IIVB
vri^SKI dnevnik
Poštnina plačana » gotovina	rAf\i\ »•
Abb. postale I gruppo (iCOS 401) 11T
Lelo XXXVII. Št. 240 (11.062)
TRST, sobota, 10. oktobra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
. \
Vojska nadzoruje kairske ulice
(Tejefoto AP)
NAPETO VZDUŠJE V KAIRU PRED DANAŠNJIM POGREBOM PREDSEDNIKA SADATA
Mubarak že zagotovil Beginu in Haigu da se politika Egipta ne bo spremenila
Na pogrebu visoke delegacije Zahoda, a manj predstavnikov arabskih in neuvrščenih držav
KAIRO — V napetem, a ne histeričnem ozračju so včeraj v Kairu mrzlično zaključevali priprave na današnjo pogrebno slovesnost. Na tribuni v Medinet Nasru, kjer so Sadata pokosili streli in pred katero bo ob spomeniku neznanega vojaka pokopan, so očistili krvave madeže.
Iz bolnišnice Idi Meadi bodo Sada-tovo truplo prepeljali le nekaj sto metrov pred grobom. Tu bodo krsto postavili na topovsko lafeto, za njo bodo Sadatova žena Džihane s tremi hčerami, predsedniški kandidat Mubarak, začasni predsednik Taleb in osebnosti iz vsega sveta. Teh nekaj sto metrov bo v prihodnjih urah najbolj zavarovano območje sveta.
Na Sadatovem pogrebu bodo vsi njegovi politični in osebni prijatelji, odsotni bodo le sovražniki. Seznam delegacij je presenetljiv: štirje pred sedniki republik — Mitterrand,
Pertini, Carstens in Nimejri; predsedniki vlad — Schmidt. Begin,
Carrington, Calvo Sotelo. .skoraj sto zunanjih ministrov in delegacije iz skoraj vseh držav sveta. V ameriški delegaciji, ki jo vodi državni tajnik Haig, je preko dvajset oseb: dbrambni minister Wein-berger, Carter, Ford, Nixon, Kis-singer.. .
Včerajšnji Mubarakovi srečanji z |
Beginom in Haigom pa sta medtem že spremenili napeto ozračje v široko politično dogovarjanje Egipta s svojimi zavezniki. Izraelski premier Begin je med prvimi prispel v Kairo. V daljšem pogovoru je Mubarak odpravil izraelsko nezaupljivost do novega egiptovskega voditelja. Srečanje je bilo nadvse prisrčno, isto Se je zgodilo tudi s Haigom. Obema je Mubarak zagotovil, da bo dosledno spoštoval vse sporazume •n dogovore pokojnega predsednika.
Haigu je potrdil, da se bo odzval Reaganovemu povabilu, naj obišče povabilu, naj obišče ZDA.
Medtem so v Kairu uradno sporo čili. da je Sadatove morilce vodil Poročnik Ilaled Ahmad Šavki el Eslambuli, brat nekega voditelja Islamske verske fanatične skupine •Takfir va hegra* (kesanje in pokora), ki so ga priprli med nedavnimi aretacijami
Predsedniški kandidat Mubarak je tudi zagotovil, da ne bo odstopanja °d Sadatovih smernic boja proti verskemu nasilju. Poudaril je, da so varnostne sile v glavnem mestu Gornjega Egipta Asjutu vzpostavile mir in je zanikal, da so nad mestom odvrgli padalce, priznal ra je. da so v boju po-egle «posebne enote*. Medtem pa dajejo agencijske vesti začasni obračun predvie-ra.'šnjih spopadov z islamskimi fundamentalisti. V pouličnih bojih je Padlo najmanj 54 oseb. več sto je bilo ranjenih, aretacije pa se nada ‘ju/ejo.
Novi egiptovski voditelj se je to-ee.i napotil po poti »trde roke« predvsem proti verskim fonetikom.
Sedeč po njegovih iziavah bo še trši od Sadata, saj trdi. da bodo v kali zatrli vsako neteive verskega sovi^štva in napade proti državi Strah pred *iranizacijn» zaskrbiia parnreč egiptovske voditelje Eeipt 'ma vsekakor boljše pogoje, če drn-Pega ne. ker bo Zair d modro m 1 čal. če bo Mubarak likvidiral verski mrmtbem.
Duhovni vcd.ia iranske revolucije ajatulah Homeini pa je včeraj pozval Egipčane, naj se ne bojijo izrednega stanja in naj zrušijo doma če »izdajalce*. Bivši načelnik egip lovskega generalštaba general šazli'
Pa je iz Libije zagrozil delegacijam, ki se bodo udeležile Sadatovega Pogreba, «da ne more jamčiti za njihovo varnost*.
De Martino o ^kmikah v vrstah PSI
RIM — Polemike v socialističnih vrstah se nadaljujejo. V zadnjih urali je posegel tudi nekdanji tajnik PSI De Martino, ki je dejal, da se je skupina disidentov odločila za napačno strategijo, kot dokazujejo tudi prejšnje tovrstne izkušnje. Ko se je leta 1964 odcepila skupina, ki je ustanovila PSIUP, je popolnoma zgrešila svoj cilj, ki je bil zbližanje s komunistično partijo.
De Martino poudarja, da se strinja s številnimi stališči Bassanini-ja in tovarišev. Partija in socialisti še nikoli niso bili tako oddaljeni kot danes in to nikakor ni dobro. Prav v sedanjem trenutku, ko je v vrstah KPI v teku proces obnovitve, ki je že močno napredoval, je PSI ubral diametralno nasprotno pot in se oddaljuje. Po De Martinovem mnenju gre Craxi proti zgodovinskim izkustvom. Načrt o zamenjavi na oblasti je ostal le zelo meglen pojem, ki nima nobene politične opore.
Craxi je zaljubljen v oblast, pravi nekdanji tajnik stranke, ne gre pa samo za izbiro vladnih koalicij. Craxi hoče spremeniti stranko in danes je PSI v bistvu socialdemokratska stranka.
Medtem pa so nekateri člani o-srednje nadzorne komisije, ki je predvčerajšnjim dejansko izključila disidente iz stranke, zahtevali takojšnje sklicanje plenarne seje komisije, češ da je bil postopek, s katerim je predsedstvo izključilo skupino Bassanini - Codignola popolnoma protizakonit.
SPODBUDA IN OBVEZNOST ZA NADALJNJI RAZVOJ
OD VČERAJ TITOVO VELENJE
Poimenovanja so se udeležili najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije - Nekdaj odročna vasica je zrasla v moderno industrijsko središče z več kot 24 tisoč prebivalci
BOMBO SO MU NASTAVILI POD POSTELJO V HOTELSKI SOBI
V BOMBNEM ATENTATU SREDI RIMA UBIT PALESTINSKI VODITELJMAJED ABU SHARAR
PLO krivi za atentat izraelsko lajno službo «ob malomarnosti italijanske policije» - Abu Sharar je vodil urad za informacije pri PLO
RIM
i mn jn' mii!L '	__. _	. palestinske or-
ganizacije Al Fatali. pomembna osebnost organizacije za osvoboditev Palestine PLO, pri kateri jc bil v zadnjem času načelnik urada za informacije, je izgubil življenje včeraj ponoči pri eksploziji bombe v hotelu Flora v Ulici Veneto v Rimu. Okoliščine atentata še niso pojasnjene; vsekakor palesti iška organizacija za ta zločin krivi izrgelsko tajno službo ter neprikrito govori o malomarnosti italijanskih varno
stuih organov. Sicer pa je udgovor-nost za atentat prevzela palestinska organizacija Al Assifa, ki jo vodi Abu Nidal, bivši član Al Fataha, ki sc je pred časom odcepil od u-radne palestinske osvobodilne orga nizacije. Vendar pa v krogih PLO nc verjamejo, da bi bil Abu Nidal sposoben takega atentata.
Majed Abu Sharar je bil že ne-(taj dni v. Rirtiu, .kjer je sodeloval na zasedanju arabskih časnikarjev ih intelektualcev o palestinskem vprašanju. Bival je v hotelu Flora v središču mesta in ne v hotelu, kjer je bilo zasedanje,, predvsem iz varnostnih razlogov. Ni znano, ka ko so atentatorji ugotovili, kje se nahaja, kajti prijavil se je pod lažnim imenom z alžirskim potnim li-
it H in i m iiitniiiiiiiii milil n im umi mu m u iiiiii h i um timu tniiiiitiiiiiHi m KiiiiiiiiiiiiiiiiiiH im min nuni
ZARADI OBSTRUKCIJE RADIKALCEV
Glasovanje o zaupnici za finansiranje strank
Besedni spopadi med komunisti in radikalci
Egiptovski
fundamentalisti
KAIRO — Egiptovski islamski fundamentalisti so po ocenah zahodnih političnih opazovalcev edina sila, ki lahko povzroči težave bodočemu predsedniku Mubaraku. Med njimi je najmočnješa in najštevilnejša organizacija musliman skih bratov, ki jo je ustanovil leta 1919 ubiti Hasan el Bana. Njihov politični program je skrajno preprost: »Bog je naš eilj, prerok Mohamed naš voditelj, koran naša ustava, sveta vojna naša pot, smrt v božji službi pa je naša najvišja želja*.
Isti politični program imajo tudi »mlajše organizacije* i-slt inskih fundamentalistov. Med teirii so predvsem razne islamske bratovščine. Težje je s tajnimi organizacijami. Mednje spada tudi skupina «Takfir va hegra* (kesanje in pokora), ki je po vsem sodeč ubila Sada ta. Kaže pa, da se vse te organizacije med seboj prepletajo, da so muslimanski bratje neke vrste politično, tajne organiza-eije pa oboroženo krilo islamskih fundamentalistov.
RIM — Vse kaže, da bo danes : ali morda jutri Spadolinijcva vlada zahtevala glasovanje o zaupnici v zvezi z zakonom o javnem' finansiranju strank, zakonom,. ki dfcjan-sko podvoji^ finansiranje strank in ga tudi za 'bodoče prilagaja naraščanju življenjski!] stroškov. Z glasovanjem o zaupnici bi odpadlo vseli I tisoč popravkov, ki so jih predložili radikalci ter seveda tudi obstrukcionizem, ki traja že tri dni. Splošno mnenje je, da pri tem glasovanju o zaupnici ne bo prosto-streleev v vrstah večinskih strank. Po drugi strani pa je treba ugotoviti, da se je Spadolinijeva vlada predstavila' kot «moralizator javnega življenja* in zahteva po glasovanju o zaupnici je izključno posledica' zadržanja radikalcev,-
Ob takem glasovanju bo prišlo najbrž tudi do diferenciacije komunistov, ki z zakonom sicer soglašajo, a jim glasovanje o zaupnici ne us!reza. Baje je že v teku posredovanje predsednice poslanske zbornice Nilde Jottijeve, ki naj bi želela prepričali radikalce, naj ublažijo svojo obstrukcijo, saj ne gre samo za zakon o javnem finansiranju strank, ampak tudi za druge pomembne ukrepe, kot je državni proračun in finančni zakon, ki bi lahko zapadli, čc se vprašanje finansiranja strank ne premakne z mrtve točke. Vendar nihče ne verjame, da bi lahko pobuda Jottijeve uspela.
Sicer pa je bil včerajšnji dan v poslanski zbornici izredno napet. V zgodnjih popoldanskih urah se je radikalec Cicciomessere odpovedal svojemu posegu in zahteval glasovanje o prVem ’ členu zakona. S tjem je, hotel doseči prekipite v seje, ker v zbornici ni bilo zadostnega števila, to jc večine poslancev. Seja je bila prekinjena, vendar pa
so radikalnega predstavnika takoj napadli komunisti, češ da je izkoristil odsotnost številnih komunističnih poslancev, ki so se udeležili pogreba župana Petrosellija. Prišlo je do prerekanja in do obrekovanja, vse pa se je končalo z dvema dokumentoma obeh strank. Vsekakor pa bo ob tem ■ vprašanju naj-sjabše izpadla prav vlada, če bo zahtevala glasovanje o zaupnici o zakonu, proti kateremu se je leta 1978 izreklo 44 odstotkov volivcev na referendumu.
R. G.
stom. Baje”sc je predsinočnjim \ poznih večerniit urah vrnil v hotel z neko osebo, katere istovetnosti niso sporočili ter se do ure atentata ni oddaljil iz, hotela. Do, eksplozije je prišlo malo po polnoči,' kot so ugotovili izvedenci pa je bil ■ naboj nastavljen pod posteljo, šlo naj bi za kilogram, težko bombo, sestavljeno ;.z dinamitom in fosforjem, Abu Sharar je bil ob eksploziji pri priči mrtev ip požar, .ki ga je zanetil fosfor, se je razširil tudi na sosednje hotelske sobe. Truplo palestinskega voditelja je bilo popolnoma zoglenelo.
Italijanske oblasti niso izdale nobenega uradnega poročila o atentatu in rimska kvestura je le »pojasnila* da ni objavil;! verzije dogodkov, da je preiskava V teku in da jo pristojni "organi vodijo z vso zavzetostjo. Pač pa je ri inski u-rad Organizacije za osvoboditev Palestine PLO na tiskovni konferenci odkrito obtožil izraelsko tajno službo, da je, ob nemarnosti italijanske policije in ob domnevnem sodelovanju osebja hotela Flora umorila Abu Sharara. Predstavnik rimskega urada PLO jc tudi poudaril, ,da so na kraju eksplozije našli drobce bombe, «v katerih je mogoče videti podpis Izraela*. Predstavniki PLO so tudi pojasnili, da so pištolo, ki so jo policisti našli v sobi Abu Sharara, izročili umorjenemu predstavniku sami člani palestinske organizacije. Predstavnik PLO je, kot že rečeno, odločno zavrnil možnost, da bi bil atentat pripravil »odpadnik* Abu Nidal, češ da le-ta ne razpolaga s tako organizacijo, da bi laltko pripravil atentat.
Majed Abu Sharar je bil star 47 let in je, kot že rečeno, vodil urad za informacije pri PLO, bil je zelo poznan v arabskem svetu, predvsem zaradi svoje literarne dejavnosti. Bil je velik prijatelj arabskega pesnika Waela Zuaitera, ki ga je izraelski komandos ubil leta 1972 v Rimu.
