišče An[ in jo razdelilo pred obravni med ljudi. Tam je bilo zapii tudi naslednje:
„Plačanci, med katerimi običajno ljudje z najnižjimi veškimi lastnostmi, so pri voljci za ubijanje in uničev aijs za to sprejemajo denar in( hkrati agenti močnih mei rodnih sil. Prizadevajo si, dad z nasiljem uresničili načrte s* jih gospodarjev. V Angolo sofl pripeljali, da bi uničili bodilno gibanje angolskegaj roda in da bi bogastva de; zadržali v rokah zahodnih ii rialistov. Prejeli bodo zasl kazen..."
Drugi plačanec ima mni imen. Nihče ga noče braniti odvetniki po službeni dolžnost Stražarji so blizu njega, kaj predvidevajo, da namerava sodni dvorani poskusiti s i momorom, kajti umrl bi n • prej, kot pa bi ga ustre! Nemiren je, prepira se s soobl ženci, grozi angolskim straži jem in udarja s pestmi. Ko so) zaslišali, je zakričal, da ne i' govoril. „Kaj me briga vse sfr paj, vojak sem! Samo jaz odgovoren za vse, kar se dogajalo. Ne bom dajal nobei izjav in ni me treba braniti!"
Ob prvem obtožencu Kenzieju so dobili prisotni čen vtis, ob drugem nasilni Callanu pa so se zgrozili.
»Videl sem tega človeka kati," je o njem sprego Kubanec Raul Vivo, ki je pisal knjigo o plačancih v goli, in ki se je dolgo z njii pogovarjal v zaporu . „Jokalj zaradi tega, ker je moral pi sodišče. Grozen človek je: znal je, da mu je vseeno, kji bori. Stopil bi tudi med bi osvobodilne fronte, če bi m. dovolj plačali in takrat bi svoje nekdanje tovariše. Tojm resnični plačanec, ki ubija a radi ubijanja. Je zločinec, nia norec. Sodišče je zahtevalo za smrtno kazen."
Med ostalimi Britanci so tut trije Američani. Eden nm njimi je povedal, da je zni.
v h
M«•
PIŠE: BORUT KORUN
• 5
Na obisku pri Hefaistu
Povzpnemo se do žrela
Naslednje jutro je bilo najlepše na vsej poti, kot da se proti koncu narava hoče oddolžiti in popraviti slab vtis prejšnjih dni. Odbijajoče slepečo sončno svetlobo se sedaj bele hiše in bele ulice šele prišle prav do izraza. Sedaj smo šele opazili cvetje, mnogo cvetja po vrtovih, cele grme kaktusov in palme, ki so se tu in tam nagibale preko zidov. To je bilo spet nekaj popolnoma drugega kot Lipari, to pravzaprav sploh ni bila več Italija. Bele hiše brez streh in majhna okna so spominjala na Afriko, le mnoge amfore, prislonjene na dvorišču so dale vedeti, tla sc nahajamo sredi Sredozemlja. Tako nekako bi si predstavljal staro Kreto in klasično Grčijo.
Ni se nam preveč mudilo na vrh. Hoteli smo se naužiti lepega vremena, kot da bi vedeli, da bo trajalo le en dan. Razen tega smo ta dan hoteli posvetiti samo vulkanu. Ta nas je med potjo večkrat opozaijal nase z izbruhi, ki pa so bili podnevi popolnoma drugačni kot ponoči. Namesto ognja smo sedaj videli le dim in paro, ki sta kipe la in žrel.
Trstičja je zmanjkalo, ko se je pobočje začelo strmeje dvigovati. Pot, ki je bila tu res samo še steza, seje vila ob robu prepada. Pobočje seje tu naenkrat prelomilo in nadaljevalo v obliki črne strmine, plazu, ki ga domačini imenujejo Sciara del Fuoco - ognjen plaz. Po tem črnem melišču, ki je ob morju široko približno en kilometer in se v obliki trikotnika z vrhom pri žrelih strmo dviguje skoraj sedemsto metrov visoko, drvijo vulkanske bombe ali ob močnejših izbruhih celo lava.
Tudi ob naši poti je rastlinje postajalo vedno redkejše in končno smo imeli pod nogami le še sipek pepel ali plasti skrepenele lave. Morje je bilo že daleč pod nami. Iz te višine je bilo videti popolnoma mirno, le širok bel pas ob črnih skalah je kazal, da se tudi danes tam razbijajo valovi. Daleč na vzhodu so se dvigovale gore na kalabrijski obali, na jugu je zapirala obzorje Sicilija, na jugozhodu pa so se vrstili drug za drugim ostali Eolski otoki - Panarea, Salina, Lipari, Vulcano - sami vulkanski stožci.
Fontana Aretusa
Stromboli
mam
zo
ameriški kriminalec, da ubija mimogrede, da meče pobite v zidarsko malto. Podobno so delali tudi drugi. Mučili so ljudi, zlasti ujetnike, imeli posebne naprave, vezane na elektriko, s katerimi so ljudi trpinčili in si izmišljali najrazličnejša io najbolj surova početja. In vse za denar. Pred sodiščem so se vprašujoče spogledovali in Američan Gerhard je celo dejal, da ne razume, zakaj je pred sodiščem. V bistvu pa so se pred sodiščem bali. Bali so se tudi takrat, ko , so jih zajele enote osvobodilne armade, i Dva Američana sta se vojskovala že v Vietnamu. Oba sta imela zveze z vohunskimi službami in poveljstvi posebnih enot. Za njuno obrambo je ppskrbelo ministrstvo za zunanje zadeve v Washingtonu. Vendar jima tudi to ni pomagalo. Gerharda je sodišče obsodilo na smrt. i Po izreku obsodb, s katerimi so štiri plačance - 3 Britance in Američana Gerharda obsodili na smrt, druge pa na časovne kazni od 16 do 30 let, je predsednik britanske vlade James Callaghan poislal osebno poslanico angolskeimu predsedniku Ne tu, v kateri se zavzema za pomilostitev britanskih plačancev. Hkrati je v Washingtonu predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, „da je smrtna kazen za ameriškega plačanca Gerharda neupravičena" in „da ni v skladu z mednarodnim pravom."
MODNA KREATORKA STASA
Novo upanje
i
Poletje v mestu je takrat, ko nestropno pričakujemo počitnice, in pa takrat, ko se že vrnemo z dopusta. Za poletne dni, ki jih preživimo v mestu (večji del seveda v službi), potrebujemo primerno praktično garderobo.
V veliko veselje nam bodo preproste pralne obleke, ki bodo sešite iz bombažnih tkanin. Poleg tega, da z njimi ne bomo imeli težav z vzdrževanjem, jih bomo tudi lepo nosile, saj so bombažne tkanine lahke, hladne in zračne.
Izbirale bomo seveda med modnimi kroji: še vedno aktualnim kimonom, podaljšanimi rameni, ravnimi in koničastimi izrezi, širokimi in zvonastimi rokavi, pa med ravno linijo ali nabranim delom. Pri športnih modelih ne bomo pozabile na velike žepe in včasih bomo kakšno obleko prevezale s pasom.
Trupla umorjenih pod betonsko ploščo, delo pravkar obsojenih plačancev.
Plačanec Callan, vodja plačanih zločincev v Angoli.
Nemir razreda se je igral v nagajivih očeh temne Majde, v poltihem prišepetavanju sošolcev in v komaj opaznem šumenju listkov, ki so skoraj nevidno prihajali na pomoč v pravem času.
„Uf, tovariš, danes pišemo že tretjo kontrolko. In zamislite si, jutri je zadnja šolska iz matematike".
„Prav sedaj je treba napeti vse sile, da boste zdržali do konca in uspeli. Posmihali so se in temnooka Majda me je gledala dolgo in njene oči so dobile svojstven blesk, kot bi hotela reči: ,,Ne, danes še ne."
Tisto junijsko jutro je bilo še posebno svečano. Po črnem asfaltu so drveli mimo mene avtomobili. Na zelenici s pisanimi marjeticami so se igrali otroci. Mi pa smo bili v razredu, zatopljeni v zadnje misli o umetnosti, v ljubezen Puccinijeve opere, Madame Butterfly in še kaj.
Že tretjič pred koncem pokličem fanta s kodrastimi lasmi in močno, razvijajočo se postavo. „Mirko, kakor želiš. Prideš k meni, ali pa ostani v klopi". Nasmeh je zaigral v najinih očeh. Nič ni odgovoril. Postavil seje predme skoraj neopazno in odprtih ust čakal na vprašanje. Tone v drugi klopi je že zaokrožil roke v obliko mikrofona in čakal. V Mirkovem okencu za jezik so že bile tri enojke, tri ure nepripravljenosti. Vedel sem, ne smem izgubiti upanja vanj. Obljubil je, da bo popravil. Sonce se je vlilo v razred kot zlat potok. Muha je zaplesala in potrkavala ob veliko steklo. Mirkove roke so ušle iz hlačnega žepa na hrbet.
„Danes, danes mi boš povedal nekaj o Ilijadi."
„Ahil, Hektor, Atena," vse v eni sapi.
„Pa glasbene drame? " Oči so se svetile v zmagoslavnem ognju.
Tudi to je odgovoril, kot bi razsipal orehe.
„In še zadnje. Kaj veš o prvi slovenski komediji? "
„0 Zupanovi Micki? "
„Ne, o Matičku." Besede so se zlivale v stavek naglo in pravilno.
Ves razred si je oddahnil in Majdine ogljene oči so še vedno žarele.
Pero je zastavilo konico v redo-valnico. Vse glave so se stegovale. Miha je poltiho izjavil in se obrnil k sošolcu: „Saj mu ne bo dal več kot dve!" Nemogoče, pero je zapisalo odlično oceno, Mirkovo lice je kipelo od veselja. Saj ni pričakoval kaj takega. Zapisan je med slabše učence in že navajen, da ostane pri dvojki, pa zna ali ne. Danes pa odlična ocena. Skrivnostni nemir razreda se je spremenil v tiho in veselo odobravanje. Mirka so imeli radi in so mu petico privoščili.
»Tovariš, tudi jaz, „In jaz!"
Vsi pridete na vrsto."
Sam sem se že ubadal z novimi mislimi. Ali bom uspel rešiti to in ono. Zabolelo me je, ko sem se spominil nehvaležnosti nekega Matjaža, ki mi je obrnil hrbet in pripravil opazko. Sicer pa, življenje je tako. Jemlješ ga z usjjehi in porazi in vse premagaš. Kaj ni poraz tudi slaba ocena? Vidiš, Mirku si odpri pot na cesto. Vsakdo mora biti Mirko in vsakdo mora mlademu življenju pomagati. Uspešen odgovor je vzpodbuda. Zopet je zazvonilo in takrat sem ponovno stal pred dijaki tretjega razreda.
Junijsko vzdušje je vnašalo vame srečo in lepoto dni in zavest, da sem bil človek.	V.Š.
Na vrhu nam je veter prignal nasproti paro, dim in pline, po vonju sodeč, je prevladoval žveplovodnik. Ostri plini so se zagrizli v oči in grlo in silili h kašnju.
Šele sedaj smo videli, kako majhen otok je Stromboli. Na eni strani manj strmo, zeleno pobočje in ob njegovem robu raztresene drobne bele j kocke - tam sta bila naselje San Vicenzo in San Bartolo, povsod drugod pa so bile same temne, strah vzbujajoče strmine, to je bilo vse. Med I dvema vrhoma se je vlekel ozek, nekaj sto metrov dolg greben, malo pod I njim pa je slonela polica z žreli. Bilo jih je pet in iz vsakega se je fiieprestano valila para. Ob izbruhu pa seje ob mogočnem bobnenju iz j globine vzdignila ogromna goba črnega dima in ko jo je veter potisnil " malo vstran, smo lahko videli kamenje - vulkanske bombe, ki so padale I okrog žrela, večinoma na strmino Sciare del Fuoco in se odvalile ^navzdol. Izbruhnilo je enkrat eno in drugič drugo žrelo, zgodilo se je j. tudi, da smo opazovali dve erupciji hkrati. Tudi po obliki izbruha so se ; žrela med seboj razlikovala. Posebno zanimivi so bili izbruhi iz žrela na pzhodni strani police. To žrelo je delovalo precej poredkoma, toda takrat zelo močno. Očitno je bilo, da je bilo zelo "ozko, saj so plini ob erupciji dobili izreden pospešek. Dim in kamenje je letelo v ozkem stožcu daleč v višino, spremljano s silovitim hrupom.