Sicer pa jc v zadnjih desetih letih umrlo v bolj ali manj nepojasnjenih okoliščinah mnogo vidnih predstavnikov PLO ip Palestinci pripisujejo odgovornost za. te smrti izraelski tajni službi. Doteadnjega takega umora je prišlo 1. junija letos, ko je bil v Bruslju ubit pisatelj Naim Al Kliedr, predstavnik PLO v belgijski jirestolnici. Od leta 1972 je včerajšnji že petnajsti umor vodilnega predstavnika PLO. Trditev, da so ti dogodki povezani med seboj to-:rej ..ne moge biti iz trte izvita. U-mor Abu Sharara bi laltko bil maščevanje za nedavne atentate proti raznim židovskim organizacijam v Rimu.
TITOVO VELENJE — Z ljubeznijo in zvestobo do velikih Titovih dejanj, z neomajnim zaupanjem v Titovo pot, z željo za uspehe naše socialistične izgradnje in lastno prihodnost, smo se delovni ljudje in občani Velenja odločili, da svoje mesto preimenujemo v Titovo Velenje* — tako je zapisano v listini, ki so jo prebrali na sinočnji slovesni seji vseh treh zborov občinske skupščine Velenja.
S tem se .je izpolnila dolgoletna želja več generacij prebivalcev Titovega Velenja, da bi tudi na ta način obeležili ustvarjalno, revolucionarno in državniško delo Josipa Broza Tita.
Slovesnosti ob poimenovanju Titovega Velenja so se udeležili vsi najvišji predstavniki slovenskega družbenega in političnega življenja, med njimi Milan Kučan, Janez Zemljarič, France Popit. Mitja Ribičič, prvoborci, pionirji izgradnje tega sodobnega industrijskega in kulturnega središča šaleške doline in med njimi tudi Frane Leskovšek - Luka. Poimenovanje so opravili na dan občinskega praznika.
Sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Velenja Janez Miklavčič, je v nagovoru na slovesnosti spomnil na to, kako se je Velenje razvijalo v letih od osvoboditve. Nekdanja odročna vas, v kateri je bilo pred vojno 18C0 prebivalcev, v glavnem kmetov, je od osvoboditve do danes zrasla v moderno industrijsko središče z več kot 24 tisoč prebivalci iz skoraj vseh krajev Jugoslavije. V delovnih organizacijah Titovega Velenja je v neposredni proizvodnji zaposlenih okoli 23 tisoč rudarjev in delavcev iz cele šaleške doline. Od vsega začetka je bilo izhodišče za tolikšen razcvet mesta v odločitvi, da je treba rudarjem po napornem delu v jami omogočiti svetla in udobna stanovanja, urejene ceste, kulturne prireditve, zabavo, izobraževanje in šport. Številni so tako ambiciozen.
Iliter in velik korak v jirihodncst ocenjevali kot drznost. Veteejoumj m so mislili nasprotno in to dokazhli s požrtvovalnim delom in š satno-cdpovedovanjem. Že leta 1978, ko so v Velenju postavili spomenik Titu je bila prisotna misel, naj mesto dobi Titovo ime.
»Titovo ime, ki ga danes dobiva Velenje ni samo priznanje, pač pa tudi vzpodbuda in obveznost za na-prej,» je dejal v pozdravnem nagovoru predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. To je
obveznost za napore, ki so potrebni za uresničevanje gospodarske stabilizacije in za vzdušje sožitja in prijateljstva vseh narodov in na rodnosti, ki žive v tem mestu. Mitja
Ribičič je še povedal, da je bil predlog Velenjčanov za poimenovanje mesta po Titu v slovenski javnosti sprejet z velikanskim odobravanjem, saj gre za mlado mesto, ki se je razvijalo vzporedno z gospodar skim razvojem in z razvojem samoupravljanja slovenske in jugoslovanske družbe. Opozoril je, da sedanji časi ne obetajo nič dobrega in da je prav takšen trenutek čas največje preizkušnje samoupravljanja. prav zdaj mora ta koncepcija družbenih odnosov položiti izpit zrelosti.
Zatem so na slovesni seji občinske skupščine podelili najvišje občinsko odličje zlasti grb rudniku lignita Velenje, po zaključku seje pa so udeleženci položili venec k
spomeniku Josipa Broza Tita na Titovem trgu sredi Velenja.
JURE PENGOV
Spet vrsta stavk na železnici
RIM — Po razbitju pogajanj I ministrom za prevoze Balzamom so sindikati železničarjev sklenili oklicati vrsto stavk. Člani enotne sindikalne zveze bodo stopili v 24-uroo stavko ob 21. uri v četrtek, 15. t.m., člani ■ avtonomnih sindikatov pa že v nedeljo, 41. t.m. Sledile bedo še razčlenjene stavke, katerih spored še ni določen.
V Rimu so pokopali župana Petrosellija
RIM — Petdeset jisoč ljudi je bilo včeraj prisotnih na pogreb-»ifsvečanostih za rimskim županom Petrosellijem. Sprevod je krenil po. Ulici Fori imperiaJi, kjer sta bili tudi tribuni za predstavnice oblasti. Od svojega župana, kot je dejal podžupan Severi, so se pošlovili delavci, študentje, mladina,; katerifi zaupanje in ljubezen s* je Petroselli v .letih svojega''županovanja znal zagotoviti.
Poleg' Severi ja. je spregovoril tudi komunistični senator Berna, ki je orisal življenje in politično kariero pokojnega rimskega žp-' pftna, od njegove mladosti v rojstnem Viterbu do let univerzitetnega študija v Rimu in njegovih političnih izbir.
Ostaja še vedno odprto vprašanje izvolitve novega rimskega župana. V zadnjih urah so krožili glasovi o treh- možnih kandidaturah: gre za odbornika za proračun Vetereja, za odbornika za splošne službe Arato in za nekdanjega župana Argana, Zelo verjetno bo začasno izvoljen Argan, dolgoročnejša rešitev pa bo sad političnega sporazuma v vrstah večine.
, Na sliki (telefoto AP): sprevod na rimskih ulicah.
V VČERAJŠNJEM NASTOPU NA KONGRESU SINDIKATA CISL
SPADOLINI DEMANTIRA MINISTRA ANDREATTO IN ZAVRAČA IZZIV FIATOVEGA PREDSEDNIKA
Predsednik Confindustrie Merloni zaostruje polemiko s sindikatom glede stroškov za delovno silo - Nadaljujejo se stavke proti vladnemu klestenju po socialnih izdatkih
RIM — Ministrski predsednik je včeraj na kongresu sindikata CISL v bistvu demantiral svojega ministra Andreatto in zavrnil izzivanje Fiatovega predsednika .Giannija A-gnellija, ki sta bila predvčerajšnjim s posegom pred senatno skupščino in v intervjuju močno zaostrila polemiko v zvezi z vladnim klestenjem po državnem proračunu in glede sredstev zr premagovanje inflacije. Andreatto je bil ponovno pokazal, v nasprotju s stališči večine ministrskega sveta, da
namerava nadaljevati vlogo »jastreba* in je senatorjem predstavil okleščeni proračun kot nekaj nespremenljivega. kar je naravno razburilo zlasti opozicijske stranke. Agnelli je pa zahtc-val. naj vlada poseže avtonomno, torej brez soglasja sindikatov, za omejitev stroškov za delovno silo. oziroma za dejansko zmanjšanje kupne moči delavskih ulač.
Taka stališča so seveda izzvala odločno reakcijo v sindikalnih vrstah, ki je v tem trenutku prišla
J*’MHIHHHIHMHIHHtHHHIIlHHMMHHHHHHIMHIIHIMIHHHMHHHIMHHHH«HHIHHIHIIMIIIIIIIllllMIIIIIIHIUnilHHHIIIIHHHIMHimHHIIH»»HHIIIHHHlHtHUHIUHIHIHIUIII>IIIHIHIIIHIHHHIHIIIIMHIItlHllHIHtmHIIMia
Norodom Sihanuk obiskal Sežano
SEŽANA — Princ Norodom Siha-nukje včeraj v okviru svo.jega potovanja po Jugoslaviji dopotoval v Sežano, kjer so mu predstavniki tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij orisali razvoj občine in mu priredili sprejem. V prejšnjih dne!) je Sihanuka na gradu Strmol sprejela članica predsedstva SR Slovenije in predsednica republiškega. državnega sveta za mednarodne odnose Vida Tomšič, pred tem pa jc bil princ Sihanuk na obisku v SR Hrvatski. kjer je obiskal Kum rovcc in si ogledal rojstno hišo predsednika Tita. Naj še omenimo, da si je nekdanji predsednik Kambodže ogledal med svojim obiskom v Sloveniji tudi Postojnsko jamo.
Na zadnji strani objavljamo intervju. ki ga je s .Sihanukom imela tiskovna agencija Tanjug in v katerem govori o perspektivah za rešitev krize v Kampučiji.
Na sliki: princ Norodom Sihanuk med svojim obiskom v Sežani.
najbolj do izraza ravno na kongresu CISL. «Nič novega pri gospodarjih, ki gledajo z zaupanjem v preteklost*, je pikro komentiral generalni tajnik CISL Carniti. Andreatto, Agnellija in predsednika Confindustrie Merloni ja so na kongresu označili za »protisindikalno trojico*, ki z različnimi taktikami izvaja frontalni napad na delavski razred. Ob takih izzivanjih se v sindikalnih krogih čedalje boli širi zahteva po oklicanju vsedržavne splošne stavke proti vladnim ukrepom in proti ofenzivi delodajalcev.
Spadolinijev nastop je vnesel v to naelektreno ozračje pomirjevalni element. Potrdil je sicer stališče vlade, da je zajezitev inflacije prvi pogoj za razvoj gospodarstva ih zaposlitve, pri čemer je poudaril, da je treba oha smotra zasledovati istočasno. Posebno pomembno oa .je bilo zagotovilo predsednika vlade, ki jo dobesedno postavil na laž svojega ministra Andreatto, da »proračunski dokumenti niso dokončni* in da »lahko parlament predlaga boljše rešitve*, ki lahko izhajajo tudi iz pogajanj s sindikati in delodajalci.
Spadolini je še posebej naglasil uravnovešen značaj vladnih ukre pov, ki jih označujejo po eni strani boj proti inflaciji, klestenje po socialnih izdatkih in zmanjšanje primanjkljaja, po drugi pa obnovitev razvoja, nov vzgon investicij in davčna razbremenitev. Na Agnellijev nesramen poziv pa je zelo jasno odgovoril, da se vlada ne namerava vmešavati v pogajanja med sindikati in delodajalci o stroških za delovno silo in o draginjski dokladi, a da si prizadeva le ustvarjati ugodnejše pogoje za uspeh teh pogajanj. .
Nov oster napad na sindikate pa je prišel včeraj iz Genove^ kjer je Confindustria priredila simpozij o industrijski politiki, ki se ga je u-deležilo okrog 1.000 podjetnikov' ter političnih in sindikalnih zastopnikov. Predsednik zasebnih industrij-cev Merloni je dolžil sindikate, da z zahtevami po krajšem delovnem času, pogodbenih poviških in ohranitvi draginjske dokade povzročajo propad poskusa po omejitvi inflacijske stopnje na 16 odstotkov, še bolj polemičen je bil podpredsednik Mandelli, Po katerem gre delavcem že prevelik del narodnega dohodka.
Medtem se nadaljujejo protestne stavke proti vladnemu klestenju po socialnih postavkah proračuna. Včeraj so sindikati oklicali 4-urno stavko v Benetkah, kjer se je ustavilo delo v vseh tovarnah širšega industrijskega območla, zaustavili so se javni prevozi, množičnega sprevoda so se udeležili tudi dijaki, ki so zapustili šole.
Berlinjjuer odpotoval v Latinsko Ameriko
RIM — Generalni tajnik KPI En-rico Berlinguer je včeraj odpotoval na dvotedensko turnejo po Latinski Ameriki. Najprej bo gost kubanskega predsednika Fidela Castra, od tu pa bo na povabilo KP Mehike odpotoval v to državo, kjer se bo rned drugim sestal tudi z mehiškim predsednikom Lopezom Portillom. Kot zadnje bo od 19. do 22. oktobra obiskal Nicaragu« kot gost sandinistične fronte.
t
TRŽAŠKA OBČINA PREDLAGALA NESPREJEMLJIVE REŠITVE
Inštitutu za zgodovino odporništva še niso zagotovili trajne namestitve
Začasno so inštitut namestili v Ulici Imbriani 7, v prostorih, ki jih je dala na razpolago Tržaška hranilnica
Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji -Julijski krajini je še vedno brez stalne namestitve, čeprav je minil že poldrugi mesec od dne, ko mu je Cecovinijeva občinska uprava odpovedala prostore v poslopju gledališča Verdi in dober mesec od dne, ko je sklical tiskovno konferenco, da bi seznanil tržaško javnost s čudnim ravnanjem občinskih upraviteljev, ki so mu odpovedali prostore ne da bi istočasno poskrbeli za druge prostore in mu na ta način zagotovili nemoteno nadaljevanje pomembne dejavnosti. En odgovor o možni rešitvi vprašanja je v tem času sicer dospel in nosi podpis občinskega odbornika Sal-vagna ter datum 21. septembra, vendar je povsem neustrezen. V pismu ponuja občina inštitutu dve rešitvi, in sicer prostore v Ul. Orse-ra 3 in v Ul. dei Mille 6. Po mnenju predstavnikov inštituta bi bila le prva nakazana možnost spodobna in upoštevanja vredna, če bi ne
bili predlagani prostori pretesni. Vsega je namreč pet prostorov za skupnih 93 kvadratnih metrov, kar je manj od tistega, kar je imel inštitut na razpolago v Ul. Verdi, pa še o teh prostorih se je vedno govorilo, da so bili pretesni in niso zadoščali naraščajočim potrebam inštituta. Iz tega razloga je bil torej upravni svet inštituta prisiljen, da odkloni ponudbo v Ul. Orsera.
Začasno rešitev si je inštitut v tem času sicer zagotovil. Zasluga gre Tržaški hranilnici, ki je pokazala dokajšnjo mero občutljivosti za kulturne potrebe pri nas. Tako je inštitutu začasno ponudila svoje prostore v Ul. Imbriani 7. Vendar je to le trenutna rešitev, pripominja upravni svet inštituta, in prej ali slej bo treba poskrbeti za stalno namestitev, zato so krajevne uprave poklicane, da se izrečejo. Kot vemo, je občinska uprava pred letom dni predlagala tudi prostore v Ul. Mauroner, prostore, ki naj bi jih inštitut delil z družinsko posve-
Seja izvršnega odbora Slovenske skupnosti
SSk obsodila zavlačevanje z imenovanjem komisarjev
Položaj v devinsko-nabrežinski občini Razprava o ustroju in delovanju SSG
Pokrajinski izvršni odbor Sloven ske skupnosti v Trstu je na svoji seji 8. t.m. razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih tako s področja krajevnih uprav kot tudi s področja skupnih kulturnih ustanov. Pokrajinski tajnik Harej je tako poročal o položaju v devinsko - na brežinski občini v luči zadnjih razgovorov med zainteresiranimi političnimi silami za premostitev ovir na poti za zadovoljno rešitev u-pravljanja omenjene občine, da se preprečijo komisarska uprava in noye volitve.