Spustili smo se do žrela na zahodni strani police, ki je bilo največje. Vulkanske bombe so med izbruhi padale na drugo stran in zato nam kljub bližini ni grozila posebna nevarnost. Bilo je kot v ogromni čarovniški kuhinji. Para se je vrtinčila mimo nas, preden jo je zgrabil veter in odpihal preko roba. Smrdelo je po žveplu in žveplovodniku.
Sami nismo opazili, kdaj se je sonce pomaknilo proti zahodnemu obzorju. Od nekod so se spet privlekli črni/oblaki, med njimi pa je sijalo rdeče nebo. Bolj ko se je spuščal mrak, bolj izraziti so postajali izbruhi. Vulkanske bombe sedaj niso bile več temne ampak so žarele v ognjeno rdeči barvi.
Kmalu je otok objela temna noč brez mesečine. Vrh vulkana, nebo nad njim in oblaki pare, ki so se plazili iz žrel, vse je žarelo rumeno rdeče, vse je odbijalo barvo žareče in tekoče lave v notranjosti žrel. Ob : izbruhih se je svedoba še podeseterila. Stotine vulkanskih bomb so med [ bobnenjem in sikanjem švigale v zrak in puščale za seboj ognjene repe. Zareče kamenje, ki je padalo na Sciaro del Fuoco in se valilo navzdol, še dolgo ni ugasnilo.
Zaradi mrzlega vetra, ki je postajal vse močnejši, nas je kljub bližini tega pekla začelo zebsti. Odločili smo se, da se vrnemo. Kljub mrazu pa se je bilo težko odločiti. To divjanje narave, ki je spominjalo na davno preteklost, ko se je rojeval svet, ta" grozljiva in omamna lepota hkrati je bila pravzaprav to, zaradi česar smo prišli sem, česar smo si želeli.
Trda tema nam sestopa ni olajšala. Da ne bi zdrsnili preko roba prepada, na melišče Sciare del Fuoco smo se držah čimbolj v desno in pri tem zašli s poti. Med gostim grmovjem in trstičevjem smo se prebijali
Narodna noša s Sicilije
navzdol, kajti to je bilo edino, kar smo lahko storili. Spotikali smo se ob štorih, omahovali v jame in jarke in si polnili čevlje s sipkim pepelom. Vsi opraskani in utrujeni smo končno spet naleteli na pot. To je bila že široka in tlakovana pot in po njej smo bili kmalu v vasi.
Naslednje jutro je bilo spet deževno, hladno in neprijazno. Blizu obale se nas je v enem samem prostoru stiskalo mnogo potnikov. Ladja, ki je plula iz Neaplja proti Milazzu, bi se morala ob sedmih ustaviti pred Strombolijem. Minilo je nekaj ur. Deževati je nehalo, zato smo hodili po obali, se pred vetrom stisnili v ribiške čolne, ki so bili potegnjeni na kopno in opazovali valove, ki so brzeli proti nam. Ladje ni bilo. Veijetno zaradi labega vremena, so rekli potniki in se počasi porazgubili domov. Tudi mi smo nazadnje pobrali nahrbtnike in se vrnili k trem sestram.
Dan je minil ob igranju taroka in praznjenju steklenice z dobrim domačim vinom. Tarok nam je krajšal ure tudi naslednjega dne med vožnjo po razbesnelem Tirenskem morju do Messine. Kljub zamudi smo še ujeli direkten vlak iz Palerma v Benetke. Sledila je nočna vožnja med Scilo in Karibdo. Italija je čakala vsa zaspana na drugi strani. Tu in tam je mežikala drobna lučka. Vlak se je zagrizel v strmine kalabrijskih gora, severu in zimi naproti.	KONEC
humor
Brez besed
„Končno je sodišče izreklo najino razvezo, Francelj. Sedaj si spet svoboden človek!"
Križanka
VODORAVNO: 1. rimska boginja ljubezni, Venus, 7. četa, enota,
9.	ime hrvaškega pesnika Ujeviča,
10.	čisto blizu, 11. Edvard Kardelj,
12.	znamka nemških avtomobilov,
13.	velik gorski vrh, 15. muslimanski pozdrav, salam, salem, 18. avtomobilska oznaka za Novi Sad, 20. eksplozivno telo, izstrelek iz minometa, 21. gradbeni material, kalcijev oksid, 23. znak za kemično prvino titan, 24. monaški knez, 26. več klasov, klasi.
NAVPIČNO: 1. živinozdravnik, študent veterine, 2. uradni razglas, odlok, 3. staro mestece blizu Zadra, rimska Aenona, 4. eden, 5. obred-niki, knjige s popisi verskih obredov, 6. kislina, acidum, 8. gorski reševalni čoln, 12. vetrnica, kosmatinec,
14.	kratica za Izvršni svet, 16. velikan, ki ga ni mogel nihče premagati, dolder je stal na zemlji,
Anteus, 17. mestni ali občinski
župan v Franciji, mer, 19. škrat,
spaček, 22. afriški veletok, najdalj
reka na svetu, 25. Igor Stravinski.
1	2	3	4	5	6	) •• !
7						B
9			%	10		
II		••	li			
13		14				
	S	15			1«	17
18	19	S	20			
21		22		• •	23	
24				25		
H	26					
Objavljamo dopolnjen spisek vpisnih mest za občane, ki združujejo delo (»A« skupina)
Vljudno prosimo komisije vseh vpisnih mest, ki imajo sedeže pri svojih upravah (vpisna mesta so tiskana v debelejšem tisku), da napravijo, točno evidenco tudi za tiste organizacije ali prodajalne, ki so vpisane pod enako številko.
Zavedati se moramo, da je ves program rekonstrukcij in novogradenj cest v naši občini oidvisen od tega, da vsak zaposlen na območju občine vpiše in posodi 50 odstotkov OD. Zaposleni, ki
imajo svoje TOZD izven naše občine, morajo registrirati posojilo pri svojem vpisnem mestu, ker bodo morale te organizacije za delavce, zaposlene v naši občini, posojilo nakazati tudi pri SDK Velenje.
Mnogo je že primerov, da so delavci, zaposleni na območju občine Velenje, vpisali posojilo pri matičnem TOZD, ki ima sedež izven naše občine. Te delavce prosimo, da si takoj priskrbijo
Naziv in kraj vpisnega mesta	Številčna oznaka vpisnega mesta
Gorenje TGO - Velenje Skladišče Surovina Maribor UPRAVA TGO	A - 058 - 1
Gorenje TOZD - Servis in mala prodaja UPRAVA	A - 058 - 2
Gorenje TOZD - Gostinska enota UPRAVA	A - 058 - 3
Gorenje TOZD - Gradbeni elementi UPRAVA TOZD	A - 058 - 4
Gorenje - OZD Lesna Šoštanj UPRAVA ŠOŠTANJ	A-058 -5
REK - TOZD družbena prehrana i UPRAVA TOZD	A - 058 - 6
REK TOZD - TE Šoštanj UPRAVA TEŠ	A - 058 - 7
TOZD Furotrans Ribnica TOZD Transjug REK - TOZD - RLV UPRAVA TOZD	A - 058 - 8
REK - TOZD Stanovanjsko gospodarstvo UPRAVA TOZD	A - 058 - 9
REK - TOZD - ESO UPRAVA TOZD	A - 058 - 10
REK Skupne službe UPRAVA	A - 058 - 11
REK - TOZD - Zunanji obrati UPRAVA TOZD	A - 058 - 12
REK - TOZD - proizvodnja gradbenega matenjala UPRAVA TOZD	A -058 - 13
REK TOZD - Plastika in zaščitna sredstva UPRAVA TOZD	A - 058 - 14
REK TOZD - Avtopark UPRAVA TOZD	A - 058 - 15
REK - TOZD - Tiskarna UPRAVA - TOZD	A - 058 - 16
Merx - Celie - TOZD Prodajalna Šoštanj, grosist, pekarne in slaščičarne i Tehnomerkator Šoštanj in Šmartno ob Paki UPRAVA TOZD MERX	A - 058 - 17
Vino Šmartno ob Paki -Šmartno ob Paki UPRAVA	A - 058 - 18
Elektro - Slovenj Gradec nadzor - Velenje TOZD Dimnikarstvo TOZD Steklar Celje KOC - Velenje in čevljarstvo - vsi TOZD UPRAVA KOC	A - 058 - 19
Integral - Velenje UPRAVA TOZD	A - 058 - 20
Galip Šoštanj - vsi TOZD UPRAVA OZD	A - 058 - 21
Naziv in kraj vpisanega mesta	Številčna oznaka vpisnega mesta
Vegrad Velenje UPRAVA OZD	A - 058 - 22
Gostinsko podjetje H-Paka in Pod gradom • UPRAVA	A - 058 - 23
Gostinsko podjetje Kajuhov dom - Šoštanj UPRAVA OZD	A - 058 - 24
Tovarna usnja Šoštanj UPRAVA TOZD	A - 058 - 25
Projektivni biro Velenje UPRAVA OZD	A - 058 - 26
Stanovanjsko podjetje Velenje • - . UPRAVA OZD	A - 058 - 27
Prodajalna Koka Varaždin Prodajalna Kolinska Ljubljana ERA Velenje - vsi TOZD UPRAVA OZD	A - 058 - 28
TOZD Podjetje PTT Toplovod Velenje	
UPRAVA OZD	A - 058 - 29
Kulturni center Velenje, Knjižnica Velenje Dom kulture TOZD tiskarna Informativni center Velenje, Delavska univerza Velenje, Kino Velenje UPRAVA - KULTURNEGA CENTRA	A - 058 - 30
Zavod za urbanizem Večnamenska hala in Turistično olepševalno društvo UPRAVA - ZAVODA	A - 058 - 31
RŠC - vsi TOZD UPRAVA OZD	A - 058 - 32
Sanatorij Ravne Bolnica Topolšica UPRAVA OZD	A - 058 - 33
Skupnost za zaposlovanje Velenje UPRAVA	A - 058 - 34
Glasbena šola Velenje Občinska izobraževalna skupnost Velenje in vse osnovne šole UPRAVA VIZ-a	A - 058 - 35
Gimnazija Velenje UPRAVA GIMNAZIJE	A - 058 - 36
Vzgojnovarstveni zavod Velenje UPRAVA ZAVODA	A - 058 - 37
Ljubljanska banka podružnica Velenje in SDK Velenje UPRAVA - SDK	A - 058 - 38
Savinjsko šaleški ZD Velenje Strokovne službe zdravstvenega zavarovanja in strokovne službe invalidsko pokojninskega zavarovanja UPRAVA ZD	A - 058 - 39
dokumentacijo o vpisu in se evidentirajo pri vpisnem mestu, ki je določen zanje.
Prav tako prosimo vpisna mesta, da poimenično javljajo posameznike, ki so vpisali več kot pa predvidevajo republi&i kriteriji.