V zvezi z zavlačevanjem imenovanja komisarja na tržaški občini in pokrajini po zavrnitvi zadevnih proračunov izvršni odbor SSk meni, je rečeno v tiskovnem poročilu, da gre za taktiko, ki v ničemer ne koristi razčiščevanju odnosov med glavnimi političnimi silami, temveč jih še bolj zapleta. Hkrati takšno stanje daje manjšinski Listi za Trst določen manevrski prostor kot sili, ki je na čelu dveh najvažnejših krajevnih ustanov. Dejstvo, da je povzročitev krize na provinci izročila Listi še to upravo, ostaja poli tična napaka, kot pravi SSk, ki u-tegne škoditi vsem strankam ustavnega loka.
Za nas Slovence — pripominja Izvršni odbor SSk — pa je ironija, da prav sedanja uprava tržaške občine prikazuje razstavo grafikov iz Slovenije kot prispevek k sožitju narodov in kultur, po drugi strani pa se brani jezika slovenskih občanov in samih razstavljavcev.
Izvršni odbor SSk je na isti seji poglobil tudi razpravo o ustroju in delovanju slovenske gledališke ustanove v Trstu v luči nedavnih sprememb v njenem vrhu, enakopravnosti glede dodeljevanja deželnih podpor za njeno delovanje ter programske politike, ki mora odražati težnje in čustva celotne slovenske narodnostne skupnosti, tudi ko gre za prikazovanje dogodkov in oseb iz naše polpretekle zgodovine.
Končno je izvršni odbor razpravljal o najprimernejših oblikah in načinih proslavitve žrtev drugega tržaškega procesa pred fašističnim Posebnim sodiščem pred 40 leti, ko je bilo obsojenih in ustreljenih pet primorskih Slovencev: Bobek, Ivan čič, Kos, Tomažič in Vadnal.
Programi pokrajine na področju kullurc
Pokrajinski odbor je na svoji zad nji seji posvetil pozornost bodočim načrtom na področju kulturnega u-dejstvovan.ia v našem mestu. V ta namen je sklenil, da bo pokrajina v kratkem predstavila javnosti programa za popularizacijo glasbe in kinematografije. Na glasbenem področju bo program potekal v sodelovanju z okoliškimi občinami, na filmskem pa se bo pokrajina po-služila sodelovanja tržaške «Capel-le Underground». Uprava bo tudi pripravila ciklus konferenc na te mo »Kino in sredstva množičnega obveščanja*, ki bo namenjen učne mu osebju srednjih šol.
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
17. kongres davčnih izvedencev iz vse Italije
Na tržaški univerzi se je včeraj začel 17. kongres Vsedržavne zve ze italijanskih tributaristov (davčnih izvedencev), ki bo trajal še danes ves dan in ki se bo zaklju čil jutri z rednim letnim občnim zborom članov organizacije. Na kongresu, ki mu prisostvuje okrog 300 izvedencev iz vse Italije, o-bravnavajo vrsto problemov, ki se nanašajo na odnose med davčno upravo oziroma širše državo in davčnimi zavezanci.
Glavno poročilo o teh problemih je podal predsednik vsedržavne zveze tributaristov (ANTI), znani ekonomist prof. E. Corbino, na spo redu pa je še pet predavanj s spe-
cifično tematiko, ki jih bodo podali dr. G. Giammattei iz Trsta, prof. Caffuri in dr. Trivoli iz Rima, prof. Manzoni iz Milana in odv. Ciaramella iz Neaplja. Kakor je ob včerajšnji slovenosti v glavni dvorani univerze poudaril predsednik tržaške sekcije ANTI odv. Codelli, gre danes v odnosih med državo m davčnimi obvezanci predvsem za to, da se vanje vnese večje medsebojno zaupanje in da se pospešijo postopki za reševanje davčnih sporov, ki jih je v Italiji čedalje več.
V Saležu predstavitev gledališke sezone
KD Rdeča zvezda je priredilo v Saležu predstavitev repertoarja letošnje gledališke sezone Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta,-Mario Uršič in Sergij Verč sta prisotnim poslušalcem orisala vlogo gledališča in predstavila posamezna dela, ki jih bodo spravili na oder. Kljub dokajšnjemu zanimanju ni bilo veliko število tistih, ki so se odločili za nakup abonmaja, ostaja pa prepričanje, da si bo posamezne predstave ogledalo znatno večje število prebivalcev zgoniške občine.
B. S.
tovalnico, vendar je upravni svet inštituta večkrat poudaril, da ta možnost ne odgovarja osnovnim za htevam po takšnih prostorih, v katerih bi bile inštitutu zagotovljene osnovne možnosti raziskovalnega delovanja. Prav tako so svojčas ponujali prostore v Rižarni pri Sv.
Odmevi na politično dogajanje na Tržaškem
Pokrajinsko vodstvo PSI ostro kritizira namere LpT
Pokrajinsko tajništvo PSI je včeraj zavzelo ostro stališče do hipoteze, ki jo je izrazii tržaški župan Cecovini. češ da bi se poslužil člena 140 občinskega pravilnika, ki predvideva. da občinski odbor lahko sklepa o nujni h problemih tudi brez občinskega sveta. Za socialiste pa je ta hipoteza nedopustna, zlasti v trenutku, ko odbor nima večinske podpore v občinskem svetu in je na tem, da ga zamenia posebni komisar «ad acta*. Takšna odločitev bi po mnenju socialistov privedla do še hujšega razkola v odnosih med političnimi strankami in bi opravičila posege pristojnih oblasti ter zavrnitev sklepov samih s strani kontrolnih organov.
Glede splošnega političnega položaja na Tržaškem oa ie pokrajinsko tajništvo PSI mnenja da so za paralizo upravno političnega življenja na Tržaškem v prvi vrsti odgovorne LpT. KPI in KD. ker so dokazale nesposobnost, da bi izoblikovale dosledno politiki, zavezništev. Zadnji dogodki to potrjujejo, pravijo socialisti. Nadalje omenjajo namene LpT, da bi sklicala pokrajinski in občinski svet. S tem je LpT izkazala vso svojo aroganco. Takšno vedenje je za Trst skrajno škodljivo, zaključuje tržaško tajništvo PSI svoje tiskovno sporočilo.
Soboti, kar pa je tudi iz najrazličnejših. razlogov nesprejemljiva rešitev. Zanimivo je, da je v občinski upravi še kdo, ki vztraja pri tem predlogu.	.
Skratka, Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini nujno potrebuje prostore za trajno namestitev. V tem smislu se ponovno obrača na krajevne uprave z željo, da bi pravilno vrednotile njegovo vlogo m upoštevale njegove potrebe.
• Občinski urad za statistiko bo v
kratkem izvedel popis delovne sile na področju občine,
NOVE TEŽAVE ZA TRŽAŠKO LUKO
ODPRA VA CARINSKE OLAJŠA VE BI OBČUTNO OKRNILA PROMET
Odbornik Rinaldi proti povišanju obrestne mere na carinske kredite - Zahteva po sestanku z ministroma Formico in Andreatto
Deželni odbornik za promet Rinaldi je v imenu deželnega odbora včeraj nastopil pri finančnem ministru Formici in pri zakladnem ministru Andreatti v zvezi z nedavnim vladnim posegom, po katerem je bila odpravljena posebna carinska olajšava v veljavi že vrsto let za tržaško pristanišče.
Za blago, manipulirano v tržaški luki, imajo namreč tukajšnji operaterji možnost, da poravnajo ustrezne carinske dajatve v roku 180 dni od opravljene uvozne operacije, na ta «kredit» pa so državni organi zahtevali doslej obresti v razmerju 17 odst. Najnovejši vladni poseg pa določa, da se obrestna mera za o-menjene operacije sedaj poviša na 17 odst. V brzojavkah, ki ju je poslal ministroma Formici in Andreatti, odbornik Rinaldi poudarja, da bi novi poseg dovajal v državne blagajne le skromna dodatna finančna sredstva, močno pa bi prizadel tržaško pristanišče, ki ga že itak pestijo hude težave finančnega značaja in težave, ki jih povzroča občutno upadanje najbolj donosnega prometa.
Odbornik Rinaldi v brzojavkah na-
dalje predlaga sklic posebnega sre Čanja o problemih tržaške luke, katerega naj bi se udeležili oba ministra, predstavniki dežele Furlanije -Julijske krajine, Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, tržaške trgovinske zbornice ter nekateri izmed neposredno prizadetih gospodarskih operaterjev z našega območja. Med tem časom naj bi država odložila uveljavitev posega o povišanju obrestne mere z 10 na 17 odstotkov.
Z UPRIZORITVIJO KOZAKOVE DRAME «PUNČKA»
Sinoči v veliki dvorani Kulturnega doma navdušujoč začetek letošnje sezone SSG
Delo slovenskega dramatika govori o žgoči in aktualni temi «Punčko» je režiral Jože Babič, igrali pa so člani SSG
Deželna nakazila za področje šolstva
Na predlog pristojnega odbornika Barnabe je deželni odbor na zadnji seji nakazal milijardo 100 milijonov lir za izvedbo izboljševalnih del na raznih šolah v Furlaniji - Julijski krajini, za nabavo ustrezne opreme in za podobne posege na šolskem področju. Gre za skupno letno nakazilo v višini 500 milijonov lir od leta 1981 do vključno leta 2000.
Sredstva bodo prejele in porazdeli-1 šlo Za izrazito moderno vsebino dele pristojne občinske uprave. | la ni treba posebej poudarjati, saj
Po nekajmesečnem poletnem premoru smo sinoči na odru Kulturnega doma doživeli novo premiero Slovenskega stalnega gleoališra. Za vsako gledališče te uvod v novo sezono praznik, ki ga je treba čimbolj slovesno obeležiti saj pomeni nadaljevati kontinuirano umetniško delo, ki je tudi v Trstu pognalo kvalitetne korenine Tega se je nemara zavedalo tudi občinstvo, ki je začutilo posebnost trenutka in dalo sinočnjemu dogodku poseb no žlahten okvir.
Repertoar našega gledališča je letos bogat, za uvod pa so nam člani SSG posredovali delo slovenskega dramatika Ferda Kozaka, ki je skupaj z Ivom Brnčičem najvidnejši predstavnik slovenske realistične meščanske drame Na premiero Kozakove «Punčke* so zato prišli mnogi gostje, da bi sledili žgoči in aktualni tematiki ki so jo igralci posredovali na oaru. Da ie
Nfl TRBIŠKI CESTI IN NEDALEČ OP SflN GIORGIfl Dl NOCflRO
V dveh hujših prometnih nesrečah so izgubili življenje trije Tržačani
23-letni motociklist Roberto Cecco izdihnil na kraju nesreče Tragičen epilog izleta štirih starejših Tržačanov v Furlanijo
V strahotni prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne, nekaj po 13. uri, na državni cesti 202 med Opčinami in Banami, je izgubil življenje 23-letni motociklist Roberto Cecco s Proseka 381.
Ko se je peljal na svojem motorju znamke laverda 1000 v smeri proti Trebčam, se je z vso silovitostjo zaletel v desni bok mercedesa, ki je vozil v isti smeri in je zavijal na levo stran v Ul. Ricreatorio. Motor se je zaril v prednja vrata avtomobila, nato ga je odbilo nazaj in je obležal nekaj metrov v stran. Motociklista pa je pri trčenju vrglo čez avtomobil. V nesreči je zadobil hude poškodbe po'vsem'telesu in je izdihnil prav kmalu na samem kraju nesreče.
Printrčenju je bil budo poškodovan tudi voznik mercedesa. 27-letni Claudio Stipancich iz Ul. Recreato-rio 49/b- Zaradi travmatičnega šoka je njegovo zdravstveno stanje zelo resno in so ga zadržali na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice. Z njim se je vozila tudi njegova 29-letna sestra Elena, ki si je v nesreči le lažje odrgnila levo roko in brado, za kar se bo morala zdraviti približno teden dni.
Silovitost trčenja ni bila razvidna
VPRAŠANJE, S KATERIM SE VSE BOLJ POGOSTO SREČUJEMO
Komu prodajajo naši ljudje hiše?
Krajevni italijanski dnevnik objavlja vse bolj pogostoma male o-glase, ki ponujajo ljudem zazidljive parcele in zlasti hiše. Nekoč so se podobne ponudbe nanašale predvsem na obalo in na vinograde od Grljana do Brojnice, danes pa so se interesi velikih tržaških nepremičninskih družb, ki imajo pri tem vprašanju v rokah škarje in platno, obrnili predvsem na tržaški Kras, kjer vse kaže, da posli lepo obe tajo. Itak so te družbe pred leti do zadnjega izkoristile vse prilož nosti, ki so se jim ponudile zlasti pod Križem in bi nedvomno še nadaljevale po tej poti, le da jim je vse račune (in dobiček) prekri žal novi regulacijski načrt, ki je kolikor toliko za tiste čase zajezil in preprečil nadaljnje gradbene špe kulacije.
Zgodovina se težko ponavlja, ne premičninske družbe pa iščejo torej nove poti zaslužka in igrajo na šibkosti (in tudi stvarnih potrebah) nekaterih naših ljudi. Pred približno šestimi meseci so mnogi prebivalci Križa, Proseka in Kontovela našli v poštnih nabiralnikih lepo in vab Ijivo napisan letak neke znane tr žaške nepremičninske družbe, ki je ponujala nasvete vsem tistim, ki bi radi prodali hišo ali stanova nje. Vemo, da se je nato nekaj Slovencev javilo v uradih te družbe in tudi prodalo nekaj hiš. Seveda Italijanom.
Zavedamo se, da je vprašanje prodajanja hiš pripadnikom večinskega naroda zelo pereče in za pleteno, žal pa po naših vaseh tudi aktualno. Zato je potrebno, da se o njem spregovori tudi v javnosti. Vse preveč je namreč naših ljudi, ki iz enega ali drugega razloga prodajo hišo ljudem, ki z vaško skupnostjo in našo stvarnostjo ni majo nič kaj opraviti. Včasih so to ljudje, ki so celo sovražno razpoloženi do nas in večkrat gre za hiše. bisere kraške umetnosti, ki skrivajo v sebi vrednote in zgodovino naših prednikov. Ko pišemo te vrstice, nam pride na misel bivša Čemelo va domačija v Križu, v kateri so se rodili štirje padli partizani, ki jo je nato kupil nedomačin. šlo ie za prelep primer kraške hiše. ki bi jo takrat s primernimi finančnimi sredstvi lahko preuredili v muzej.