Občinski štab za izvedbo javnega posojila
Naziv in kraj vpisanega mesta
Številčna oznaka vpisnega mesta
A - 048 - 40
A - 058 - 41
A - 058 - 42
A - 058 - 43
A - 058 - 44
Združene lekarne Velenje in Šoštanja
UPRAVA VELENJE
Občinska uprava - organi in voljeni funkcionaiji PM -Velenje
Občinska skupnost socialnega skrbstva,
skladi in interesne skupnosti
Občinsko javno tožilstvo Velenje
Občinsko sodišče Velenje Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor zveze borcev NOV
Občinski odbor Rdečega križa Občinska zveza PM Stab SLO
UPRAVA SODIŠČA
KS Šoštanj, Vzgojno varstvena ustanova Šoštanj, društvo upokojencev Šoštanj, Veterinarska postaja Šoštanj, UPRAVA KS ŠOŠTANJ
Avto moto društvo Velenje društvo upokojencev Velenje
UPRAVA DRUŠTVA UPOKOJENCEV VELENJE
NAMA Velenje - Prodajalne KOŠAKI Velenje - Prodajalne BOROVO Velenje - Prodajalne ALPINA Velenje - Prodajalne PEKO Šoštanj - Prodajalne Beko Velenje - Prodajalne TOBAK Velenje - Prodajalne PETROL Velenje - Prodajalne CARINA Celje - izpostava Velenje Izletnik Celje Mladinska knjiga VARTEKS Velenje - Prodajalne Jugoreklam
Vektor Velenje - Prodajalne Prodajalna AVTO Celje BOROVO Šoštanj Prodajalna Dalmacija vina Split Skladišče Dinos Ljubljana Servis elektro industrija Niš Prodajalna Elektrotehna Ljubljana Prodajalna Koloniale Maribor Kmetijski kombinat Škofja Loka Prodajalna Semenarna Ljubljana Prodajalna Slavonija - Osijek Prodajalna Slovenija Avto Prodajalna Varteks Varaždin Prodajalna Zarja Velenje Feršped Velenje Bistroj Maribor
TOZD ABA - fotooptično podjetje Zavarovalnica Sava Loterijski zavod Prodajalna Planika Velenje Interevropa
UPRAVA - NAMA VELENJE	A - 058 - 45
2TP - Celje - sekcije Velenje
-	za vleko
-	za promet
-	za vzdrževanje	A - 058 - 46 TOZD Toper Celje
GLIN - obrat Šoštanj
UPRAVA GLIN ŠOŠTANJ	A - 058 - 47
OBRTNIKI IZ ŠALEŠKE DOLINE SO SE MED PRVIMI VKLJUČILI V AKCIJO ZA VPIS POSOJILA, KI GA BOMO UPORABILI ZA GRADNJO SLOVENSKIH CEST
Vpisalo nad 90 obrtnikov
Obrtniki so se dobro vključili v vseslovensko akcijo: vpis posojila za ceste. Prejšnjo sredo se je sestal štab za vpis posojila za ceste pri načelniku davčne uprave. Tako so vsi člani odbora med prvimi v naši občini vpisali posojilo. Predvidevajo, da bodo obrtniki posodili za boljše ceste 1,800.000 dinaijev. Do tega torka pa je vpisalo posojilo že 88 obrtnikov, vpisali pa so 468.700 dinaijev. Skoraj vsi obrtniki so vpisali več kot 2 odstotka od davčne osnove (toliko bi
naj namreč bil minimalni prispevek vsakega obrtnika). Tako so na sestanku prejšnjo sredo vpisali posojilo: Ida in Danilo Pocajt 20.000 dinaijev, Ivan Kotnik 7.000 dinaijev, Vlado Praprotnik 3.500 dinaijev, Slobodan Škoda 10.000, Silva in Edo Medved 12.000 dinaijev, Alojzija in Franc Vovšek pa 6.000 dinarjev. O tem kaj menijo o tej solidarnostni akciji pa so tudi spregovorili.
sam obrtnik posebej poudarjam, da naj ne bo obrtnika, ki se v to akcijo ne bi vključil. Denar bomo dobili z obrestni povrnjen, ostale pa bodo ceste, ki nam bodo slej ali prej koristile. Prav bi bUo, da bi dal vsak po svojih močeh, tu mislim predvsem na tiste, ki bodo lahko dali več, da bi tako nadoknadili tiste, ki pa morda resnično ne morejo dati.
DANILO POCAJT - predsednik društva obrtnikov: Takšno akcijo pozdravljam. Naše gospodarstvo je v zadnjih letih zelo napredovalo, pri vsem tem pa zanemaijamo ceste. S to akcijo pa bomo odpravili tudi to vrzel. Zavedati se moramo kakšnega pomena so za nas ceste, zato menim, da ne bi smelo biti delavca in ker sem
EDO MEDVED - zasebni obrtnik: Ta akcija je velikega pomena in mislim, da bi jo morah vsi pozdraviti in se vanjo po svojih močeh vključiti. Pridobili bomo nove, boljše in
varne ceste, kar pa je posebej
pomembno. Ko človek sliši koliko nesreč je na cesti vsak dan, koliko ljudi izgubi življenje na cesti, mora takšno akcijo pozdraviti. Mislim, da bo prispeval vsak obrtnik, izgovor: Kaj bi dajal, saj jaz nimam avtomobila in ne rabim ceste! ni opravičilo. Današnji tempo življenje je hiter, to pa je precej nazadnjaški rek.
FRANC VOVŠEK - krojač: Tudi jaz pozdravljam to akcijo in želim, da ne bi bilo državljana, ki v njej ne bi sodeloval. Denar se bo povrnil, ostale pa bodo ceste, lepe ceste in res ne
razumem zakaj ne bi sodelovali v taki akciji.
SLOBODAN ŠKODA - zasebni obrtnik: Na naš hitri vzpon v razvoju gospodarstva smo lahko vsi ponosni, ko pa govorimo o cestah lahko sklonimo glave in mislim, da je to posojilo za ceste zelo pametna
rešitev. To akcijo pozdravljam
in pozivam vse Slovence, da se vključimo vanjo. Želim pa, da bi posodili za ceste prav vsi obrtniki.
VLADO PRAPROTNIK -zasebni obrtnik: Pametno je, da uredimo ceste, saj so takšne, da nam je lahko nerodno. Akcijo, da bomo prišli do boljših cest moramo vsi podpreti. Ze, če se zavedamo dragocenosti življenj naših občanov, bomo vpisali posojilo.
MARIJA SAJE - delavka davčne uprave, član komisije za vpis posojila v zasebnem sek-toiju: Pričakujem da bo akcija
uspela in pozdravljam odločitev odbora obrtnikov, ki so na lastno željo prišli na davčno upravo, da se bolj konkretno pogovore o tem posojilu in želijo s pomočjo davčne uprave doseči čim boljši uspeh. Tudi osebno sem navdušena nad takšno akcijo, saj se zavedam: boljše ceste, večja hitrost, večja varnost. Všeč pa mi je tudi odnos obrtnikov do davčne
uprave, saj se ob takšnih prolož-nostih urejajo tudi naši ostali medsebojni odnosi.
DAVORIN MAZI - pomočnik načelnika davčne upra-
ve: Glede na to, da večina obrtnikov uporablja ceste, sem prepričan, da bo akcija uspela. Ce uporabljajo ceste pa prav gotovo žele, da bi bile te čim boljše. Da bi akcija pri obrtnikih ne uspela se ne bojim, saj so doslej uspele vse akcije, ki smo jih organizirali. Tako so eni prvih v naši občini prispevali za
Tolminsko 15.000 dinaijev.
Štab za vpis posojila za ceste je svoje napravil. Prav vsi so posojilo vpisali v višjih zneskih, kot je bilo predvideno, sedaj pa žele, da bi to storili tudi ostali obrtniki in vsi delovni ljudje.
M. TAMŠE
Posojilo za ceste varnejša vožnja

T
• IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOV
NAGOVOR SEKRETARJA KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENJ GRADEC MLADENA MRMOLJE NA SVEČANI OBČINSKI SEJI 6. JUNIJA:__
Bratstvo — živ in trajen spomin
Ob tem, ko s slavnostno sejo naše delegatske skupščine končujemo enotedensko praznovanje praznika občine Slovenj Gradec, se spominjamo časovno sicer že odmaknjenih, v zavesti naših občanov pa še vedno živih dogodkov izpred 32 let. Spominjamo se tistih dogodkov, ko so borci naših partizanskih enot pognali v paničen beg izpod Kope in Kaštivskega sedla nadute pripadnike hitleijevske armade, okrepljene z enotami domačih vermanov. Tako so očistili pobočja Zahodnega Pohoija in s tem omogočili med drugim tudi nemoteno delovanje partizanskih Pavčkovih bolnišnic. Ko se spominjamo teh veličastnih dni naše zgodovine, nikakor ne moremo mimo vseh tistih naših aktivistov in borcev, ki so pod streli okupatorja za vedno obležali po teh naših hribih in globačah, ali pa jih je strlo trpljenje v taboriščih daleč od njihove ljubljene Mislinjske doline.
Tovarišice in tovariši, kar 324 mladih življenj naše Mislinjske doline je ugasnilo, ugasnilo zato, da je plamen svobode v maju 1945 lahko zažarel v vsej svoji veličini tudi v naši dolini.
Danes temu našemu svečanemu zasedanju prisostvujejo tudi predstavniki naše pobratene občine Gornji Mi-lanovac. Prispeli so z vlakom bratstva. Bratstvo je beseda, ki jo danes često izgovarjamo, ob tem pa včasih pozabljamo, kako se je to bratstvo rojevalo. Za naše občane to ni pirazna beseda, temveč živ in tjrajen spomin, spomin na topla bratska srca, spomin na tolažilne besede, spomini na kruh in streho nad glavo, ki so jo našim izgnancem nudili čudovito gostoljubni srbski bratje - občani Gornjega Milanovca. Dolžnost nas vseh je, da te tesne vezi stkane v, za naše narode, najtežjih dneh zgodovine, utrjujemo in širimo ter da s temi čustvi oplajamo naše mlade generacije in ne dovolimo, da bi spomini na te dogodke zbledeli, kajti prav ti dogodki so najbolj konkreten primer, kako se je z velikimi dejanji, brez velikih besed, uresničevala ideja bratstva med našimi narodi.
Tovarišice in tovariši! Praznik občine je navadno tisti čas v letu, ko skušamo na strnjen način pregledati in oceniti svoje delo in seveda poudariti predvsem tiste dosežke, ki vodijo k hitrejšemu napredku ter dvigu tako materialne kot duhovne ravni naših delovnih ljudi in občanov.
Preteklo enoletno obdobje je bilo za celotno Jugoslavijo in Slovenijo na gospodarskem področju dokaj sušno. Jasno je, da so se ta neugodna gospodarska gibanja nujno morala odraziti tudi v gospodarstvu naše občine. Posledica tega je bila
dokaj zavrta investicijska dejavnost.
Kljub vsem težavam, ki jih delovni ljudje v naših delovnih organizacijah premagujejo le z največjimi možnimi napori, ko na eni strani bijejo bitko za

Mladen Mrmolja
notranjo stabilizacijo ter se na drugi strani borijo za svoj prostorček pod soncem jugoslovanskega in inozemskega tržišča, smo pa vendarle pridobili v tem času nekaj novih objektov, tako na gospodarskem kot tudi na negospodarskem področju.
Dovolite mi, da vas spomnim samo na nekaj dogodkov, ki se nam zdijo danes, ko jih ocenjujemo z že rahlo časovno odmaknjenimi pogledi, morda majhni in neznatni, ki pa so za tista delovna okolja, kjer so se rojevali in zrasli, predstavljali prave prelomnice v njihovem nadaljnjem snovanju in razvoju. Tako smo v tem našem, če ga tako imenujem, medprazničnem obdobju, zgradili v Slovenj Gradcu novo bencinsko črpalko, v Šmartnem je zrasla nova vzgoj-novarstvena ustanova, ki nudi petdesetim najmlajšim krajanom sodobne pogoje vzgoje in varstva.
V središču mesta smo dobili najbrž daleč naokrog eno najlepših trgovin. Tu mislim na prodajalno Mladinske knjige, prodajalno, ki ni samo to, temveč je obenem razstavni salon likovnih umetnin.