Danes se ponekod žal podobni pri meri ponavljajo. Mnogi ljudje iz raznovrstnih razlogov prodajajo svoje stare, prelepe hiše in se na žalost ne menijo preveč, komu bo drugi dan prišla v last stavba. Morda prav tistemu, ki ga je nekoč zmerjal s «š’čiavo». Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da vaška skupnost pogostoma zve o podobnem primeru šele takrat, ko je lastnik, domačin, že prodal svojo stavbo. Med prodajalci hiš pa je tudi zelo razširjena zagonetna mentoli teta, da je iz tega ali onega razloga bolje prodati poslopje tujcu, ki ne bo nikoli »razkril* bližnjemu in vaščanom, koliko denarja je re-
dal hišo nekemu Tržačanu. In verjetno mislijo tako mnogi, ki so še vezani na nezaupljive odnose med ljudmi.
Problem torej obstaja. Vaške komponente in naše organizacije bi morale po lastnih zmogljivostih na nekakšen način spremljati to problematiko in se zavzemati, da bi prodane-hiše ostale v rokah domačinov in Slovencev. Glede na raz mere in na staro zakoreninjeno mi selnost, to ne bo lahko. Treba pa bo vendarle začeti, (st)
• Predsednik deželnega sveta Col-li je včeraj sprejel na poslovnem o-bisku načelnika tržaškega luškega poveljstva kontraadmirala Moccio, snično dal zanjo. To razlago smo I ki se odpravlja iz Trsta, da bi prev-pred kratkim slišali iz ust nekega zel nove posle v okviru pristojnega Slovenca, ki je nekaj dni prej pro I ministrstva v Rimu.
Roberto Cecco
le iz uničenega motorja, katerega prednji deli so se razleteli na vse strani, ampak tudi iz skrotovičene pločevine mercedesa, ki ga je motor skoraj prerezal na pol.
Nedaleč od furlanskega mesta San Giorgio di Nogaro pa sta včeraj popoldne v prometni nesreči izgubila življenje dva priletnejša Tržačana, 68-letni Emilio Germani in 65-letna Carmela Susan. Emilio Germani je baje neprevidno zavozil s svojim avtomobilom znamke fiat 850 na prednostno cesto in čelno trčil v nasproti prihajajoči tovornjak. V nesreči sta bila ranjena še druga dva njegova sopotnika, 62-letna Maria Sulligoi in 70 letni Giuseppe Querinuzzi prav tako iz Trsta. Oba so z rešilcem rdečega križa prepeljali v osrednjo bolnišnico v Palmanovi.
Aretiran! tatici
z rokami v Žaklju
Neizkušenost v tatinskem poslu in mogoče tudi premalo učakono-sti sta v sredo dopoldne prispevali k aretaciji 28-letne Brune Caris in 23-letne Marie Levacovic, ki stanujeta skupaj v Ul. Valmaura 2. Ženski sta vzeli na piko stanovanje 37-letnega Ennia Zianija v Ul. L. Ariosto 2. Kot je v navadi v podobnih primerih sta najprej pozvonili in ko sta se prepričali, da v stanovanju ni nobenega, sta vdrli vanj. Vendar že pri samem začetku posla ji je zmotil lastnik stanovanja. Ko sta ga ženski zagledali,
sta poskušali zbežati, vendar jima je Ziani pravočasno zaustavil beg in poklical sile javne varnosti. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so prav kmalu prišli v Ul L. Ariosto in aretirali ženski pod obtožbo poskusa tatvine.
Pet let zaporne kazni za tihotapca z mamili
Tržaški sodniki so včeraj obsodili turškega državljana Fuata Halla-la, doma iz Istambula, na pet let zaporne kazni in na plačilo sto milijonov lir globe zaradi tihotapstva z mamili.' Hallala so finančni stražniki aretirali 8. februarja letos na mejnem prehodu pri Fernetičih, potem ko so mu v kovčku zaplenili skoraj dva kilograma heroina. Moški, ki je star 58 let, je varnostnim organom povedal, da je hotel ma milo pretihotapiti v Pariz. Javni tožilec Coassin je na procesu zanj zahteval šest let ječe in sto dvajset milijonov lir globe.
Motociklist poskušal iztrgati ženski torbico
Predsinočnjim, približno ob 20. uri, so v tržaško bolnišnico sprejeli na zdravljenje 58-letno Lydio Brez-zatti iz Ul. Romagna 21. Ženska je policijskim agentom izjavila, da se je vračala proti domu, ko se ji je približal motociklist in ji poskusil iztrgati torbico. Med tem poskusom jo je vrgel na tla, kljub temu pa je ženska uspela zadržati torbico. Pri tem si je poškodovala levo ramo, za kar se bo morala zdraviti skoraj mesec dni.
Danes na Opčinah srečanje za osnovno šolo
Združenje staršev učencev open ske osnovne šole »France Bevk* bo priredilo danes, ob 17. uri, v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah skupščino, na katero je povabilo vse vaške družbene, kulturne in športne organizacije, da bi jih obvestilo o dosedanjih prizadevanjih za rešitev problema pomanjkanja prostorov v openski šoli. Obenem se bodo na sestanku domenili za nadaljnje pobude, da bi se kriza s prostori čimprej rešila.
Nesposobnost pri reševanju krize na trgovski
Pokrajinski odbornik za šolstvo Meloni zvraia vso krivdo prvenstveno na regulocijski načrt
»Prva, največja ovira za vselitev oddelka za geometre trgovskega tehničnega zavoda Zois v paviljon B bivše psihiatrične bolnišnice je občinski regulacijski načrt.* Tako je začel pogovor o hudih problemih naše trgovske šole pokrajinski odbornik Marco Meloni in nadaljeval: »Načrt predvideva namestitev v komprenzoriju pri Sv. Ivanu le šol z obveznim poukom, kljub temu pa je občina pred dvema letoma kršila ta regulacij-slii načrt z vselitvijo slovenske poklicne sred nje šole v paviljon B.»
Kako je lahko torej sploh prišlo do vselitve naše poklicne šole v komprenzorij in zakaj tn sedaj ni več možno opraviti na isti način?
»Občinsaa uprava je v odloku o vselitvi poklicne šole izrazila notrebo po preureditvi regulacijskega načrta za tisto področje; v bistvu bi šlo za varianto, ki bi dovoljevala vselitev v komprenzorij tudi višjih srednjih šol. Že pred časom je prejšnja pokrajinska uprava posredovala pri občinski, da bi le-ta izdala dovoljenje za vselitev oddelka za geometre v paviljon B. občinski oddelek za urbanistiko pa je prošnjo odbil. Očitno je prišlo do kontradikcije med občinskima uradoma za šolstvo in za urbanistiko *
Kaj Je, oziroma bo lahko naredilo pokrajinsko odborništvo za šolstvo, da bi se pro-
blem nagnil k rešitvi?
»Mi bomo obvestili občinski urbanistični oddelek o tej očitni kontradikciji. Kaj več tudi ne moremo storiti, ker še vedno čakamo na izid pravde, ki jo je prav zaradi tega primera začela prejšnja pokrajinska upra va proti občini s prizivom na deželno upravno sodišče TAR.*
Kako pa je s prispevkom v višini 500 milijonov lir, ki ga je deželni odbor odobril I. oktobra lani za »preureditev poslopja v bivši psihiatrični bolnišnici za slovensko višjo srednjo šolo? Načrt za preureditev bi morali po krajinski tehniki izdelati v roku šestih mesecev...*
»Ne vem, o tem bo imelo svojo pristojnost odborništvo za javna dela. Spominjam se, da sem videl nekaj v tej zvezi, a sedaj nimam pred očmi tozadevnih aktov.*
Poleg prostorske stiske pesti trgovski teh nični zavod tudi pomanjkanje neučnega osebja, za kar bi morala poskrbeti pokrajina. Zakaj?
»Na vseh šolah pokrajine je približno takšno stanje kot na trgovskem zavodu. Nevšečnosti lahko sedaj brzdamo le z zaposlovanjem osebja s terminsko pogodbo, drugače ni mogoče.*
Toda na trgovski je zapadla pogodba pomožni tajnici (In organik šole predvideva dva
pomožna tajnika, ne enega) 9. septembra, te cel mesec mora zato opravljati vse upravne posle edini tajnik, še predvsem ob začetku šolskega leta pa je to res veliko breme. Kako bi mu vi priskočili na pomoč?*
»Za to bi bil potreben korenit preustroj celotnega osebja na pokrajini. Ta problem se vleče že dolgo.*
Zakaj pa ga ni mogoče rešiti?
»Tak, umirajoči odbor kot je naš, ko ne veš, če boš jutri še na svojem mestu, ne more rešiti take zadeve. Ne more se nasloniti na delovanje komisij, niti na osebje. Naš odbor je bil mrtev že ob rojstvu.*
Do tu pokrajinski odbornik Liste za Trst Marco Meloni. Verjetno bo že res, da so bili problemi, ki pestijo sedaj trgovski tehnični zavod in tudi druge italijanske šole (primer pomožnega osebja) prisotni že pred izvolitvijo llstarske pokrajinske uprave. Vsekakor pa je še bolj res, da jih trmasto vztrajanje po krajinskega, pa tudi občinskega odbora, na svojih »mrtvih* pozicijah še bolj zaostruje In oddaljuje njihovo rešitev. Vprašanje prostorske stiske na zavodu »Zois* je le kaplja v morju problemov, v katerih se počasi potaplja Trst, kljub temu pa je že samo ta primer dovolj trden argument za ponovno podkrepitev zahteve po odstopu obeh uprav Liste za Trst.
se pred nami razrašča groteskna t na upravnega odbora Višjega za-situacija m konflikt med nehuma- voda za preventivo in v arnost na nim svetom in svetom, ki še perja-' delu. Obenem je poeta! Antonini
me v vrednote kot so na primer ljubezen, hrepenenje in svoboda. Vodstvo našega oledališča se je zavestno in tudi upravičeno odločilo za tak uvod v sezono, da bi tudi potrdilo aktualnost gledališkega sporočila, ki se vedno znova in znova ubada s kočljivimi vprašanji, je tako tekoč v areni življenja ter slepim odpira oči. In Kozakova *Punčka* je taka. da se velja ob njej zamisliti, saj se v vsakodnevnem življenju srečujemo s takimi obrazi, ki so etično dvomljivi, a vendar surovo resnični
Režiser prve letošnie premiere v Kulturnem domu je Jože Babič, ki se je po nekajletni odsotnosti spet odločil za režijo v Trstu, pod nie-govo roko pa so vloge tolmačili Linij Bogateč, Lidija Kozlovičeva. Tone Gogala, Alojz Milič. Anton Petje, Nevenka Sedlarjeva m Drago Gorup, o igri katerih in odrski postavitvi sploh bomo spregovorili v posebnem poročilu dmgič. Sceno je postavil Sveta Jovanovič, a-sistent scenografa ie bila Mirta Krulc, kostume je izdelala Marija Vidau. medtem ko je za glasbeno opremo poskrbel Aleksander Vodopivec. Lektorica ie bila Bogdana Herman.
Ob koncu predstave so na oder prinesli še veliko cvetja, kol se za tako slovesne trenutke spodobi in kot spodbuda, da bi bila celotna letošnja sezona SSG v vseh smislih cvetoča. Zgovorni oa so bili tudi navdušeni aplavzi na koncu predstave in tudi med predstavo samo. saj je bila le-ta dejansko dober uvod v novo sezono.
Šopek cvetja je dobila v poklon .tudi vdova po dramatiku Ferdu Kozaku, ki je skupno s sinom Pri možem, tudi znanim slovenskim dramatikom in drugimi svojci s svojo prisotnostjo počastila ta pomemben dogodek v našem zamejskem kulturnem življenju, (mč)
Daniel Oren bo novi stalni dirigent gledališča *Verdj»
Ravnateljstvo občinskega gledališča »Giuseppe Verdi» sporoča, da bo s sezono 1982 h83 t-poslal stalni dirigent gledališkega orkestra izraelski dirigent Daniel Oren. Oren, ki je trenu.tno stalni dirigent opernega gledališča iz Rima, je že sprejel pogodbo, ki predvideva, da bo vodil tržaški orkester za štiri sezone. Trenutno vodi orkester gledališča Verdi nemški dirigent Gert Meditz. Novi dirigent je dobro znan med ljubitelji operne glasbe v našem mestu, saj je lani, poleg nekaj simfoničnih koncertov, mojstrsko vodil Puccinijevo «Manon Lescaut». Letos pa bo dirigiral Verdijev tFal-stafft.
Antonini član upravnega odbora za varnost na delu
Vsedržavni zdravstveni svet ie imenoval deželnega odburnika za zdravstvo Antoninija za novega čla
tudi član izvršnega odbora istega organa.
Višji zavod za preventivo in varnost na delu je telo, ki deluje v sklopu Vsedržavne zdravstvene službe, njen namen pa ie raziskovanje, študij, izvajanje poizkusov in preučevanje raznih tehnik r.a tem specifičnem področju Zavod deluje v tesni povezavi z Višjim zavodom za zdravstvo in koordinira svoie dejavnosti z vsedržavnim svetom za raziskave in odborom za jedrsko energijo.
• Na tržaškem županstvu so včeraj zjutraj podelili licitacijo v višini ene milijarde lir krajevni tvrdki Brussi, ki bo poskrbela za preureditev nekaterih mestnih ulic in pločnikov.
KD Vesna izreka Marici Sedmak in družini iskreno sožalje ob izgubi očeta.
Ob izgubi očeta izreka ŠD Mladina svoji odbornici Mariji Mahnič • Sedmak iskreno sožalje.
Združenje staršev kriških šol Izreka svoji predsednici Mariji Mahnič - Sedmak globoko sožalje ob izgubi očeta.
Sekcija ANPI Repentabor izreka svoje sožalje predsedniku Silvestru Škabarju ob izgubi matere.
Združenje staršev, učno in nenčno osebje osnovne šole Primož Trubar Iz Bazovice izrekajo iskreno sožalje učiteljici Andreini Grgič ob izgubi dragega tas‘a.
Učiteljica in učenci V. razreda osnovne šole Primož Trubar v Bazovici izrekajo Jasmini Grgič občuteno sožalje ob izgubi dragega dedka.
Ob prerani izgubi dragega tasta Josipa izrekajo učenci II. razreda osnovne šole Primož Trubar in njihovi starši učiteljici Andreini Grgič in družini globoko sožalje.
- KD in balinarska sekcija »Kraški dom* z Repentabra izrekata iskreno sožalje Zofiji Škabar - Baiss, Silvestru Škabarju ter svojcem ob izgubi drage mame Alojzije.
10. 10. 1980
Ob prvi drage
10. 10. 1981
obletnici smrti naše
Mire Rožič por. Sodnik
se je spominjajo
mož Rino, hči Mirjana z možem Borisom in hčerko Tino ter drugo sorodstvo
Nenadoma je preminil naš dragi mož, oče, brat in dedek
JOSIP GRGIČ
(ROUTERJ
Pogreb bo danes, 10. oktobra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Ida, sinova Dušan in Marjan z ženo Andreino, brat Silvester z ženo Gizeio, posebno pa ljubljena vnuka Jasmina in Dcvan ter vsi sorodniki
Bazovica, Trst, 10. oktobra 1981
Žalovanju se pridružuje Aldo Pešce z družino.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica
ALOJZIJA BRANA vd. ŠKABAR
(TROBČEVA)
Žalni sprevod bo krenil danes, 10. oktobra, ob 15. url Iz hiše žalosti.
S hvaležnostjo se od nje poslavljajo
sinova Silvester in Emil ter hčere Pavlina, Marija, Julka, Zofka in Vera z družinami
Repen, 10 oktobra 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo)
GORIŠKI DNEVNIK

Izleti
Sekcija KPI občine Dolina organizira dvodnevni izlet 24. in 25. t.m. v Kumrovec in Ptuj. Na razpolago je 50 mest. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure na sedežu sekcije. Cena 45.000 lir.
Združenje Union - Podlonjer javlja, da po zelo uspelem nedeljskem izletu ponovno priredi enodnevni izlet 18. t.m. v Hrastovlje z ogledom fresk, nato skozi komaj dokončan predor pod Učko do Moščeničke Drage. Vpisovanje ob torkih in petkih od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 - telefon 732858 ali 64459.
KD Primorsko Mačkolje priredi 18. t.m. enodnevni izlet v Begunje, Sv. Urh in Radovljico. Vpisuje Kristina Štefančič vsak dan od 17. do 19. ure do vključno 10. oktobra.
Prosveta
KD Lipa obvešča, da ima na razpolago abonmaje za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Interesenti naj se zglasijo ob ponedeljkih in četrtkih od 21. do 21.30 v Bazoviškem domu.
KD Rovte - Kolonkovec priredi danes ob 19.30 v društvenih prostorih v Ul. Monte Sernio št. 27, nastop pevskega zbora «Tina Modotti*. Izvajal bo narodne pesmi in odlomke znanih opernih arij.
Razstave
V	galeriji Torbandena so odprli razstavo z naslovom »Tržaško zbirateljstvo moderne umetnosti*. Razstava bo trajala do 22. oktobra.
V	kavarni Tommaseo bodo danes, 10. t.m., ob 18.30 odprli razstavo, na kateri bodo razstavljali Ferruccio Bernini, Ciro Gallo, Pino Giuffrida, Nereo Ghersini, Clau-dio Fuchs, Mara Mitri.
V	domu A. Sirka v Križu je na o gled občinstva spominska razstava arh. Viktorja Sulčiča. Razstava je odprta danes med 20. in 22. uro, jutri, 11. t.m. (zadnji dan), pa od 11. do 13. in od 16. do 19. ure.
V	galeriji «Tribbio» na P.zza Vec-chia so odprli ' razstavo kitajskega slikarja žou Ži veja, ki bo odprta do 16. t.m.
V	galeriji «Corsia Stadion* v Ul. Battisti 14 je odprl razstavo slikar Pasquale Rando, ki bo razstavljal do 16. t.m.
V	Gregorčičevi dvorani. Ul sv Frančiška 20, bo še danes. 10. t.m., razstava del s slikarskega ex tem-Pore v Starih Miljah, ki ga je organiziral KASTA.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 10. oktobra DANIJEL
Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 17.29 — Dolžina dneva 11.14 — Luna vzide ob 16.22 in zatone ob 2.05
Jutri, NEDELJA, 11. oktobra 7 , S4M0
Vreme včeraj: naj višja temperatura 20 stopinj, najnižja 15,3 stopinje, ob Ig, uri 18 stopinj, zračni tlak 1018,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 26-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mimo, temperatura morja 20,8 »topinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Alessia Lo Presti. UMRLA STA:	701etni Rudolf
Mahnič, 801etni Pietro Bancovich.
dnevna služba lekarn
' (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska Ulica 35
LEKARNE V OKOMC1
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: («1	226 165; Opčine: tel 211001;
Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljati: tel. 209 197; Žavlje: «1- 213 137; Milje: tel. 271 124.
Mfe SLOVENSKO STALNCI |a GLEDALIŠČE ” V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1981 82
;	FERDO KOZAK
«PUNČKA»
Dramatična zgodba v petih slikah dogaja se v Ljubljani leta 1936
Režija: JOŽE BABIČ
PONOVITVE
danes, 10. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri
jutri, 11. oktobra 1981, ob 16.00 — abonma red C — prva nedelja po premieri
v sredo, 14. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red D — mladinski v sredo
v četrtek, 15. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red E — mladinski v četrtek.
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev vsak dan od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265.
Vse abonente prosimo, da pri blagajni Kulturnega doma dvignejo svoje izkaznice (od 9. do 14. in od 18. do 20. ure).
Gledališča
VERDI
Z današnjim koncertom ob 18. uri
v gledališču Verdi se zaključi ciklus ljudskih jesenskih simfoničnih koncertov. Poleg orkestra gledališča Verdi bosta protagonista dva mlada in dobro znana glasbenika, dirigent Giuliano Silveri in pianist Massimo Gon.
Na sporedu uvertura op. 62 k Beethovnovemu »Coriolanu*, Schumannov Koncert v A-molu za klavir in orkester in Mahlerjeva Prva simfonija v D-duru.
Pri blagajni gledališča (tel. 631948) se nadaljuje prodaja vstopnic za koncert.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1981/82: 10 pred stav v abonmaju — Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Potrditev stalnih redov do 15. t.m. Informacije pri Teatru Sta bile tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
, Danes ob 20.30 «Trst včeraj, da nes, vedno*. Poje, ob lastni sprem Ijavi na klavir Umberto Lupi. Rezervacije pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
Kino
Ariston 16.00 -J8.00 - 20.00 — 22.00 »fhis is ElviSrv	*' ' '
Ritz 14.30 «E$calibpr».
Eden 17.30 «La pelle*. Režija Eliana
>■ Cavani. Mi/Mastroianni, Ken -Mar-
" shal, C. CArdinale/ "Prepovedan mladini pod 14. letom. - i
Grattaciclo 15100 »Štorih"di ordinaria follia*. O. Muti, B. Gazzara. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 »Tarzan, 1’uomo scitn-mia*. Bo Derek.
Cristallo 16.30 «Virus». M. E. New-ton, Frank Garfeeld. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 »Ricomincjo da tre» Massimo Troisi.
Capital 17.00 «The blues brothers*.
Moderno 15.30 - 17.40 - 19.50-22.00 «Papillon*. Dustin Hoffman, Ste-ve McQueen.
Mignon 16.00 »Profondo rosso*. pre povedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 »Porno agen-zia Siscopa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00—22.15 »Morak il po-tere delTocculto*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «11 Pap’occhio». Renzo Arbore, Roberto Benigni.
Radio 15.00 Attenti a quei due... ninfomani*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 »Io sto con gli ippo potami*. Terence Hill, Bud Spencer.
Lepljenka Kravosa in Verča danes po radiu Trst A
Radio Trst A bo danes ob 18. uri predvajal gledališko lepljenko «S kakšno pravico ti rečem dober dan*, ki jo je po motivih iz pesniške zbirke Marka Kravosa /Tretje oko* napisal in za radio priredil Sergej Verč, izvajajo pa jo člani mladinske gledališke skupine KD »France Prešeren* iz Bol junca.
Sama uprizoritev, ki so jo v lanski sezoni prvič igrali v gledališču »Prešeren* v Boljuncu, je nastala iz spontane želje mladih Boljunča-nov po nečem novem, provokativnem, nenavadnem, vendar vseskozi simpatičnem, pa tudi iz potrebe, da mladi, ki/ nedvomno doživljajo neke generacijske dileme časa in prostora, najdejo svoj avtohton gledališki izraz.
Najnovejše pesmi Marka Kravosa, ki živi in doživlja stvarnost Slovencev v Italiji, so ponujale upri-zoriteljem ne samo zanimiv izziv, ampak tudi «originalno preseganje zgodovinske zamejenosti* pa tudi provokativen pesniški poseg v zavest in intimo našega človeka ki ga poleg vseh ostalili oočih človeških problemov pesti in bremeni še eden: da je Slovenec v Italiji . . .
V Kravosovi - Verčevi lepljenki, ki je na sporedu tržaškega slovenskega radia danes popoldne, nastopa petnajst mladih Boljunčanov. o-riginalrio glasbo, ki jo je napisal Pavel Ota, pa izvaja ansambel »Dober dan*.
Obvestilo Kmečke zveze
Mipistrstvp za finance je odložilo datum, s katerim bi moral stopiti v veljavo ministrski dekret z dne 4. maja 1981, od 1. novembra letos na 1. november 1982. Kot smo iže poročali* omenjeni dekret predvideva, da bodo morali vsi pridelovalci vina, ki ustekleničijo svoj pridelek v posode do 60 litrov in ga nato prodajajo, nadeti na steklenice oziroma na pletenke poseben znak IVA in v zvezi s tem voditi še posebne registre. Za vse nadaljnje informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urade Kmečke zveze.
Razna obvestila
KRUT — Krožek za rekreacijsko udejstvovanje - Trst vabi vse člane, da se udeležijo sestanka, ki bo v ponedeljek, 12. t.m., ob 17. uri na sedežu Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju. Ul. Petronio 4. Sestanek bo posvetovalnega značaja, namenjen sledečim interesnim dejavnostim: telovadbi in plavanju.
zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 21. do 8. ure jcl. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20
praznična hre. tel 68 441
f Čestitke
DORJAN in DAMJANA GOMI ŽELJ praznujeta rojstni dan. Vse najboljše jima želijo mamica Ani ca, očka Edi, noni in nonota.
vabi vse planince, prijatelje in znance na vsakoletni tradicionalni
DAN PLANINCEV SPDT
ki bo jutri, 11. t.m. Zbirališče je na dvorišču Prosvetnega doma •ja Opčinah ob 9.30. Od tu bo krenil planinski pohod do pod Paulega vrha pri proseški železniški postaji, kjer bo na travniku ob 14. uri Planinska družabnost z igrami za otroke in odrasle. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni vsi.
Pot do travnika bo zaznamovana s kažipoti.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
priredi danes, 10. t.m., ob 20. uri v Peterlinovi dvorani na sedežu kluba v Ul. Donizetti 3
PROSLAVO 25-LETNICE KLUBA
Spored: nastop Tržaškega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Tomaža Simčiča, literarni prispevki nekdanjih in sedanjih »klubovcev* (izbor in predstavitev Zora Tavčar-Rebula) glasbeni nastop Davida Kreblja in Robija Šturmana s kitaro in banjem ter glasbeni nastop Marka Ferija, govor predsednice kluba Silvije Callin, pozdravi bivših »klubovcev*
Po sporedu družabnost z zakusko
DRUGI DAN 5. DEŽELNEGA KONGRESA CGIL
V ZAKOJCI NAD CERKNIM
Kritično o negativnih pojavih
v družbi in v sindikalni organizaciji
Pokojninski sklad se oblikuje skoraj izključno s prispevki zaposlenih v industriji Predlog za javno objavo obračuna CGIL - Danes opoldne spregovori Rinaldo Scheda
Včerajšnji peti kongres CGIL se je nadaljeval v dveh komisijah, v avditoriju in v dvorani ESPOMEGO. Delegati so spregovorili kritično do gospodarskih in družbenih procesov, kritično pa tudi do svoje organizacije. Izhajali so iz spoznanja, da sindikalisti ne smejo imeti samo govorniških sposobnosti, ampak tudi sposobnost poslušati, kaj delavci govorijo na delovnem mestu, v tovarni. Pri tem so bili polemični do voditelja CISL, ki zagovarja spremembo draginjske doklade. V neki goriški tovarni so vsi delavci 100-odstotno glasovali za nedotakljivost draginjske doklade, torej tudi vsi člani CISL. čeprav nekateri voditelji teh sindikatov predlagajo njen popravek. Navedli so zaskrbljujoči podatek, da smo v zadnjem razdobju na Goriškem izgubili 6.665 delovnih mest. Ti ljudje niso izgubili predlaganega znižanja draginjske doklade za 0,50 odstotka, ampak so izgubili vseh 40 tedenskih delovnih ur. In vendar so industrij-ci iz raznih virov prejeli za izgradnjo svojih obratov, ki so sedaj v krizi, 74 milijard lir.
Nekateri razpravljalci so odprli vprašanje plačevanja prispevkov v pokojninski sklad INPS. Povedali so, da plačujejo gradbeni delavci 8 milijonov lir letnih dajatev, avtonomni gradbeni delavec (obrtnik) pa komaj desetino tega. Ob tako hudem bremenu pa ima gradbeni delavec samo za 35 tisoč lir višjo mesečno pokojnino. Nekdo je dejal: plačujmo pravične dajatve, pa nam ne bo treba «ticketa».
se formirajo tu osebni dohodki poklicnih sindikalistov.
Izdelati moramo samostojno politično linijo, ki bo linija CGIL in ne linija Berlinguerja ali Craxija, menijo. Nas ne sme zanimati, če je Berlinguer v opoziciji in Craxi na vladi, nas mora zanimati, kaj pravi Spadolini. Samo tako bomo
nosilci enotnosti sindikalnega gibanja.
Delegati .bodo danes na plenarnem zasedanju preučili na sejah komisij izoblikovane predloge in jih vključili v sklepno gradivo. Nekaj pred poldne bi moral spregovoriti član vsedržavnega vodstva CGIL Rinaldo Scheda.
Pozdrav zastopnika slovenskih sindikatov
Razpravljajoč o Spadolinijevem znižanju proračunskih izdatkov so na kongresu menili, da je mogoče državne blagajne napolniti z odkrivanjem davčnih utajevalcev. Proizvajalci pohištva v videmski pokrajini so prijavili 157, ugptavili pa so jim 658 milijonov letnega pfihodka.