Tik pred dograditvijo je nova pekarna v Slovenj Gradcu, v Mislinji se je v sodobne prostore preselil zdravstveni dom; Ljubljanska banka pa je v isti stavbi odprla svojo poslovalnico. V Šmiklavžu se dograjuje kulturno-
prosvetna dvorana; dograjena je bila umetnostna galerija, ki nam je v jeseni omogočila izvedbo veličastne prireditve z razstavo
„MIR 75". Prireditev moramo vsekakor smatrati za dogodek, ki je ime Slovenj Gradec ponovno ponesel v svet ter ga opomnil, da tod žive ljudje, ki nadvse ljubijo svobodo, mir in človečnost. Našim prizadevanjem se je pridružila tudi Republiška konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije ter v naši majhni občini ter še manjšem mestu organizirala veliko republiško proslavo ob 30. obletnici ustanovitve Organizacije združenih narodov.
V dneh najbolj intenzivnih prireditev smo imeli težave s prenočitvenimi zmogljivostmi. Danes tudi tega problema ni več. Pred dnevi je odprl svoja gostoljubna vrata prenovljen hotel Pohorje, ki v teh dneh že gosti svoje prve goste. Veseli in ponosni smo, da so ti prvi gostje prav občani pobratene občine Gornji Milanovac. Tudi sodišče in kataster sta se preselila v nove prostore.
Ob tem naštevanju najbrž nikakor ne smem mimo stanovanjske izgradnje. Naši delovni ljudje so v letu 1975 podpisali dogovor, da bodo odvajali za stanovanjsko izgradnjo 9 % od svojega osebnega dohodka. Ta denar je omogočil, da smo v lanskem letu zgradili kar 4.320 m2 stanovanjske površine ter izročili ključe novih stanovanj kar 73 srečnim družinam. Zaradi boljše predstave naj navedem, da je na primer v letu 1972, ko stanovanjsko gospodarstvo še ni bilo samoupravno organizirano, bilo v enoletnem obdobju zgrajenih le 25 stanovanj na območju naše občine.
Tovarišice in tovariši delegati! Najbrž ste sami opazili, da ob naštevanju dosežkov v preteklem enoletnem obdobju nisem upošteval klasične delitve na gospodarske in negospodarske dosežke, kot je bilo poprej v navadi. Tak način sem si dovolil zato, ker so tudi naši delovni ljudje preko svojih delegatov in delegacij v interesnih skupnostih ter v občinski skupščini to, nekoč umetno ustvarjeno mejo med gospodarstvom in negospodarstvom, že prestopili. Veseli smo lahko, ko vidimo, da se vsak dan bolj čuti in uresničuje ideja svobodne menjave dela ter so zasedanja naših delegatskih skupščin iz dneva v dan živahnejša, in da razprave na njih neprestano pridobivajo na kvaliteti. Da smo kljub vsem težavam, ki tarejo naše gospodarstvo, ustvarili tolikšne dosežke, gre predvsem zasluga vsem našim delovnim ljudem in občanom, ki znaten del svojega dohodka in osebnega dohodka v obliki samoprispevka, posebnega družbenega dogovora in preko samoupravnih sporazumov, namenjajo za rast in krepitev našega družb enega standarda. V zavesti naših občanov je vedno trdneje usidrana misel, da bodo iz sredstev, ki se jim danes odrekamo, jutri pognali bogatejši in boljši sadovi. Vedno bolj se vsi skupaj tudi zavedamo, da lahko od širše skupnosti pričakujemo solidarnostno pomoč
» OB TRADICIONALNI PROIZVODNJI V TOVARNI KOVINSKIH IZDELKOV G0RENJE-FECR0 SLOVENJ GRADEC POSPEŠENO RAZVIJAJO PROIZVODNJO IZ NERJAVEČIH MATERIALOV:_
Novost — program nerjaveče medicinske opreme
V tovarni kovinskih izdelkov Gorenje - Fecro Slovenj Gradec so
razpravo o osnutku zakona o združenem delu povezali z obravnavo
ocene samoupravnih razmer in predloga za novo samoupravno organiziranost. Računajo, da bodo najpozneje do konca leta v okviru te enovite delovne organizacije ustanovili najmanj 2 temeljni organizaciji združenega dela. V eni bi, kot predvidevajo, združili kovaško predelavo, v drugi pa proizvodnjo izd elkov iz neijavečega jekla in pločevine.
Ob tradicionalni proizvodnji v kovačnici in kosami v slovenj-graški tovarni Gorenje - Fecro pospešeno razvijajo proizvodnjo iz nerjavečih materialov. Pomembne uspehe so dosegli pri proizvodnji nerjaveče opreme za klavnice, izbor tovrstne proizvodnje bodo še povečali.
Ponudbo pomivalnih korit so razširili s proizvodnjo vsadnih korit. Odpadno pločevino pa predelujejo v pladnje za potrebe
fastinstva in široke potrošnje, icer pa želijo v Slovenj Gradcu predelovati nerjaveče materiale tudi v zahtevnejše izdelke. Rezultat prizadevanj zadnjega časa je program nerjaveče medicinske opreme, ki so jo morali zdravstveni domovi, bolnišnice in klinike uvažati. Prav zdaj pa razmišljajo o novem programu na področju predelave nerjavečih materialov.
V zadnjih mesecih so v to-
varni Gorenje - Fecro dosegli
prve pomembnejše uspehe v prizadevanjih za stabilizacijo in varčevanje. Mednje sodi tudi 7 % povečana produktivnost, pa zmanjšanje zalog, večja izkoriščenost obstoječih zmogljivosti, odprava ozkih grl v proizvodnji itd.
V prihodnje želi tovarna kovinskih izdelkov Gorenje -Fecro Slovenj Gradec hitreje napredovati, kot bo v poprečju slovenska kovinsko predelovalna industrija. Obstoječa proizvodnja naj bi dala leta 1980 najmanj 200 milijonov dinarjev celotnega dohodka, okrog 100 milijonov dinarjev pa novi programi na področju predelave nerjavečih materialov.
šele takrat, ko sami storimo prav vse, kar storiti moramo.
Naše do nedavna razdrobljeno gospodarstvo je že spoznalo, da zapiranje v ozke podjetniške ali občinske okvire ne more voditi k napredku. V prejšnjih letih pričeti povezovalni procesi so se tudi v zadnjem obdobju nadaljevali. V misiih imam integracijo koroških zadrug, koroških gradbenih podjetij ter gostinskega podjetja s Kompasom ter povezavo Nove opreme z Lesno. Razveseljivo je, da se ti primeri prenašajo tudi v negospodarsko sfero. Danes se že resno pripravlja združitev zdravstvenih ustanov na Koroškem. Integracija ima za cilj racionalizirati poslovanje ter nuditi našemu občanu - zavarovancu še kvalitetnejše storitve.
Ko danes po naših delovnih organizacijah proučujemo osnutek zakona o združenem delu ter ob tem analiziramo notranjo organiziranost, ugotavljamo, da nam še mnogo manjka. Nimamo še urejenih poštenih in pravičnih dohodkovnih odnosov, samoupravna organiziranost še zdaleč ni takšna, da bi lahko bili z njo zadovoljni. Razprave o osnutku zakona o združenem delu vzpodbujajo delovnega človeka k razmišljanju in iskanju novih boljših rešitev. Vsi ugotavljajo, da daje prav ta zakon močno orožje v roke delovnega človeka za borbo proti vsem vrstam odklonov. Mi, delegati in družbenopolitični delavci, pa smo dolžni, da povsod, kjer živimo in delamo, naučimo našega delovnega človeka ravnati s tem orožjem.
• Praznik občine Dravograd
Od 1. do 4. julija bodo v Dravogradu osrednje slovesnosti ob prazniku te občine koroške regije. Spet se bodo spomnili dni iz julija 1941, ko je okupator pregnal zavedne Slovence z rodne zemlje.
1.	julija bodo odprli razstavo ob 30-letnici lovske družine Dravograd.
2.	julija bodo nastopili v avli osnovne šole „Neznani talci" Ladko Korošec, Sonja Hočevar-jeva, Rajko Koritnik in Milan Stante.
3.	julija bodo tekmovanja v krosu, nogometu in košarki, zvečer pa bo v vseh krajevnih skupnostih kresovanje.
Praznični dan - 4. julij bo naznanila budnica godbe na pihala. Ob 9 uri bo žalna slovesnost pred spomenikom Neznanih talcev, ob 10. uri pa slavnostna seja Skupščina občine Dravograd v avli osnovne šole „Neznani talci".
•	Prireditve
ob dnevu borca
Tudi v Mislinjski dolini bodo z vrsto prireditev proslavili 4. julij - dan borca. Priložnostne proslave pripravljajo v večini krajev v občini Slovenj Gradec. Posebej pa bi vas radi opozorili na dve manifestaciji.
Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Šmartno pri Slovenj Gradcu bo pripravila v nedeljo, 4. julija, množični pohod k spomeniku XIV. divizije na Golavabuki. Pohod se bo začel ob 7. uri zjutraj, po-hodniki pa se bodo spotoma ustavili tudi pri Pavčkovih partizanskih bolnišnicah, kjer jih bodo pobliže seznanili z razvojem partizanske sanitete na Zahodnem Pohorju.
Krajevna organizacija Združenj borcev NOV Stari trg pri Slovenj Gradcu pa bo na priložnostni slovesnosti, ki bo 4. julija s pričetkom ob 9. uri, razvila zastavo. Ob tej priložnosti bodo podelili 17 členom borčevske organizacije odlikovanja predsednika Tita. Na slovesnosti v
Starem trgu bo govoril ravnatelj Muzeja ljudske revolucije Slovenj Gradec, Ferdo Fischer.
•	»Vrunčev dan«
Na osnovni šoli „Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu so imeli zadnjo sredo, 30. aprila, dan šole - „Vrunčev dan". Podobno kot pred letom dni, ko so odprli „Vrunčev kotiček" so tudi tokrat spregovorili o liku narodnega heroja Franja Vrun-ča, po katerem je poimenovana šola. Učencem osnovne šole, ki so se izkazali v izvenšolskih dejavnostih, pa so ob tej priložnosti podelili diplome in priznanja .
Sklic skupne seje vseh treh zborov slovenjgraške občinske skupščine
Zbor krajevnih skupnosti, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor Skupščine občine Slovenj Gradec se bodo sešli na skupni 13. seji 6. julija
Predsednik slovenjgraške občinske skupščine, Ivan Uršič, je za torek, 6. julija, sklical skupno sejo vseh treh zborov (zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora) Skupščine občine Slovenj Gradec. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red:
1.	Obravnava in sprejetje osnutka družbenega plana razvoja Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976-1980,
2.	Obravnava in sprejetje dogovora o temeljih družbenega pl ans razvoja občine Slovenj Gradec za obdobje 1976-1980,
3.	Obravnava in sprejetje družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zavodih na območju občine Slovenj Gradec,
4.	Obravn ava in sprejetje odloka o določitvi zaščitenih kmetij v občini Slovenj Gradec,
5.	Obravnava in sprejetje odloka o obveznem čiščenju in vzdrževanju manjših potokov, hudournikov in jarkov na območju občine Slovenj Gradec,
6.	Obravnava in sprejetje odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve,
7.	Obravnava in sprejetje odloka o pooblastivi Geodetskega zavoda Maribor za opravljanje zadev geodetske službe v občini Slovenj Gradec,
8.	Volitve in imenovanja,
9.	Delegatska vprašanja.
• GOSPODARJENJE V TOVARNI MERIL SL0VENIJALES-TRIS0 SLOVENJ GRADEC:
Čimprej končati rekonstrukcijo lesnega obrata
Pred tremi leti so pripravili v Tovarni meril Slovenj Gradec, ki seje tedaj vključevala v sestavljeno organizacijo združenega dela „Slove-nijales", program za modernizacijo proizvodnje in ga takoj tudi začeli uresničevati.