Bojda je samo ta kategorija v naši deželi utajila 1,4 mili ja: de lir.
Na padpc socialnih dajatev je 'vplival tudi prestop 3.200 gradbenih delavcev med obrtnike. V takšnih; razmerah jcpopolnoma razumljivo, da INPS nima denarja za pokojnine. Predstavnik upokojencev je na-kongresu dej^l, da se pokojninski/fond napaja skoraj izključno s prispevki iniJuštlijsfciiv delavcev. Najedel je primer kmetovalčfev, ktfpgorije, ki je skoraj popolnoma izginila, ker so KWPtja^spoznali, da po J5. 'letu. ni treba več.plačevati prispevkov..
riiMiSS&Sis
Peti deželni kongres CGIL je na sam dan odprtja pozdravil podpredsednik republiške konference Zveze sindikatov Slovenije Martin Mlinar. Uvodoma je dal priznanje CGIL za njen prispevek pri uresničevanju socialnih pravic in varnosti delavcev v sedanjem zapletenem in težavnem gospodarskem stanju v svetu, kar občutimo na lastni koži. V zvezi z lansko prvo svetovno konferenco v Beogradu o svetovnih vprašanjih razvitosti in položaja človeka, na kateri sta jugoslovanska in italijanska sindikalna organizacija odigrali pomembno vlogo, je Mlinar dejal da je potrebno do teh vprašanj zavzemati aktivnejša stališča. Spregovoril je nadalje o maloobmejnem gospodarskem sodelovanju, ki ima svojo podlago v tržaškem in > vjdenjskem sporazumu o obrpejni menjavi in v osimskem sporazumu. Naloga sindikalnih organizacij je spodbujati to sodelovanje Dal ie priznanje naporom CGIL za priznanje in izvajanje pravic Slovencev.	j”
Delegate na kongresu je seznanil s političnimi in gospodarskimi razmerami v Jugoslaviji in navedel pripravljenost delavcev, da sedanie gospodarske težave premostijo tudi na račun njihovega reainega živ-1 teniškega standarda. Tako se socialistično samoupravljanje potrjuje tudi v neugodnih gospodarskih razmerah.
predstavniki sindikalne federacije ter prefektom. Na sestanku so razpravljali o težavnem položaju podjetja. ki je kakor znano v likvidaciji. Sicer pa je ob tolikih neugodnih vesteh končno prispela tudi . nekoliko bolj razveseljiva vest, da je bil odobren s strani pristojnih organov poseg po dopolnilni blagajni in da bodo uslužbenci tako kmalu prejeli zaostale dohodke.
steniST'® bi jčTTad obdeloval,
Delegati so v svojih posegih pa kazali dokajšnjo občutljivost do tega vprašanja, saj se zavedajo, da iz praznih blagajn INFfS penzij ni mogoče plačevati. Morda so govorili tudi o dopolnilni blagajni, ki se plačuje iz sklada INPS, toda tega nismo slišali.
Samokritično so ocenili organizacijske slabosti. Ugotovili so, da se ženske nočejo uveljavljati v sindikalnem gibanju in da bi zato morali več skrbi posvetiti ustanavljanju socialnih centrov, ki bi ženske osvobodili nekaterih družinskih obveznosti.
Z veliko odločnostjo so postavili zahtevo po objavljanju obračunov CGIL. Člani morajo vedeti, s kolikšnimi sredstvi razpolaga organizacija in kako se obrača denar, ki prihaja iz članarin in iz katerega
RAZSTAVA SIP V GRADIŠČU
V NOVI GORICI
Danes in jutri srečanje internirancev iz AuschwitzaM
no 3db03ižoq o
Detnes in jutri bo v Novi Goriči oziroma zborovanje nčk-internira-neev v zloglasnem nacističnem taborišču Auschvvitz. Prirejajo ga ob štirideseti obletnici prvih transportov redoljubov in aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja iz Slovenije v'omenjeno taborišče smrti. Srečanja se bo udeležilo veliko preživelih internirancev iz matične domovine ter iz zamejstva.
Zbirno mesto bo v Park hotelu, medtem ko bo danes popoldne, ob 17. uri zborovanje v bližnjem Kulturnem domu. Srečanje bivših internirancev bodo sklenili jutri dopoldne.
Na obisku delegacija iz Grosscta
V Gorici se je te drii mudila delegacija občinske uprave iz Gros-seta, ki jo je vodil podžupan Tonini. S predstavniki goriške občine so se pogovarjali o kulturnih in športnih izmenjavah, zlasti še med mladimi iz obeh krajev. Tako načrtujejo v Grossetu spomladi veliko športno manifestacijo z udeležbo mladih iz vseh pobratenih krajev.
BEVKOVO ROJSTNO HIŠO
Jdrljska kulturna skupnost nanterava odkupiti pisateljevo domačijo in v njej urediti knjižno zkirkO
Idrijska kulturna skupnost je pričela zbirati sredstva za odkup in obnovo rojstne hiše pisatelja Franceta Bevka v Zakojci. S tem se uresničuje sklep, ki so ga v Idriji sprejeli že pred enajstimi leti, takoj po pisateljevi smrti. Tedaj so se namreč domenili, da bodo v Idriji uredili Bevkovo spominsko sobo, kar so že naredili v prostorih Mestnega muzeja, v Zakojci pa naj bi uredili knjižno in arheološko zbirko.
Sedaj nameravajo uresničiti tudi drugi del obveze, kar pa ne bo lahko, spričo nemajhnih finančnih sredstev, ki so potrebna za odkup m ureditev Bevkove domačije. Računajo, da bodo potrebovali okoli 3 milijone novih dinarjev, ki jih skušajo zbrati z raznovrstnimi oblikami prispevkov. Med slovenskimi šolarji so prodali okoli 60 tisoč značk, na katerih je pročelje Bevkove hiše, prizadevajo pa si, da bi prispevke dale tudi organizacije združenega dela in vsi. ki čutijo dolg do tega velikega pisatelja.
Jutri na ljubljanski televiziji
Dokumentarna oddaja o reki Soči
Jutri ob 21.15 se bo im prvem programu ljubljanske televizije pry čela oddaja z naslovom «Krasna si. .. Soča*. Kot je že iz naslova razvidno, gre za televizijsko stva> ritev o tej alpski oziroma hudourniški reki, ki jo spričo njene barve uvrščajo med najlepše in najbolj slikovite na svetu. Oddaja bo trajala 35 minut, pripravila pa sta jo sodelavca novogoriškega dopisništva ljubljanske televizije Vlado Krejač in Anton Vencelj.
iiiiiiiiiiiiiuiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiniitmiiiMiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiniimiiiiiitiiitiii
V PRISTANIŠČU PORTOROŠKA
SEPTEMBRA PRECEJŠEN ZASTOJ V BLAGOVNEM PROMETU
Pretovorili so samo nekaj nad 71 tisoč ton blaga Minimalna količina celuloze za štivansko papirnico
Delavke podjetja Bodmer na prefekturi
Na goriški prefekturi je bil včeraj sestanek med delegacijo tovarniškega sveta podjetja Bodmer,
iSfGROZDJE ZA VINO g
^^SUPER0RT0FRUTTIC0L0 - Trg Ca9n'1 r&r'
/TU C zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO — ČRNO — MUŠKAT
IŠČEMO za odkup industrijsko ] zgradbo veliko približno 2.000 kv metrov, v goriški industrijski coni. Ponudbe na tel. 0481/32-517. IŠČEMO sodelavca za zanimivo komercialno dejavnost. Delo vezano ’ na potovanja. Interesenti morajo obvladati slovenski in italijanski jezik. Pismeno naj se obrnejo na . Meblo italiana, Tržaška cesta št.
• 138/40 v Gorici, z navedbo kratkega življenjepisa ter dosedanjih delovnih izkušenj.
OSM1CO je na Hrvatih 36 (Boršt) odprl Bruno Hrvat.
PRODAM fiat 128 coupe 1100 v dobrem stanju po ugodni ceni, tel. 040/743071.	'	'
OSMICO je odprl Pepi Sancin - Šar-nek Dolina 112, toči pristno belo in črno vino.
PRODAM lancia beta coupe 1600 letnik 1975. Telefon 040/227284. TENIS club Devin organizira teniški tečaj za otroke. Za informacije obrnite se na št. (040) 200 785 od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure.
PRODAM dvostanovanjsko hišo potrebno popravila z 900 kv. m zemljišča dva km izven mesta. Telefon 040/822002.
PRODAM avto alfa romeo 2000 ber-lina v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati 040/227222.
KUPIM že rabljeno knjigo Monesi istologia - Piccin. Tel. 040/825246. 18-LETN1 fant z vozniškim dovoljenjem dobi zaposlitev kot mizarski vajenec. Telefon 040/54390. BAMBICEVA olja iz leta 1949 »Na juriš*, »Vojna vdova*, »Brezposelni* s poudarjenimi sencami pred metov izven vidnega polja slike, naj proti nagradi koprski lastniki slik prefotografirajo za njih avtorja. Bambič, Ul. delle Docoe 12, 3412« Trst telefon 040 / 572734. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu ima na razpolago v skladišču ITI. Tra-i sversale- Est (Industrijska cona) -tel: 817 325, prvovrstno črno in belo grozdje za vino.
Telekomunikacije in informatika vse bolj prisotne v našem življenju
Prireditev v Gradišču je bila namenje-predvsem delavcem v gostinstvu
na
Telekomunikacije in informatika zavzemajo vse pomembnejše mesto v našem življenju in zato je tudi povsem razumljivo, da se tehnični dosežki na tem področju stalno izpopolnjujejo. Na pobudo telefonske družbe SIP ter v sodelovanju z deželno upravo ter občinsko upravo v Gradišču ter tamkajšnjo letovi-ščarsko ustanovo, je bila v četrtek v dvorani Bergamas razstava najnovejših aparatur za opremo hotelov in drugih gostinskih obratov in zapletenih elektronskih naprav, za posredovanje najrazličnejših podatkov, ki zanimajo tako delavce v gostinstvu, kakor tiste, ki gostinske usluge potrebujejo. Poleg praktičnega prikaza, je imela prireditev tudi »teoretični del*. Tako so pomen in koristnost novih dosežkov na pod ročju telekomunikacij ter njih uporabo v turizmu poudarili predsednik turistične ustanove Zuttion, deželni odbornik Adriano Bomben ter predstavniki družbe SIP. Strokovnjaki pa so prikazali uporabnost najnovejših aparatur: elektronski pa-noj na katerem telefonski naročniki lahko razberejo podatke o razpoložljivosti hotelskih mest v znanih turističnih krajih, videotel in video lento, dve napravi, ki sta sicer še v poskusni fazi in ki ju bo mogoče naročiti šele proti koncu prihodnjega leta. Gre za neko vrsto teleprinterja, ki posreduje najnovejše vesti s turističnega in drugih področij. Seveda le za posebne naročnike. Fukcionarji podjetja SIP so nam zagotovili, da bo telefonska naročnina, ki bo vključevala tudi naročnino za posebne usluge, precej niz-
V tržiškem pristanišču so septembra letos zabeležili občuten zastoj. Pretovorili so vsega 71.840 ton raznega blaga in s tem «dosetiHs lel^ nji negativni rekord. Pri tem velja poudariti, da' je običajno mesečno poprečje okrog 100 tisoč ton.
Po količini ie na prvem mestu premog (35.722 ton), les (19.492 ion), pločevina, žitarice in celuloza (750) ton. Je precej porastla, V primeri s prejšnjimi meseci, količina vkrcanega tovora, saj so na ladje naložili nad 5 tisoč ton ko vinskih izdelkov, okrog 1000 ton lesa in še manjše količine drugega materiala.
Pri pregledovanju posameznih postavk zaskrblja predvsem ugotovitev, da so v septembru izkrcali samo nekaj uad 700 ton celuloze za štivansko papirnico, medtem 'ko so se izkrcane v oreišniih mesecih zmerai sukale okrog 8 do 10 tisoč ton. Je to dovolj zgovoren znak »za težave, ki se javljajo v tem industrijskem obratu? :	t „
V SOVODNJAH IN DOBERDOBU
Od ponedeljka dalje bodo spet kuhali v vrtcih
Težave v zvezi s pripravljanjem toplih obrokov v otroških vrtcih bivše ustanove Onairc so te dni ponekod že ugodno rešili. Tako bodo od ponedeljka dalje spet pričeli kuba ti v vrtcih v Doberdobu in Sovod njah. Pouk bo tako steke! v celoti, saj bodo otroci od ponedeljka'da lje preživeli v vrtcih tudi prve po poldanske ure. Doslej je bil nam reč pouk samo dopoldne.
Tako naj bi bile težave odpravlje pe do konca šolskega leta. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je rešitev začasna in se bo problem ponovno, mogoče še bolj ostro pojavil prihodnjo jesen, seveda, če ne bo medtem kako drugače poskrbela država.
j Pri tem velja poudariti, da, so, občinske uprave vložile precej na
MIIIIIIIIIIIIIIIIMIMMHIIIIIIIIIIIIIMtllllliliiliiilitiliiimniMIIIIIHIinillllllllllMilllllllllllllllIMMIininillllllllll
SKORAJ NEVERJETNA VIST
Zadela jo je kap med vajo predsmučarske telovadbe
Žrtev je 28-letna Elsa Carletti - Huda nesreča v domu za ostarele v Ulici Delta Bona
ka. V Milanu in Rimu, kjer bosta centrali za posredovanje tovrstnih podatkov, bodo uredili tudi dva novinarsko - informacijska centra, kjer bodo različne podatke iz raznih krajev obdelali ter jih v zelo kratkem času »posredovali* naročnikom.
. O posebnostih teh služb bomo še podrobneje poročali.
V Gorici je včeraj zjutraj odjeknila vest o nenadni smrti komaj 28-letne Else Carletti iz Gorice, Trg sv. Antona 9. Carlettijeva, ki je bila zaposlena kot prodajalka v trgovini GB shop na Korzu Italia v Gorici, je umrla v četriek zvečer okrog 21. ure med vajo predsmučarske telovadbe v telovadnici na Battistijevem trgu v Gorici.
Med vajo jo je nenadoma obšla slabost. Kljub zelo hitri pomoči in takojšnjemu prevozu v bolnišnico pa ji zdravniki niso mogli več pomagati. Umrla je menda zaradi srčne kapi.