Lani so zgradili nove prostore in posodobili proizvodnjo v obratu plastike in kovin, letos pa končujejo z rekonstrukcijo in modernizacijo lesnega obrata. Ob tem so iz širokega proizvodnega programa opustili proizvodnjo več izdelkov, predvsem tistih, ki so jih izdelovali po stari tehnologiji.
Čimprejšnja modernizacija lesnega obrata je zdaj ena od osrednjih nalog, zapisanih v akcijski program, ki so ga bili sprejeli v tovarni meril Slovenj Gradec, da bi zagotovili normalno proizvodnjo in optimalno izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Iščejo tudi rešitve za boljši izkoristek surovin, posebej še odpadnih, pa za večjo izkoriščenost delovnega časa. Posebno pozornost namenjajo prodaji na tuje, ki se je v zadnjem času povečala kar za enkrat.
Omeniti velja, da se dobro razvijata obrata, ki so jih bili ustanovili za to, da dopolnijo tradicionalno proizvodnjo lesne galanterije, lesnih meril in lesnega šolskega pribora, to je obrat plastike in kovinski obrat. Slovenjgrajčani se vse bolj uveljavljajo s šolskim priborom iz plastike, sicer pa v obratu plastike prevladuje proizvodnja polizdelkov za potrebe več drugih delovnih organizacij. Dobro je uveljavljena tudi proizvodnja kovinskih meril, saj jih nekaj izdelujejo pri nas samo v slovenjgraški tovarni meril, sicer pa zaradi kvalitete ni težav pri prodaji. Računajo na osvojitev izdelave še več novih vrst meril, še letos pa naj bi prva kovinska merila tudi izvozili.
Kar 80 % proizvodnje lesne galanterije pa proda tovarna meril Slovenj Gradec na tuja tržišča, predvsem deske za meso in bloke za nože. Spričo uveljavitve nove tehnologije se bo kvaliteta lesenih meril zvišala, cena pa bo nižja in računajo, da bodo tudi te izdelke izvažali. Uvajajo pa novo proizvodnjo - lesene igrače, ki jih želijo prav tako tudi izvažati.
PO KOROŠKI
OBISK SEKRETARJA IZVRŠNEGA KOMITEJA PREDSEDSTVA CK ZK FRANCA ŠETINCA V MEŽIŠKI DOLINI
Zadnje razšiijene seje komiteja Občinske konference ZK Ravne na Koroškem se je udeležil tudi sekretar Izvršnega komiteja Predsedstva Centralnega komiteja ZK Slovenije, Franc Šetinc. Na seji so ugotovili, da so kljub nekaterim slabostim, ki se odražajo zlasti še v neprimerni samoupravni organiziranosti dela zaposlenih, neredu na področju samoupravnih aktov ter v nedoslednem uresničevanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, dosegli prve pomembnejše uspehe pri uresničevanju stališč in sklepov zadnjih sej Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Pomembno je tudi, da so v večjem številu delovnih organizacij povezali obravnavo osnutka
zakona o združenem delu s predlogi za novo samoupravno
organiziranost ter z uveljavljanjem načel družbenega planiranja.
Sekretar Izvršnega komiteja Predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc je med bivanjem v Mežiški dolini obiskal tudi obrtno podjetje Instalater Prevalje ter se udeležil srečanja 98 novosprejetih članov ZK v domu železarjev. 19. junija pa je bil tudi na osrednji slovesnosti ob 50-letnici 3. kongresa SKOJ, ki je bil v Kefrovem mlinu v bližini Raven na Koroškem.
MEŽIŠKI RUDARJI BODO TUDI LETOS NADVSE SVEČANO PROSLAVILI STANOVSKI PRAZNIK
Sindikalna organizacija rud arjev in topilčarjev iz Mežice pripravlja skupaj s samoupravnimi organi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami več prireditev v počastitev 3. julija - praznika slovenskih rudarjev. Tako bo 2. julija slavnostni koncert Rudarske godbe Mežica ob njeni 75-letnici. Na sam praznik pa bodo prireditve v Črni na Koroškem. Tam bodo podelili jubilejne nagrade in priznanja ter proslavili 10-letnico obstoja temeljne organizacije združenega dela Akumulator Žerjav.
V TEMEUNIH ORGANIZACIJAH ZDRU2ENEGA DELA ŠALEŠKE DOLINE
Sprejemajo planske dokumente
Prejšnji torek je bil v Velenju pogovor o zaključni fazi sprejemanja planskih dokumentov. Vabljeni so bili predsedniki delavskih svetov, predsedniki vodstev družbenopolitičnih organizacij in direktorji temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela.
Predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun, predsednik občinskega sindikalnega sveta Marcel Medved in vodja plansko analitske službe skupščine občine Velenje Janko Vovk so navzoče seznanili z akcijskim programom sprejetja samoupravnih sporazumov o temeljnih planov za obdobje 1976 do 1980 v občini Velenje.
Občinski štab je razposlal TOZD vse republiške in občinske oziroma medobčinske planske dokumente, podrobnejše programe aktivnosti pri sprejemanju planskih dokumentov ter obrazec I, to je poročilo o sprejemanju samo-
upravnih sporazumov o temeljnih planov v TOZD. Prav tako pa so poskrbeli za razla galce, ki pojasnjujejo posamezne planske dokumente, člani štaba in drugi najbolj odgovorni družbenopolitični delavci v občini pa neposredno sodelujejo s TOZD in delovnimi skupnostmi.
Na podlagi dogovora vodstev osnovnih organizacij sindikata skupaj z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij, delavskih svetov in poslovodnih organov, so določili način sprejemanja planskih dokumentov v skladu z določili temeljnih organizacij združenega dela. Do-
govorili pa so se tudi o poteku priprav in izvedbi referenduma oziroma zbora delavcev ter določili poročevalce za zbore delavcev.
Skrajni rok za celotno akcijo je 7. julij 1976. Če je aktivnost v TOZD v skladu z dogovorom, bo ugotavljal občinski štab. Takoj po referendumu oziroma zboru delavcev, bo vodstvo osnovne organizacije sindikata zagotovilo, da bodo dostavili ob-
činskemu štabu izpolnjeni obrazec I z rezultati, poslovni organi pa bodo poslali izpolnjena obvestila o prejemu sklepov za pristop k samoupravnemu sporazumu.
8. julija bodo poslali občinski štabi zbirno poročilo o izidu sprejemanja republiških in občinskih planinskih dokumentov na operativno politični štab pri komiteju za družbeno planiranje in informacijski sistem.
Komisija za medsebojna razmerja pri
Trgovskem podjetju VINO Šmartno ob Paki
razpisuje prosta delovna mesta za:
3 SKLADIŠČNE DELAVCE
POGOJI:
—	dokončana osemletka,
—	odslužen vojaški rok,
—	fizična sposobnost.
Prijave pošljite na naslov: Trgovsko podjetje VINO, Šmartno ob Paki — komisija za medsebojna razmerja, do 10. julija 1976.
RAZŠIRJENO POSVETOVANJE
Te dni so se na občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje posvetovali predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata ter nekateri drugi sindikalni funkcionarji o aktualnih druženoeko-nomskih in političnih vprašanjih. Ocenili so dosedanji potek trenutnih aktualnih sindikalnih nalog ter sprejeli po razpravi več stališč.
Ob obravnavi ocene dosedanje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v Šaleški dolini so se dogovorili, da morajo predsedniki konferenc osnovnih organizacij sindikata oziroma predsedniki OOS nemudoma poslati komisiji za operativno vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu pri občinskem svetu zveze sindikatov poročila o tem, ali so v temeljni in drugi organizaciji združenega dela izdelali oceno samoupravnih in družbenoekonomskih razmer, ali so oceno obravnavale družbenopolitične organizacije ter kako je potekala javna razprava.
Med razpravo o poteku akcije sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1976-1980 v združenem delu velenjske občine je bilo dogovorjeno, da bodo predsedniki konferenc oziroma predsedniki OOS poslali na občinski svet do 30. junija poro-
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
priporoča, da si ogledate nov barski spored v nočnem baru hotela PAKA.
V restavraciji JEZERO igra kvartet bratov PLES-NlCAR iz Avstralije, vsak dan razen ob torkih.
Mini golf je odprt vsak dan od 9. ure do 19.30. V ponedeljiek je mini golf zaprt.
Vabi in priporoča se GOSTINSKO PODJETJE PAKA!
NOVO! NOVO! O
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
0 >
1
6 >
o
Z
O >
O V
z
o >
o z
čr >
o
Z -
iOAON
TO-MO-DI
uporablja se za peči in kotle od
4.000 do 100.000 Kcal/h
TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO ŠAMOTNO CEVJO
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:

MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
O <
O
O
<
o
o <
o
o <
o
z
o <
o
z o
iOAON iOAON IOAON iOAON iOAON iOAON IOAON iOAON
čilo o poteku akcije.
Na posvetovanju so sprejeli stališče, da naj bi zaposleni na območju občine Velenje vpisali kot javno posojilo za ceste vsaj polovico enomesečnega osebnega dohodka.
Govora je bilo tudi o pripravah za ustanovitev kluba samoupravljavcev Velenje. Najpozneje do 7. julija naj bi zamudniki sporočili iniciativnemu odboru za ustanovitev kluba samoupravljavcev imena delegatov za skupščino. Te dni pa bo iniciativni odbor sklical posvetovanje predsednikov delovnih organizacij, na katerih bodo podrobneje spregovorili o namenu kluba in letošnji usmeritvi. Udeleženci posvetovanja so poudarili tudi potrebo, da se v prihodnje med akcijami kar najbolj podrobno in poglobljeno spremlja aktivnost sindikalnih delavcev, na osnovi ugotovitev pa bolj dosledno uveljavijo načela kadrovske politike na vseh področjih.
O tekočih družbenoekonomskih vprašanjih, in sicer o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, o zaključni akciji sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1976-1980, o vpisu posojila za ceste ter o pripravah za ustanovno skupščino kluba samoupravljavcev pa je 29. junija razpravljalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta.
• Končujejo javno razpravo o osnutku zakona
o združenem delu
Zadnje dni so se zvrstile razprave o osnutku zakona o združenem delu v temeljnih organizacijah združenega dela termoelektrarna Šoštanj, proizvodnja gradbenega materiala in rudnika lignita Velenje. Na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje računajo, da bo tako končana javna razprava o „delavski ustavi" prve dni julija.
V vseh temeljnih organizacijah združenega dela so pripravili oceno stanja samoupravljanja in samoupravnih odnosov, ki so jo obravnavali skupaj z osnutkom zakona o združenem delu. Rudaiji so opravili to razpravo po tretjinah, saj so želeli, da bi se kar največ rudaijev seznanilo z „delavsko ustavo".
Odbor, ki v okviru rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje vodi in usmerja javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, bo do 10. julija pripravil prvo oceno javne razprave o osnutku zakona o združenem delu ter pripombe in predloge. Pripravil pa bo obenem tudi pregled ocen stanja samoupravljanja in samoupravnih razmer v temeljnih organizacijah združenega dela tega kombinata.
Komisija za medsebojna razmerja GORENJE - LESNA - lesna ind. p. o. ŠOŠTANJ
razpisuje prosto delovno mesto:
VODJE PRODAJE
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima končano višjo šolo ekonomsko-komercialne smeri ali tehniške smeri (lesarstvo) in 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu;
—	da ima končano srednjo šolo ekonomsko-komercialne smeri ali tehniške smeri (lesarstvo) in 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu.
Delavec na navedenem delovnem mestu združuje delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Poskusno delo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi na komisijo za medsebojna razmerja pri GORENJE-LESNA, Šoštanj.
TO SLUŠNO PRIZADETIH OBČINE VELENJE
RAZPISUJE
honorarno mesto TAJNIKA
Prijave sprejema in daje pojasnila tov. Krenos Bela, pošta Šoštanj.