Hupa nesreča se je v četrtek pro ti večeru pripetila tudi v zavetišču
za ostarele občane v Ulici Della Bona v Gorici, ki ga vodijo 'nune. V goriško splošno bolnišnico so s težkimi poškodbami prepeljali 69-letno upokojenko Deodato Michelis. Zdravniki so ugotovili, da je ženska v hudo zmedenem psihičnem stanju, poleg tega pa še precej hude poškodbe na nogal: ter hrbtenici in prsnem košu. Že kmalu po sprejemu pa se je zdravstveno stanje pacientke pričelo slabšati ter so se zato odločili za takojšen prevoz v videmsko bolnišnico, na oddelek za intenzivno nego. Okoliščine nesreče še niso povsem pojasnjene. Menda je ženska padla z višine nekaj metrov.
pora za rešitev tega perečega vprašanja, ki bi bilo sicer -v’pristojno sti države. Veliko razumevanja pa so, posebno v naših krajih, pokazali neposredno prizadeti uslužbenci in s tem dejansko omogočili ugodno ^rešitev vprašan ja* .g
Kulturno društvo SOVODNJE
priredi jutri, 11. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu
KOMEDIJO ,
Vojna v lil. nadstropju ali
stara bo sama legla
Nastopajo člani amaterskega odra ŽKO iz Nove Gorice.
Razstave
V	galeriji Vena Pilona v Ajdovščini razstavlja te dni kipar Negovan Nemec.
V	Kanalu, v galeriji Rika Debenjaka pa je odprta razstava jugoslovanske fotografije.
V	Goriškem muzeju v gradu Kromberk so včeraj odprli zanimivo etnografsko razstavo o umetnosti ljudstev Akamba Makonde.
V	deželnem avditoriju v Gorici je do 16. oktobra odprta retrospektivna razstava del priznanega goriške ga slikarja Rudolfa Sakside.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana, tel. 44 387.
Gre za dokumentarno delo, saj oddaja pretežno obravnava dogodke, ki so se skozi stoletja, v zgodovini, odigravali ob njenih bregovih. Kot znano, so bila tukaj prizorišča številnih bojev med tremi narodnostmi, med tremi narodnostnimi skupinami, Slovenci, Italijani in Nemci. Ti boji so dosegli vrh med prvo svetovno vojno na znani soški fronti, ki je opisana v vseh vojaških in splošnih enciklopedijah svela. V Italiji so Sočo dolgo časa smatrali za «sveto rekov in nekateri pisci, pa zgodovinarji, zlasti generali, omenjeni vzdevek še zmeraj uporabljajo in gojijo. Z njim hočejo opozorili, da predstavlja Soča nekakšen simbol italijanstva, saj meji z «drugačnim», to je slovanskim svetom.
Novinar Vlado Krejač Sočo obravnava v takšnem kontekstu, vendar v svojem tekstu opozarja, da so pa sklenitvi osimskih sporazumov Sočo tudi italijanski avtorji začeli imenovati reko miru, ki bo omogočila trajno in bogato sodelovanje med narodi, ki žive ob njenih bregovih. V oddaji bomo videli filmske posnetke znanih dogodkov, ki so se odigravali v krajih vzdolž njene struge. Tako bodo posnetki iz prve svetovne vojne, pa iz potresa leta 1976. Posebej opozarjamo na mojstrske, prav enkratne posnetke same reke in njenih pejsažev. Televizijski snemalec in novinar Anton Vencelj meni, da so prizori s Soče, kamera jo spremlja od izvira v Trenti ter do Tolmina, najboljši, kar jih je doslej posnel. Nekatere prizore je posnel tudi z letala. Pri delu so piscu scenarija in snemalcu pomagali tudi kajakaši kluba soške elektrarne. Oddaja bo gotovo predstavljala prijetno novost in osvežitev televiziiskih oddaj in sj jo zato velja ogledali.
Izleti
Slovensko planinsko društvo prirodi jutri, izlet - pohod v Goriška Brda in dalje do Sv, Gendatce. Zbira-v lišče ob 6.45 železniški postaji v Novi Gorici. Odjtod z vlakom ob 7, uri. Izlet vodi Bernard Bratož. v,
Razna obvestila
Dobcrdobska občinska uprava sporoča, da se občani lahko cepijo proti gripi. Cepljenje opravlja občinski zdravnik ob torkih in petkih ob 8.30, _ Sekcija ,VZPI - ANP1 in prosvetno ter športno, društvo Vipava na Peči, vabita danes, 10. oktobra, ob 20i uri na sestanek za izvolitev odbora <• za postavitev spomenika padlim borcem. Seja bo v prostorih pri kotalkališču. Priporoča se polnoštevilna udeležba.	-	«;
Kino
Gorrcti
VERDI 18.00-22.00 »Piso pisello*. Barvni film.
CORSO 18.00-20.00 »Port bronx». J. Broling in K. Gorman. Barvni film.
VITTOR1A 17.00-22.00 »Le faccie della morte*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Iršič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Virus*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Le faccie
deila morte*.
A o ra C urica m okolica
SOČA 18.00—20.00 »Pošasti morja*. Ameriški film. 22.00 »Kariera sobarice*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Človek z Bo-gartovim obrazom*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Ta Amerika 11». A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89, tel. 84-443
/1
TRGOVINA
OBUTVE
CALZATURE
al
RiSPARMiO
(Ex ARA)
Ulica
Duca d’Aosta 10 TRŽIČ
OGLEJTE Sl NASO VELIKO IZBIRO CEVLJFV ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
UGODNE
CENE
UGODNE
CENE
10. oktobra 1981
TREBENSKI 50-LETNIKI
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Lira in francoski frank razvrednotena
T rebenski občani, ki so rojeni leta 1931, so nam poslali skupinsko sliko izpred spomenika padlih, pred katerega so tudi položili venec. Hkrati so dodali še naslednjo priložnostno poezijo:
Ta naš letnik ni od muh čeprav pri fantih je bolj suh obilen bil je za dekleta.
Letnik naš, na mnoga leta!
V duhu s poslednjim verzom jim tudi mi kličemo «Na mnoga letal*
Kot je bilo sicer pričakovati, je prišlo ta teden do razvrednotenja italijanske lire in francoskega franka' ter do ovrednotenja nemške marke ter holandskega flo-rinta. Na prejšnji ravni so ostale valute EGS kot belgijski frank, danska krona in irski funt. Zanimanje za dolar je bilo manjše kot običajno, živahnejše pa je bilo povpraševanje po zlatu takoj po atentatu na egiptovskega predsednika Sadata. Okrepil se je britanski funt, japonski jen pa je padel za kak odstotek.
Glavna dogodka preteklega tedna sta bila proglasitev novega razmerja med valutami evropske denarne skupine ter atentat na e-giptovskega predsednika Sadata. Oba dogodka sta imela kajpak velik odmev na valutnih tržiščih. Sestanek v Brusellesu je namreč določil novo pariteto med zapad-noevropskimi valutami, umor u-glednega arabskega državnika pa je povzročil preplah ter bojazen glede bližnje prihodnosti na Bližnjem vzhodu, kar je povzročilo podražitev zlata ter zmeren padec valut, ki kupujejo nafto v arabskih državah.
V nedeljo zvečer, tik pred odprtjem valutnega tržišča v Hong Kongu, so objavili rezultate srečanja zakladnih ministrov držav evropske valutne skupine v Bruslju. Po tem srečanju sta se nemška marka ter holandski flo-rint ovrednotila za 5,5 odst., italijanska lira ter francoski frank sta padla za 3 odstotke, ostale valute te skupine pa so ostale na prejšnji ravni. Ta mednarodni u-krep sicer ne proglaša takojšnjega razvrednotenja lire in franka, pač pa jima dovoljujeta, da ni-
NAKUPNA CENA		TUJIH	VALUT	
	Trsi	Celovec	Ziirich	Beograd
	9. 10.	7. 10.	8. 10.	9. 10.
Ameriški dolar	1.150,—	15.45	1.87	36.63
Kanadski dolar	950,—	12.80	1.56	30.01
Nemška marka	525,—	691.50	84,80	1.640,77
Holandski florint	474,—	626,-	76,55	1.469,09
Belgijski frank	28,—	38,20	5,05	95,77
Danska krona	160.—	213,—	26,30	509,62
Švedska krona	210,—	278.-	34,23	665,77
Norveška krona	200.—	262.—	32,17	626,59
Francoski frank	208.-	274,-	£3.75	654,02
Italijanska lira	—	1.30	1.60	3,12
Angleški funt	2145	28,26	3,56	68,05
Irski funt	1.800,—	24.21	3,05		
> Švicarski frank	620.-	819,-	. 		1.927,30
Avstrijski šiling	75,—	—	12,12	231,98
Japonski jen	4.75	6,65	0.85	15.67
Avstralski dolar	1.245,-	17,50	2,21	41,41
Španska peseta	11,25	15,80	1,98	38,05
Portugalski eskudo	15,-	20,-	2.94	
Jug. dinar: mali	26.—	34,—	4.25		
veliki	27,—	34,—	4,25		
Grška drahma	16,50	26.—	3,40	61,61
hata v novem razmahu. Dejansko razvrednotenje bodo dnevno določila valutna tržišča. Tako naj bi odslej marka nihala med 508 in 573 lirami, francoski frank med 198 in 223 lirami, belgijski frank pa med 30 in 34 lirami.
Prve ani po tem zgodovinskem ukrepu se je lira razvrednotila le za 4,5 odst. nasproti marki, ki stane po novem 232 lir. Razvrednotenje lire naj bi ugodno vplivalo na izvoz ter na turistični devizni priliv. Dražji pa bodo po novem uvoženi industrijski izdelki te surovine. Učinki razvrednotenja so navadno kratkotrajni, ako
ne pride do drugih korenitih go-
..................................................................................................................
MNOGE ISKRINE NOVOSTI NA LJUBLJANSKEM MEDNARODNEM SEJMU SODOBNE ELEKTRONIKE
Modularna družina elektronskih telefonskih central Sistem Iskra 2000 Oddaj niški modul z laserjem, optični kabel in detektorski modul itd.
SOZD Iskra, ena izmed pobudnic in soustanoviteljic sejma’ Sodobna elektronika, razstavlja letos svoje izdelke v novih prostorih hale B2 (prizidek hale B) na 1200 kvadratnih metrih površine.
Predstavlja se z vrsto novih informacijskih, krmilnih in upravljalnih sistemov in podsistemov, ki so- mikroprocesorsko usmerjeni. zlasti na področju računalništva, telekomunikacij, mikro-. elektrike in avtomatike. S tem,
Iskra uresničuje eno svojih najpomembnejših nalog — to je prestrukturiranje proizvodnega fteo grama, s čimer prispeva tudi k prestrukturiranju vrste drugih gospodarskih in družbenih dejavnosti.
V vseh izdelkih in sistemih, ki jih Iskra predstavlja na sejmu s področja telekomunikacij, je elektromehanske izvedbe že v celoti nadomestila elektronika.
Ena izmed osrednjih novosti je modularna družina elektronskih telefonski!) central Sistem Iskra 2000 (SI 2000). ki predstavlja prvi korak v novo dobo digitalizacije telekomunikacijskih omrežij,
V svoji konstrukcijski zasnovi je predvidena kot naročniška centrala, omrežna telefonska centrala in telefonska centrala za javni promet. Sistem je v celoti plod lastnega Iskrinega razvoja v šo-de'ovanju z domačimi razvojnora-ziskovalnimi institucijami.
Optoelektronika je poleg mikroelektronike in računalništva ena
spodarskih izboljšanj. O razvrednotenju lire v odnosu zlasti z marko se je že dolgo govorilo in je bilo tako rekoč na dlani, zlasti zaradi različne inflacijske stopnje obeh držav. Naj omenimo, da znaša inflacija v Zapadni Nemčiji le 6-7 odstotkov, v Italiji pa kar 20-22 odstotkov.
Dolar ni bil več protagonist na valutnih tržiščih, ker je prevladalo zanimanje za nemško marko. Tako je ostala njegova vrednost na isti stopnji nasproti liri, nasproti marki in švicarskemu franku pa se je razvrednotil za 5 odstotkov. Obresti v ZDA čedalje bolj padajo in kapitali zapuščajo dolar. Zvezne obveznice prinašajo zdaj le 12-13-odstotne letne obresti, padle so obresti prime ra-te. na področju evrodolarja so obresti že padle na 16 odstotkov, potem pa so se rahlo zvišale. Baje mislijo ameriške denarne oblasti še dalje podpirati visoke obresti v dolarjih.
Japonski jen je popustil in velja zdaj 517 lir. Pravijo, da je treba pripisati krivdo za to atentatu na predsednika Sadata, ker bi morebitna zaostritev položaja na Bližnjem in Srednjem vzhodu neugodno vplivala na proizvodnjo nafte.
Britanski funt se je okrepil za 4 odstotke, čeprav ne spada še v evropsko valutno skupino. Pojav je treba pripisati skorajšnji energetski neodvisnosti Velike Britanije zaradi nafte v Severnem morju.
Zlato je po Sadatovem umoru poskočilo od 433 na 456 dolarjev za unčo. potem pa se je ustalilo na vrednosti 440 dol^fjev. V Milanu stane zdaj gram zlata 16.800 ljr, gram platine 16.200 lir, gram srebra pa 362 lir. ■
(srs)
Elektronska telefonska garnitura ISICOM SUPER
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
9. 10. 1981	
Sovjetski rubelj	310.-
Poljski zlot	1.5
Češka krona	40,—
Madžarski forint	27,-
Romunski lej	26,-
Bolgarski lev	450,-
Turška lira	6,-
tistih strateških tehnologij, ki jih je SOZD Iskra opredelila v svojem srednjeročnem razvoju kot temelj in prvi pogoj za modernizacijo in prestrukturiranje svojega proizvodnega programa, kar naj bi zagotavljalo dolgoročen dinamičen razvoj in izvoz.
S področja telekomunikacijske optcelektronike Iskra prvič raz-

MOBIL! MARKET
prireja
TRST
Ul. Limitanea 4 a
tel. 764126
MAGIČNI OKTOBER
sijajno reklamno prodajd pohištva
(iiatU (edtiuaC
Dnevno sobo
750.000
/. \. 1. vključeno
Sprejemnico
490.000
l.\.\. vključena
(Hruške mobe		Spalnice
vseh cen		1.550. ooo
/. 1. \. vključena		1. V. A. vključena
IMIST.U.i bre/.piač\a ★
Edinstvena priložnost, da kupite pohištvo in da pri nakupu
n. tčii.o v t obroki: ★
PRIHRANITE
stavlja model telekomunikacijske zveze preko optičnega kabla.