Gostilna Grudnik pri pošti v šoštanju
sprejme takoj
dve natakarici, dve vajenki in osebo za kuhinjo
Hrana in stanovanje v hiši. Dober osebni dohodek. Ob nedeljah zaprto. Telefon: 880-024.

Eli
CELJE 70ZD*TURIST|6NA AGENCIJA
Ste že razmišljali, kje boste preživeli svoj dopust? Ce Se niste, potem se oglasite v Izletnikovih poslovalnicah v Velenju, Celju, Žalcu in Mozirju.
Nudijo vam programe:
IZLETNIK CELJE JAT - ZRAČNI MOST JU60T0URS - LJUBLJANA ALPE ADRIA - LJUBLJANA INEX - LJUBLJANA POTNIK - LJUBLJANA
Lahko si rezervirate in kupite avionske in želežniške vozovnice.
PRIPOROČA SE IZLETNIK!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega sina
Petrčka Vuletiča
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, znancem in sodelavcem iz TGO Gorenje, skladiščne službe in TOZD vzdrževanje, ki so darovali cvetje in ga pospremili v mnogo prerani grob.
Posebna zahvala Rihardu, botri Pavli in možu Milanu ter g. župniku. Hvala Kvartiču in malemu Rafu za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Za lepo okrašen grobek se zahvaljujemo Matiji Mavri-ču in Ivanu Peteržilku
Žalujoči: atek Nikola, mamica Matilda in bratca Bojan in Roman.
* t >
4 f ^ » r * l «

Pioniiji NK Rudar Velenje so dobili pokal za najbolj disciplinirano ekipo
II. ŠPORTNE IGRE RUDARJEV
Velenjski mdaiji najboljši
V Mežici so bile II. športne igre rudaijev. Sodelovalo je 6 ekip slovenskih rudnikov ter Rudnik črnega premoga Raša Labin in Dobrnja (BiH). Športne igre rudaijev dobivajo medrepubliški značaj, saj bodo tretje igre prihodnje leto v Tuzli.
Športniki — rudaiji so tekmovali v streljanju, odbojki, kegljanju, šahu, malem nogometu in vztrajnostnem teku na 2400 m (kros).
Največ uspteha so imeli Velenjčani in že drugič osvojili prehodni pokal ter tako tudi na športnih igriščih proslavili svoj stanovski j praznik dan rudaijev.
VRSTNI R.ED NAJBOLJŠIH V POSAMEZNIH PANOGAH: STRELJANJE: 1. REK Zasavje-Trbovlje, 2. Rudnik Mežica, 3. REK Velenje. ODBOJKA: 1. Rudnik Mežica, 2. REK Velenje, 3. Rudnik Laško; KEGLJANJE: 1. REK Zasavje, 2. REK Velenje, 3. Rudnik Mežica; ŠAH: 1. REK Zasavje, 2. REK Velenje, 3. Rudnik Dobrnja: Mali nogomet: 1. REK Velenje, 2. REK Zasavje, 3. Rudnik Mežica; KROS: (2400 m): 1. REK Velenje, 2. Rudnik Mežica, 3. Rudnik Dobrnja.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. REK Velenje 83, 2. REK Zasavje-Trbovlje 78, 3. Rudnik svinca Mežica 71,4. Rudnik črnega premoga Dobrnja (BiH) 47, 5. Rudnik ijavega premoga Laško 45, 6. Rudnik črnega premoga Raša-Labin 33, 7. Rudnik ijavega premoga Senovo 29, 8. Rudnik kaolina Črna pri Kamniku 12.
KOTALKANJE
Uspel mednarodni kriterij
Kotalkarski klub Velenje je bil prireditelj dvodnevnega mednarodnega kotalkarskega kriterija. Nastopilo je 45 kotal-kaijev iz Italije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Sodelovali so tudi kotalkaiji Poleta iz Trsta in domačega kluba.
Številne gledalce so najbolj navdušili kotalkaiji iz ZR Nemčije, ki so tudi zmagali v konkurenci članov, članic in mladink.
Kotalkaiji Jugoslavije so dosegli drugi mesti v članski in mladinski konkurenci.
Dopadljiv nastop so prikazali tudi kotalkaiji velenjskega kluba.
Pokal pionirjem iz Zrenjanina
Na stadionu ob jezeru je bil drugi nogometni turnir bratstvo in enotnost" pionirskih moštev. Nastopilo je 7 ekip II. ligaškiii moštev zvezne lige in pionirsko moštvo prireditelja nogometnega kluba Velenje.
V zanimivih borbah so naj več znanja pokazali mladi nogometaši iz Zranjanina in Zagreba, ki so se pomerili med seboj za prehodni pokal Zveza socialistične mladine Jugoslavije.
Nastop domače tekmovalke
REZULTATI: Pionirke: 1. Clavdia Bruppacher (ZRN) 50,4, 2. Mateja Ševelj (Jug.) 46,0, 3. Maja Grabner (Jug.), Pioniiji: 1. Mauro Renar (Polet - Trst) 40,7, 2. Ciaul Cochi (Ital.) 37,4, 3. Boris Škrk (P-olet) 37,1, Mladinke: 1. Petra Ernert (ZRN) 51,9, 2. Željko Zgaga (Jug.) 49,8, 3. Evgenija Benassi (Jug.) 46,8, Mladinci:
1. Luca Menarini (Ital.) 50,3, 2. Volker Ranch (ZRN) 49,3Z 3. Ivan Regazzi (Ital.) 47,6; Članice: 1. Petra Schnaider (ZRN) 53,8, 2. Nevenka Lisak (Jug.) 51,6, 3. Nataša Katič (Jug.) 50,4, Člani: 1. Martin Behnke (ZRN) 54,8, 2. Silvo Švajger (Jug.) 51,6, 3. Piepo Trentini (Ital.) 52,0,
V NEDELJO OB 14. URI V TREBELIŠKEM V PAKI
REZULTATI FINALNEGA DELA TURNIRJA: - za sedmo mesto Pobjeda (Prilep): Lovčen (Cetinje) 3:0, za peto mesto Jedinstvo (Brčko) : Rudar (Velenje) 7:0, za tretje mesto Čukarički (Beograd) : Bor 2:0, za prvo mesto Proleter (Zrenjanin) : Zagreb 6:4 (1:1) pO 11- metrovkah.
ODBOJKA
REK premagal Gorenje
Med številnimi športnimi srečanji v počastitev dneva rudaijev so se na kotalka-lišču pomerili med seboj odbojkaiji Rudarsko-elek-troenergetskega kombinata in TGO Gorenje.
V izenačeni tekmi so zmagali odbojkaiji REK z rezultatom 3:2. Prva dva niza so dobili Gorenj čani in vodili 2:0 (15:4, 15:11), nato so rudaiji izenačili na 2:2 (15:9, 16:14). V odločilnem petem nizu so bili rudaiji borbenejši in zmagali s tesnim izidom 16:14.
Za TGO Gorenje so igrali: Šteharnik, Zaje, _ Mlakar, Kos, Večernik, Štorman, Marinšek, Blagotinšek, Suš-nik in Klemene.
Za REK: Kugonič, T. Zaje, Hojnik, Tamše, Kav-nik, Meršak, Mihel in Kle-menčič.
Dirka za državno prvenstvo
KINO
2.7. - petek ob 17.30 in 19.30, jugoslovanski vohunski film SB ZAPIRA KROG
3.7. - sobota ob 17.30 in 19.30, angleš u barvni film VOHUNKA DARLING LILI, režija: Blake Ed-wards. Igrata: Julie Andrews, Ročk Hudson
4.7. - nedelja ob 17.30 in 19.30, angleški barvni film VOHUNKA DARLING LILI
5.7. - ponedeljek ob 17.30, jugoslovanska barvna komedija PO-LENOV PRAH, režija: Nikola Stoja-novič. Igra: Olivera Katarina
6.7. - torek ob 17.30 in 19.30, ameriška komedija NAJSMEŠNEJŠI ČLOVEK NA SVETU, režija: Ve-rnon Becker. Igrata: Charlie Chaplin, Mable Normand
7.7. - sreda ob 17.30 in 19.30, ameriška komedija NAJSMEŠNEJŠI
Človek na svetu
8.7. - četrtek ob 17.30 in 19.30, ameriška kriminalka PRIVATNI
Prodam večjo količino prvo-
vrstnega jabolčnika, sadno pre-
šo, vprežni voz, plohe (fosne) in drogove za opaž ozir. ostrešje. Pibernik Jože, 63325 Šoštanj.
Sobo oddam poštenemu in mirnemu fantu, naslov v uredništvu.
Iščem sobo v Velenju ali bližnji okolici. Pomagam tudi pri gospodinjstvu. Marija Gor-njak, Šaleška 2/C (prvi vhod) Velenje
DETEKTIV, režija: Robert Altman. Igrata: Elliot Gould, Nina Van Pal-landt
9.7. - petek ob 17.30 in 19.30, ameriška kriminalka PRIVATNI DETEKTIV
10.7. - sobota ob 17.30 in 19.30, italijanski pustolovski film IZZIVANJE BELE ŠAPE, režija: Lucio Fulci. Igrata: Franco Nero, Virna Lissi
11.7. - nedelja ob 17.30 in 19.30, italijanski pustolovs ki film IZZIVANJE BELE SAPE
12.7. - ponedeljek ob 17.30, ameriški vvestern SODNIK ZA OBEŠANJE, režija: John Huston. Igrata: Paul Newman, Ava Gardner
KINO ŠOŠTANJ
3.7. - sobota ob 19.30 italijan-sko-franc. kriminalka VELIKI RE-VOLVERAŠI, režija: Duco Tessari. Igra: Alain Delon
4.7. - nedelja ob 17. in 19.30, jugoslovanski film SARAJEVSKI ATENTAT, režija: Veljko Bulajič. Igrata: Christopher Plummer, Flo-rinda Bolcan
7.7. - sreda ob 19.30, ameriška kriminalka PRIVATNI DETEKTIV, režija: Robert Altman. Igrata: Elliot Gould, Nina Van Pallandt
8.7. - četrtek ob 19.30, ameriška komedija NAJSMEŠNEJŠI ČLOVEK NA SVETU, režija: Vernon Becker. Igrata: Charlie Chaplin, Mable Normand
10.7. - sobota ob 19.30, ameriška drama ŠERIF IZ KLANA, režija: Terence Young. Igrata: Ri-
chard Burton, Lee Marvin
11.7. - nedelja ob 17. in 19.30, ameriški vvestern SODNIK ZA OBEŠANJE, režija: John Hjuston. Igrata Paul Njumen, Ava Gardner
KINO GLEDALIŠČE VELENJE
5.7. - ponedeljek ob 20. uri jugoslovanski barvni film SARAJEVSKI ATENTAT, režija: Veljko Bulajič. Igrata: Christopher Plummer, Florinda Bolkan
12 7. - ponedeljek ob 20. uri ameriška drama ŠERIF IZ KLANA, režija: Terence Young. Igrata: Ri-chard Burton, Lee Marvin
Na novi motokros progi v Trebeliškem v Paki pri Velenju bo v nedeljo ob 14. uri 3. dirka za državno prvenstvo v kategoriji z 250 kub. motoiji A in B skupine. Ko so pred dnevi organizatoiji dirke Avto-moto društvo Šaleška dolina pripravili konferenco v zvezi s to dirko, smo ob prihodu v Trebeliško ostrmeli: iz starega gospodarskega poslopja, ki se je praktično že podiralo, so marljivi člani velenjskega avto-moto društva v glavnem z udarniškim delom naredili sodoben dom za društveno dejavnost ali kot ga imenujejo »Rekreacijski center za motokros".
V domu je pet večjih prostorov za razne sestanke, bife, v spodnjem delu so garaže, delavnice za motokrosiste z vsemi sanitarijami in s tuši za tekmovalce.
Do doma so člani kluba s pomočjo krajevne skupnosti in mladih iz Pake naredili cesto in napeljali tudi vodovod. Kot je povedal predstavnik društva, so
ATLETIKA .
Atleti Velenja zmagali
Moška ekipa Velenja je
zmagala v tekmovanju »Kriterij mest" B skupine v Kranju, atietinje pa so bile tretje.
Med moškimi so Velenjčani zmagali v petih panogah - Lazič v teku na 400 m s časom 51,9, Edo Hojan v teku na 1500 m 4:04,8, Draga Anič v teku na 3000 m 8;46,0, Boris Režek v skoku v daljavo 633 in Ro-šer v metu kopja 52,04.
samo v gradbenih delih napravili udarniškega dela v vrednosti 120 tisoč dinaijev. Rekreacijski center je oddaljen od glavne ceste Velenje—Slovenj Gradec 1,2 km, od samega Velenja pa 3,5 km. V tem je tudi najpomembnejša značilnost centra: je blizu mesta, vendar izven njega.'
V konkurenci žensk sta grvi mesti osvojila Andreja Sverc v teku na 400 m 59,4 in Valohova v metu diska 29,76.
Vrstni red ekip: moški: 1. Velenje 22, 2. Koper 19 in 3. Tolmin 12; ženske: 1. Kranj 17, 2. Tolmin 14, 3. Velenje 11.
• Troboj Bolgarija -Italija -Jugoslavija
Na stadionu ob jezeru bo v nedeljo atletski troboj mladinskih ženskih reprezentanc Bolgarije, Italije in Jugoslavije. . Organizator troboja je Atletski klub Velenje, pokrovitelj Ru-darsko-elektroenergetski kombinat Velenje.
Pričetek tekmovanja ob 16.
Na nedeljski tretji državni dirki za prvenstvo Jugoslavije v razredu z 250. ccm bo nastopilo okrog 80 tekmovalcev A in B skupine. Med tekmovanjem bo tudi pokazna vaja motokros v službi SLO, ekshibicijski nastop avtokrosistov, sodelovali pa bodo tudi velenjski raketaiji.
Organizator dirke je poskrbel, da si bo to zanimivo tekmovanje lahko resnično ogledalo kar največ gledalcev. Za tiste, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, bo organiziral brezplačen prevoz z avtobusi. Avtobusi bodo vozili izpred tržnice na Kidričevi cesti in avtobusne postaje.
Že nekaj časa so naprodaj lepe značke po 20 dinaijev, ki bodo veljale tudi kot vstopnice.
Na dan dirke bodo značke— vstopnice dražje za 10 dinaijev. Poleg tega je društvo razdelilo okrog 4000 vstopnic po vseh
šolah v velenjski občini pa tudi učencem sosednjih občin kot nagrado za dober uspeh v šoli.
Omeniti je treba tudi to, da je društvo pri štartu oziroma cilju zgradilo posebno tribuno za sodnike in da skrbi tudi za vzgojo lastnega kadra, saj ima sedaj že 45 sodnikov, od tega 15 republiških.
Ob koncu so predstavniki društva še povedali, da nameravajo ta rekreacijski center še naprej razvijati. Glede na to, da je komunalno urejen in da ima ves predel izredno ugodno lego, naj •bi na njem zrastlo tudi vikend naselje, voznikom motornih vozil omogoča avtp-kempiranje, urediti pa nameravajo še strelišče.
Skratka, v Trebeliškem je zaslugi avto-moto društva leska dolina iz Velenja zrastfel resnično izredno lep rekreacj-ski center.
Novi dom v Trebeliškem, plod udarniškega dela članov društva
NAŠ ČAS je ustanovita občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, i propagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vo>-k - Tehnični urednik Franci iMazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973
— Zdaj izide vsak petek - Cena je 3 dinaije — Letna naročnina je 120 dinarjev - Ža inozemstvo 250 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov.
Kraje in poneverbe na zatožni klopi
Na okrožnem sodišču v Celju seje začela prejšnjo sredo obravnava zoper 20 oseb, ki so obtožene vrste kaznivih dejar\j na škodo tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Velenju. Pred velikim senatom, ki mu predseduje sodnik Alojz Vidic, se zagovarjajo osebe, ki so s kaznivimi 'dejanji oškodovale tovarno Gorenje za okoli 820 tisoč din, na trgu pa bi bili ukradeni predmeti vredni nad milijon din. Deset oseb je obtoženih grabeža, drugj pa napeljavanja h grebežu, velikih tatvin, prikrivanja in vrste drugih kaznivih dejanj.
,. Doslej je obravnava trajala že štiri dni, vedno po ves dan. Pa vendar .pred senat še niso stopili vsi obdolženci. V sredo je namreč bila obravnava preložena, ker je zbolel eden izmed odvetnikov, ki zagovarjajo obdolžence. Obravnava je preložena na to sredo, možno pa je, da jo bodo ponovno preložih. Večina obdolžencev je na rprostosti, le trije so v priporu - Anton Krebl, Edvard Melavec in Franc Pušnik. i:
LAHKO BI ODPELJAL VSE
Prvi se je na obravnavi zagovarjal M.A., 18, iz Krvine pri Lučah, voznik viličaija v Gorenju. Obtožnica ga bremeni kaznivega dejanja grabeža, saj je sam ali v sodelovanju z drugimi zagrešil vrsto kaznivih dejanj, pri čemer je odpeljal ali pomagal odpeljati kar 20 barvnih televizorjev, 20 stenskih baterijskih ur, štiri velike zmrzovalne skrinje, škropilnici in elektromotor. Sredi belega dne je nalagal na tovornjake, ki so v tovarno pripeljali razne izdelke, ali pa so jih odvažali, z viličaijem razne predmete; enkrat je tako naložil kar devet barvnih televizoijev. Kot je dejal na obravnavi, je za prodane televizorje dobil le malo denaija.
Največ televizoijev je M.A. odpeljal iz tovarne s pomočjo Staneta Martinčiča, 27, iz Ljubljane, voznika pri Interevropi. Vendar je slednji v svojem zagovoru dejal, da ga je za nekatera dejanja M.A. skoraj prisilil, saj se je po prvih kaznivih dejanjih zatrdno odločil, da ne napravi ničesar več. Ko ga je tako nekoč M.A. nagovarjal, da naj odpelje iz tovarne še nekaj televizorjev, za kar bo dobil tri televizorje, je Martinčič sodelovanje odklonil. Ko pa se je z opravkov v tovarni vrnil k vozilu, je videl, da M.A. z viličarjem že naklada televizoije. Kot je dejal, si vpričo množice ljudi ni upal ugovaijati, ker seje bal, da se bo zvedelo še za njegova prejšnja kazniva dejanja. Tako je ob tej priložnosti odpeljal iz tovarne devet televizorjev in za nagrado je dobil dva. Martinčič je na obravnavi še dejal, da sprva stvari za sodelovanje sploh ni vzel resno, ker si ni mogel predstavljati, da lahko nekdo sredi belega dne krade televizorje in druge stvari iz tovarne.
Obdolženi M.A. je nekega večera ob delni pomoči soobtoženih sam spravil skozi odprtino v ograji pet barvnih televizoijev ter jih nato z avtomobilom odpeljal na razne strani. Na obravnavni je na vprašanje sodnika Alojza Vidica, kako je lahko kar tako jemal televizorje, saj so skladišča običajno zaprta, dejal: - Vse je bilo odprto, nikjer ni bilo nikogar. Lahko bi odjjeljal vse, če bi hotel.
Krivdo za storjena kazniva dejanja pa hoče zvaliti tudi na vrataije, ki da niso opravljali svoje dolžnosti (to pravijo tudi drugi). „Ce bi vrataiji opravljali svojo dolžnost, nihče od obtoženih ne bi sedel tu", je dejal M.A.
DENAR ZA PIJAČO
Tudi Anton Krebl, 34, delavec v Gorenju, iz Šentilja, je obtožen grabeža. Obtožnica ga bremeni, da je sam, ali s pomočjo drugih spravil iz tovarne 15 barvnih televizoijev ter 20 stenskih ur. Na obravnavni je v glavnem vsa dejanja tudi priznal. Dejal je, da je z kaznivimi dejanji začel, ko je zaradi razočaranosti na delovnem mestu začel s pijančevanjem. Zagovarjal se je, da je s kaznivimi dejanji začel na prigovaijanje Edvarda Melavca, 39, zasebnega avtoprevoznika iz Moziija. Ta naj bi ob prihodu v tovarno, za katero je vozil razne stvari, pripeljal često tudi večje količine pijače. Kot je dejal, je Melavec pripeljal včasih tudi po pet litrov vina, ali po liter kake žgane pijače. To so potem delavci med delovnim časom pili. In ob eni takih priložnosti naj bi Melavec potegnil Krebla na stran in ga začel nagovarjati, naj mu da en barvni televizor. In Krebl mu gaje res tudi dal. Zanj pa je dobil 2.000 din. Kot je dejal, je ves denar, ki ga je na ta način dobil, porabil za pijačo. Na podoben način je spravil skupaj z Melavcem iz tovarne Gorenje osem televizoijev. Običajno je televizoije nalagal takrat, ko je bil glavni skladiščnik odsoten, pa gaje zamenjal on in je imel ključe od skladišča.
Edvard Melavec vse tako sodelovanje zanika, kakor seveda tudi to, da bi on nagovarjal Krebla za televizoije. Priznava le, da ve, da je iz tovarne prepeljal tri barvne televizoije, vendar še v tovarni ni vedel, da so naloženi na kamionu. To naj bi zvedel šele zunaj, ko mu je to Krebl povedal. Na kamion naj bi mu jih naložili med nakladanjem, ko je bil on po opravkih v pisarnah. Spominja se, da je bilo prvič tako, da ko se je vrnil h kamionu, je bil že naložen. Krebl pa naj bi mu rekel, naj ga počaka pri vrataiju. Ko je zapustil tovarno, se je Krebl odpeljal z njim. Šele v kabini naj bi mu povedal, da ima v kamionu barvni televizor in mu predlagal, naj ga kupi. Ko ga je vprašal, kje ga je dobil, mu je Krebl odgovoril, da je škart, zato mu ga je ponudil za 5 tisoč din. Edvardu Melavcu je cena ustrezala, zato ga je kupil. Potem ga je imel pol leta v garaži, ker ni imel računa in ga tudi ni prijavil. Celo žena ni vedela zanj, ker jo je, kot je dejal na obravnavi -hotel presenetiti. Vendar se je kasneje premislil in televizor v T marketu zamenjal za štedilnik in hladilno omaro. Oboje je bilo vredno 8 tisoč din.
- Ste kdaj slišali, da dajejo v Gorenju škart televizoije, gaje na obravnavi vprašal sodnik.
I - Nikdar nisem slišal, slišal pa sem, da dajejo prvo, drugo in tretjo vrsto.
.: Na podoben način naj bi Krebl na njegovem avtomobilu sprevil iz tovarne še dva televizoija. Drugih stvari Edvard Melavec ne priznava. Priznal pa je, daje imel dva televizorja, ki naj bi ju kupil, spravljena v Trnovcu: enega v veži svinjaka, enega pa v garaži. Zanika tudi, da bi v tovarno vozil pijačo.
ČUDNA TRGOVINA
Tudi drugi obdolženci v večini kazniva dejanja priznavajo (Jože Melavc, Stane Martinčič, Jože Žalig, Janez Brezovnik, Stanislav Rakun, Zlatko Lesjak, Janez Kodrič, Zlatko Vitanc in delno Mihael Nahtigal - priznava le krajo manjših gospodinjskih aparatov, ne pa sodelovanje pri kraji televizoijev in drugih stvari). Izražali so tudi obžalovanje in pripravljenost, da škodo povrnejo.
Z obravnavno Marjana Popraska, 23, iz Skomega, pa se je obravnava prevesila na kazniva dejanja, ki so povezana v glavnem s Francem Pušnikom, ki je ukradene stvari prodajal v trgovini. Običajno je bil dogovor, da bo Poprask spravil stvari v trgovino, Pušnik prodal, izkupiček pa naj bi si delila. Vendar je dobil Poprask za poslane stvari ( črno beli televizor, 8 pralnih strojev, 19 štedilnikov, 8 velikih in 10 malih zmrzovalnih skrinj) le nekaj izdelkov Goranja ter 13.500 din. Poprask je stvari, ki bi morale iti iz servisa v glavno skladišče, enostavno preusmeril v trgovino. Ivan Grazer, 39, iz Šoštanja pa naj bi spravil Pušniku 12 hladilnih omar, električni štedilnik in 2 kuhinjski napi.
Ostali obdolženci (Ludvik Vrhovnik, Gradimir Stojilkovič, Anton Mravljak, Jože Glušič ter Alojz Robnik) se v glavnem ne čutijo krive, češ da niso vedeli, da gre za ukradene stvari. Napravili naj bi le manjše napake pri svojem delu.
V sredo se bo torej obravnava nadaljevala. Zagovaijal se bo še zadnji obdolženec - Franc Pušnik.
FRANC KRAMER
KONČALI SO SREDNJO POLITIČNO ŠOLO NA DOBRNI
Šolskega leta je konec. Izteklo pa se je tudi za slušatelje srednje politične šole na Dobrni. To šolo je obiskovalo v tem šolskem letu tudi nekaj slušateljev iz velenjske občine. Obiskali smo jih v času, ko so razred sicer že končali, pripravljali pa so se še na maturo.
Pogovor sem kar težko pričela, saj so fantje govorili samo o poglavjih iz politične ekonomije, sociologije, slovenskega jezika ter politične organiziranosti samoupravne družbe. To so namreč predmeti, iz katerih so morali delati maturo. In ker so uspešno zaključili razred, niso dovolili, da bi jim pri maturi spodrsnilo.
Pogoj, da so sploh prišli v to šolo, je bila njihova aktivnost na delovnem mestu, v družbeno političnih organizacijah. Predlagale so jih osnovne organizacije zveze komunistov z namenom, da idejno izpopolnijo svoje vrste. Zavedajo se, da mora biti dober samoupravljavec družbenopolitično razgledan in prepričani so, da so v tej šoli v tej smeri veliko pridobili.
V Dobrni smo srečali Vlada Videmška, ki se bo kmalu vrnil na občinski komite zveze mladine, Franca Krivca iz REK,
Ivana Sotoška iz Gorenja, Antona Žižmonda iz RŠC, Mirjana Škrabaija iz šoštanjskega Galipa pa se je pripravljala za maturo doma.
BRAL SEM, A NISEM RAZUMEL
Fantje menijo, da so dobili v tej šoli teoretično razširjeno obzorje. To pa bodo lahko v praksi uporabili. Seznanili so se z marksistično teorijo, s tem, kako so si teoretiki zamišljali samoupravljanje. To pa je pravzaprav pogoj za razumevanje. Franc Krivec je o tem dejal:
„V šoli sem pridobil veliko. Moram priznati, da sem včasih kaj bral, pa nisem razumel. V tem letu pa sem pridobil vsaj tisto teorijo, ki je pomembna, da človek razume tudi bolj strokovne članke. Prav gotovo bi bilo zelo dobro, da bi čimveč samoupravljavcev končalo to šolo."
Slušatelji so posebej poudarili, da nekateri od njih preveč pričakujejo. Zavedati se je treba, da so usposobljeni za okolja iz katerega izhajajo, da so usposobljeni za samoupravljanje, niso pa sposobni reševati vseh aktualnih tem, ki jih doslej še nihče ni rešil. V šolo hodijo, da bodo znali teorijo, ki sojo v tem letu pridobili, povezati s prakso in bo tako njihovo družbenopolitično delo bolj uspešno. Svoje znanje želijo prenesti tudi na sodelavce — samouprav-ljavce. Posebej so poudarili, da ni nihče izmed njih prišel na Dobrno z namenom, da si pridobi zgolj srednjo izobrazbo.
BILO JE NAPORNO
Jeseni so prihajali sem z željo, da se kaj nauče in ravno to jih je vodilo, da so toliko delali. Pouk je bil ves dan. Čas so imeli samo za kosilo in če upoštevamo, da imajo vsi še družinske obveznosti, ugotovimo, da jim je ostala za učenje samo noč. „Bilo je naporno, a šlo je," so ponosno povedali.
Z znanjem, ki so ga pridobil so sicer zadovoljni, vendar pn vijo, da so pričakovali še vel Pridobili so veliko teorije, praksi pa so slišali na predi vanjih zelo malo. Želeli bi, di bi jim posredovali več konkret nih metod, več konkretnih pristopov k delu.
Šele sedaj se zavedajo, daj si marsikatero stvar narobe to mačili, ko pa se bodo vrnili svoje okolje, se bodo borili, j bi si podobnega znanja pridoj bilo čim več ljudi. Družbenopo lirično izobraževanje je v na družbi nujno potrebno, zato moralo biti dostopno vsako mur, takšno šolo, kot je sredn politična, pa bi naj končal čimveč komunistov. Ti naj po končanem študiju svoje zni nje tudi posredovali naprej.
Ob koncu našega pogovoi smo lahko videli, da se slušatel zavedajo pomembnosti družbe nopolitičnega izobraževanja i so srečni, da so to šolo uspešn zaključili. Njihovo načelo pa je »Samoupravljavec naj bo druž benopolitično razgledan."
MIRA'TAMŠ1

V VELENJU PRED OTVORITVIJO
Doir^^Aajjstvj^odraslih
Nekaj mest v domu še prostih - Polno zaseden bo zajel približno pet odstotkov občanov, ki so dopolnili 65 let
Velenje je bogatejše še za en objekt. Ob Kidričevi cesti so delavci Vegrada zgradili nov prepotreben dom za varstvo odraslih oseb, v katerem je prostora za 120 občanov, ki bodo lahko jesen svojega življenja resnično preživeli brezskrbno v tem novem in prelepem objektu. Ko sem v ponedeljek potrkal na vrata novega doma, so delavke, v njem jih bo zaposlenih okrog dvajset, čistile zadnje sobe, nekatere so izobešale zavese.
Tudi sobe so že vse opremljene, prav tako kuhinja, jedilnica, pralnica, pa tudi v ambulanti je že precej opreme! Skratka, dom je pripravljen, da sprejme prve stanovalce.
Novi objekt ima 3000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Tako je v njem 17 enoposteljnih sob, 43 dvoposteljnih, tri triposteljne in tri štiriposteljne. V domu je sedem
24. junija je bil novi dom za varstvo ostarelih občanov načelno prevzet z manjšimi predlogi za dopolnitev gradbenih in obrtnih del.
dnevnih sob, šest čajnih kuhinj, v katerih so tudi manjše omarice, za vsakega stanovalca ena.
Marija Lešnik, v.d. direktorja doma, me je popeljala tudi v moderno opremljeno kuhinjo, kjer bodo lahko na dan pripravili 170 obrokov. S tem bodo krili potrebe tudi tistih ostarelih občanov, ki žive v zasebnih stanovanjih in nimajo urejene prehrane oziroma potrebujejo dietno hrano.
Tudi okolica doma je v glavnem že urejena, pri njenem urejevanju pa so precej pomagali tudi vsi zaposleni v domu.
Za bivanje v domu se je doslej prijavilo že okrog sto občanov. Dnevna oskrba za prebivalce doma, ki bo živel v sobi z dvema ali več posteljami, bo znašala 72 dinarjev. Za stanovalce, ki bodo imeli predpisano dietno hrano, je glede na večje stroške predviden poseben dodatek, tako je predviden poseben dodatek v višini 12 dinaijev tudi za tiste stanovalce, ki bodo želeli živeti v enoposteljnih sobah.
V ceni dnevne oskrbe so resnično zajeti samo stroški oskrbe, brez stroškov za investicijsko opremo, ker je bil dom zgrajen z družbenimi sredstvi. Vrednost novega objekta znaša približno 20 milijonov dinarjev. Od tega je republiški sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja prispeval 10 milijonov dinarjev, 9,3 milijona pa solidarnostni sklad pri stanovanjski skupnosti Velenje.
Marijo Lešnik sem tudi vprašal, kakšne možnosti imajo, da pridejo v dom, občani, ki nimajo tako visoke pokojnine, da bi si lahko z njo krili stroške bivanja?
»Večina prijavljencev ima tako visoko pokojnino, da bodo lahko z njo poravnali oskrbnino. Za tiste, ki dobivajo manj, pa bodo doplačevanje urejali svojci, ki so to dolžni po zakonu, če pa teh ni, pa skupnost socialnega skrbstva."
- Dom je takorekoč že nared, da sprejme stanovalce. Kaj bi ob koncu lahko dejali o tej pridobitvi?
„Z izgradnjo objekta smo pridobili v občini1 objekt, s katerim bo urejeno socialno varstvo tistih ostarelih občanov, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo živeti sami ali v svoji družini. S tem objektom je izpolnjen tudi dolg vsem tistim ljudem, ki so v času aktivne dobe vlagali svoja sredstva za dobrobit nas vseh.
• POGORELO OSTREŠJE
Na ostrešju stanovanjske hiše Andreja Lesjaka, upokojenca iz Velikega vrha, je 24. junija letos izbruhnil požar. Vnel se je puh, ki je bil raztrošen okoli električne napeljave, v kateri je prišlo do kratkega stika, verjetno zaradi neurja, ki je bilo prejšnji dan. Na strehi pa je manjkala opeka in je kapljalo na električno napeljavo. Gasilci in domačini iz Šmartnega ob Paki so hitro intervenirali in tako je pogorel le del ostrešja. Škode je za okoli 40.000 dinarjev. Pogorelo pa je več gospodinjskih potrebščin, ki so jih imeli na podstrešju.
• STOPILA PRED KOLO
Z MOTORJEM
Voznik kolesa z motorjem Rajko Nadlučnik je peljal 25. junija letos okrog 23. ure iz Velenja proti Šoštanju, v Pesju je opazil Ano Hušek. Opozoril jo je z dolgimi lučmi, ta pa je v trenutku, ko jo je dohitel stopila pred kolo. Zadel jo je s krmilom in tako sta nekaj metrov drsela po cesti, nato pa sta padla. Oba so odpeljali v zdravstveni dom od tod pa v celjsko bolnišnico. Ana Hušek je dobila te^je, Rajko Nadlučnik pa lažje telesne poškodbe. Škode pa je za okoli 2.000 dinarjev.
• PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA
Voznik avtobusa Franc Ma-rolt je peljal 28. junija 1976 okrog 14. ure iz Šoštanja proti Velenju. Pri semaforju tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je bila kolona, zato je ustavil. Vanj pa je trčil voznik osebnega avtomobila italijanske registracije VI 344693 Adriano Costa, ki je vozil zadnjim v _prekratki varnostni razdalji. Škode na avtobusu je za okoli 12.000 dinarjev, na osebnem avtomobilu pa za okoli 8.000 dinarjev. V času nesreče je bil gost promet, dobra vidljivost in suha cesta.
• ZBIL OTROKA
Otrok Mladen Sopar je šel 25. tega meseca okrog devete ure po Foitovi preko Jenkove ceste in nameraval v osnovno šolo Antona Aškerca v Velenju. Iz celjske ceste je po Prešernovi cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Mi- E lan Kovač. Mladen Sopar je prečkal Prešernovo cesto na prehodu za pešce, vendar se ni prepričal, če lahko to varno stori. Voznik je otroka ugledal v zadnjem trenutku in ni uspel pravočasno ustaviti.. Otroka je zbil po cestišču. Takoj ga je odpeljal v zdravstveni dom v Velenju od tod pa so ga poslali v slovenj-graško bolnišnico.