Zvezo zastavljajo oddajniški mo dul z laserjem, optični kabel in na drugi strani detektorski modul. Prva taka zveza v praksi že deluje med glavno pošto v Ljubljani in Cankarjevim domom. Prenos informacij preko optičnega vlakna je prednostnega pomena v Iskrinem proizvodnem programu. Optični kabel je izredno majhnih dimenzij, omogoča pa o-gromno število informacij.
Poleg modela telekomunikacijske zveze preko optičnega kabla razstavlja Iskrin Center za elek-trooptiko tudi nekatere komponente. ki so potrebne pri delu z op-' tičnimi vlakni. To so aparature za pripravo koncev optičnih vlaken, poseben stroj za rezanje optičnih vlaken, aparatura za merjenje dušenja v svetlobnih vlaknih in aparat za opazovanje karakteristike svetlobnih izvorov.
Sejem elektronike je za Iskrino tovarno računalnikov vedno pomemben mejnik, predvsem pa predstavlja javnosti zadnje dosežke lastnega razvoja. Tako je tudi letos, ko po dobrih štirih letih delovanja Iskra lahko pred stavi svoje nove razvojne rezultate in zaokroženo ponudbo računalniške opreme.
Tako so predstavili vrsto novih izdelkov družin Iskradata, od katerih ima vsak svojo namembnost. Zasnova strojne in programske opreme je zahtevala specifične zahteve prav tistih segmentov uporabnikov, ki se bojujejo za prestrukturiranje svoje proizvodnje in prodor na mednarodne trge. Istočasno so v Iskri upoštevali tudi potrebe zahodnoevropskega trga. Računalniki, predvsem mali računalniki in inteligentni terminali so izdelek, kjer uporaba v svetovnem merilu ne-sluteno raste, tako da lahko u-pravičeno pričakujemo, da bo v bližnji prihodnosti znaten delež I-skrine poslovne računalniške proizvodnje šel v ižvoz. To domnevo potrjuje tudi število proizvedenih in uspešno trženih elektronskih central, ki vsebujejo enak računalniški hardware kot družina ISKRADATA. To opremo so letos v Iskri izdelali bližu 500-krat.
Mikroelektrika se z vsemi svojimi inačicami (monolitne, tanko plastna’ in debeloplastna hibridna tehnologija) vedno pogosteje pojavlja v vseh Iskrinih profesionalnih proizvodih, predvsem s pod-
ročja telekomunikacij, avtomatizacije in merilno - regulacijske tehnike. Tako mikroelektronika že dosega infrastrukturni značaj, ki so ga v Iskri predvideli in načrtovali. Iskrini strokovnjaki letno razvijejo nekaj desetin specialnih mikroelektronskih vezij v različnih tehnologijah, ki so namenjeni zn vgradnjo v elektronske izdelke Iskre, nekaterih drugih jugoslovanskih proizvajalcev, pa tudi že za izvoz.
Novost na sejmu je specialno vezje visoke stopnje integracije za vgradnjo v nove Iskrine telefonske aparate. To integrirano vezje vsebuje poleg govornega dela tudi tonski pozivnik, kar omogoča, da mikrofonski vložek (za razliko od vseh do sedaj poznanih telefonskih aparatov) opravlja dvojno funkcijo. Z združitvijo vseh glavnih električnih lastnosti v enem samem integriranem vezju bodo v Iskri v dokajšnji meri poenostavili montažo, kontrolo, servisiranje pa tudi kvaliteto telefonskega aparata.
S področja avtomatizacije pa velja zlasti omeniti ISMAT-NP 50. To je naprava za merjenje in po-zicioniranje z intenzivnim programskim pomnilnikom, zgrajena z mikroprocesorjem in s sodobnimi elementi mikroelektronike. Napravo uporabljamo za avtomatizacijo obdelovalnih in orodnih strojev in zamenjuje klasični mehanski način pozicioniranja in merjenja z elektronskim.
Svoje novosti predstavlja na sejmu Sodobna elektronika 81 tudi Iskrina industrija elementov za elektroniko. Pomembna novost je prikazalnik (display) s tekočimi kristali, ki ga je Iskra razvila skupaj z Institutom Jožef Stefan v Ljubljani. S serijsko proizvodnjo začenja Iskra v Šentjerneju in bo večino opreme izdelala doma. Prednost prikazalnikov s tekočimi kristali so: minimalna poraba energije, vidljivost pri delovni svetlobi, ploščata izvedba — majhne dimenzije, možnost kompliciranega zapisa in nižje cene. Prikazalnik je mogoče uporabljati v matričnih monitorjih, urah, črpalkah za gorivo, cestni signalizaciji, zabavni elektroniki, instrumentih na armaturnih ploščah v avtomobilski industriji itd.
To je seveda le del novosti, ki jih Iskra predstavlja na letošnjem ljubljanskem sejmu Elektronika 81.
D. Ž.
DRAGOCENE KOVINE		
8. 10. 1981 ZLATO	Nakup	Prodaja
Milan (g) ZLATO	16.900	17.100
London (unča) SREBRO	445	dol. 447
Milan (kg) PLATINA	361.400	369.700
Milan (g)	16.150	16.450
KEKKONENOVO ZDRAVSTVENO STANJE
HELSINKI — Kabinet predsednika finske republike Urha Kek konena je včeraj objavil vest, da finski predsednik ne bo mogel o-pravljati svoje predsedniške dolžnosti še najmanj mesec dni, seveda zaradi šibkega zdravstvenega stanja. Prvotno je bilo rečeno, da bo Kekkonen prevzel svojo funkcijo 10. oktobra, torej na današnji dan.
—
Mladi
kitajski gost v galeriji II Tribbio
Tržaška umetnostna galerija «11 Tribbio» na središčni Piazza Vec-chia C, ki je v svojem dolgoletnem delovanju posredovala svojemu občinstvu — poleg del mnogih že uveljavljenih domačih, torej tržaških mojstrov ter del mnogih italijanskih slikarjev - tudi dela številnih veljavnih tujih mojstrov, ima od sobote, 3. oktobra, v gosteh dela mojstra iz Daljnega vzhoda. Do petka. 16. t.m., bo namreč v tej tržaški galeriji razstavljal sicer še mlad, vendar že dokaj uveljavljen kitajski slikar Žou Ži-vej, ki izhaja iz šole znanega kitajskega mojstra Liu Ke-mina in šanghajske slikarski šole.
Mladi kitajski slikar, ki je doslej razstavljal že v nekaterih mestih po Italiji, je prinesel v naše mesto na ogled kaka dva ducata svojih temper in tušev, ki pa so vsi «popolnoma kitajski», kajti od prvega do zadnjega dela obdelujejo izključno kitajske motive. Glede tega so značilni tudi sami naslovi razstavljenih del, kot na primer «V globinah gora se širi dim». «Včeraj ponoči je bilo po dežju veliko vode» ali tudi «Deževna megla v tretjem mesecu v letu* in podobno.
V nasprotju s tipično ali bolje povedano klasičho kitajsko'umet-' n ostjo, ki je v bistvu poznata v glavnem le črno-belo slikarstvo, je barvna paleta mladega kitajskega gosta razmeroma bogata. Sicer so njegove barve še vedno mračne, rekli bi raje nekoliko zagašene, kajti rožnata barva ni rožnata v našem smislu, pač pa nekako temno medla, kot tudi zelena ni povsem zelena, razen v enem samem primeru na vsej razstavi, toda tudi mračneje delujoče motive lepo poživljajo in nam jih približujejo nekakšni svetli ^prebliski* nekakšne svetle lise ali ploskve, ki jih slikar vnaša v skoraj vsako delo, v vsak motiv, pa naj gre za prikaz nekakšnega slapa, za vodni tok ali točneje za osvetljeno vodno površino reke, za del pagode, ki jo zajame snop žarkov itd.
Sicer pa je tudi zanimivo, da mladi kitajski slikar, ki je šel tudi skozi tako imenovano kulturno revolucijo, z vsemi njenimi tudi hudo negativnimi posledicami, kot zatrjujejo danes v Pekingu. ?elo pogosto upodablja kitajska- stara svetišča. Pa tudi sicer skuša slikar ostati pri svojem kitajskem ambientu, kot dokazuje . prikazovanje starih " kitajskih gradbenih struktur, na, primer mostijv, gradov in hiš s strehami, ki so tipične za klasično kitajsko gradbeništvo itd.
Pa fudi njegov način slikanja je tipičen. Njegov akvarel ni naš akvarel, prav tako tudi ne njegova tempera, povsod se namreč opaža drobno zavzeto delo gostih potez čopiča:
Na vsak način gre za razstavo, ki. prinaša v tržaški likovni svet nekaj novega, vsekakor veljavnega.
Fre
ZA VRNITEV ITALIJANSKIH UMETNIN IZ ZDA
RIM — Podtajnik za zunanje zadeve Raffaelle Costa je s posebnim pismom dal ameriškemu veleposlaniku v Rimu Rabbu predlog ali bolje pismeno zahtevo po sodelovanju ameriške vlade pri vračanju italijanskih umetnin, ki so jih protizakonito v zadnjih časih odnesli iz Italije in se nahajajo sedaj v ZDA. Svoje -pismo Raf-faele Costa utemeljuje z nedavno knjigo Thomasa Honinga «King of eonfessor*. v katerem sO zabele ženi razni protizakoniti prehodi lastništva med Italijo in ZDA. V svojem pismu Costa pravi, da se Howing v svojem delu ne omejuje na opisovanje celotne dejavnosti, pač pa prikazuje podrobnosti glede tega prehoda, na primer tudi primer bivšega ravnatelja newyor-škega muzeja Metropolitan Rori-mera, ki se je na ne. preveč normalen način polastil nekega zelo cenjenega italijanskega dela, ki ga danes hranijo v oddelku za srednji vek v newyorškem muzeju.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Jo Gaillard - 2. epizoda
10.50	Družina Mezil - risanka
11.15	Velike bitke preteklosti -dok. oddaja
12.00	Doc tor Who - TV film
12.30	Posebna oddaja Check-upa -zdravstvena oddaja
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Jack London:
Velika dogodivščina Severa - 10. del
14.30	športna sobota
16.30	Moj brat policaj - TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Ob mednarodnem letu han-dikapirancev: Skriti zaklad
- zgodbe handikapirancev 18.10 Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Posebna oddaja iz parlamenta
18.50	MASH - TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40 «Fantastico 2» - program v zvezi z loterijo Italija, ki ga vodi Claudio Cecchetto
22.00	Skupinska slika
22.55	Pregled programov za prihodnji teden - Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Srečanje z opero:
Rigoletto
11.55	Hdrold Llovd- show
12.20 Inšpektor Maska - risanka
12.30	DNEVNIK 2 - Odeon replay
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30, Posebna oddaja Mixerja
14.30	Indians - film
16.15	H barattolo
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	Pregled programov za prihodnji teden
18.05	DNEVNIK 2 - Dribbling
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Korenine - Nove generacije. TV nadalj.
19.45	DNEVNIK 2
20.40 Zgodba Divjega zahoda -6. del TV nadalj.
21.35	Moj zakon - film
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
Tretji kanal
17.00	Vabilo
17.15	Atlantida - film
18.45	Pregled programov
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Programi tretje mreže
20.05	Ekran moj .' „•. kakšna strast!
20.40	Mednarodna -srečanja kinematografije
21.40	Beseda in podoba
22.10	DNEVNIK 3
22.45	Posebna oddaja:
Kirn and the Cadillacs
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00 Poročila
8.05	Ciciban, dober dan: Trgatev 8.20 Bel delfin, risanka
8.35 Divja leta, mladinska nadaljevanka
9.05	Pisani svet: Poljane - Be la krajina
9.30 Dokumentarna oddaja
10.00	Zgodovina šaha, 1. del izobraževalne oddaje
10.20	J. Dieti: Bolnišnica na kan cu mesta, zadnji del TV nadaljevanke
11.20	Poročila
14.25	Nogomet:
Sarajevo -Sloboda
16.15	Potovanje Charlesa Dar\vi-na, angleška serija
17.15	Košarka: Bosna - Zadar
18.50	Naš kraj
19.05	Zlata ptica
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 19.55 Vreme
20.00	Sobotna TV križanka
21.35	Oviram naproti, ameriški film
23.35	Poročila
23.40	TV kažipot
Koper
14.25	Nogomet:
Sarajevo - Sloboda
16.15	Circus story - film
17.15	Košarka: Bosna - Zadar
18.45	Ponovitev filma
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Predaj se Morales - film
22.00	TV D - Danes
22.10	Dve v eni - film
Zagreb
12.35	Alkoholizem, izobraževalna oddaja
17.45	Otroška predstava
18.45	Poezija
19.30	TV dnevnik
20.00	Vsi smo lopovi, ameriški film
ŠVICA
10.50	Znaki
17.25	Musič Mag
20.40	Velika iluzija - film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Alrrillhah: Tudi starost je lahko lepa; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Jaz zenski, žena, mati, gospodinja; 10.10 Koncert: 11.30 Izbrani-listi'	in Tlač-
na lska dolina - Beležka; 13.50 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 44.30 Pdslušali boste; ~R.55; Naš jezik; 13.00 Začnimo s črko «A»; 17.10 Mi in glasba: deželni solisti in zbori; 18.00 Mali oder: «S kakšno pravico ti rečem dober dan?* - gledališka lepljenka po motivih iz pesniške zbirke «Tret-je oko* Marka Kravosa. Napisal in režiral: Sergej Verč. Izvaja a-materski oder gledališča France Prešeren v Bol juncu; 18.45 Vera m naš čas.
KOPER
(Slovenski programi
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.03 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Med rojaki v zamejstvu: 13.40 Spored domačih viž in napevov; 14 "0 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 16.15 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski programi
7.30,	8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 17.30, 18.30 tro; 6.15 Koledarček; 9.10 Knjiga
i Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255.4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7, MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKW — Nanos	101.0 MHz
Poročila; 6.00 Glasba za dobro ju-po radiu; 9.32 Lucianovi dopisni ki: 10.00 Z nami je . .	10.45 Mo-
zaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po že ljah; 14.33 Srečanje z . . . Marinom Sfiligojem; 16.00 Istrski a kvareli; 16.10 Italijanski zbori; 16.32 - 18.30 Glasbeni vikend; 16.55 Pismo iz ...: 18.45 Slišimo sc jutri.
RADIO 1
7.00.	8.00. 9.00, 10.00, 11.00. 12.00.
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Po ročila; 6.08 Glasbena kombina cija; 9.02 Vikend: 10.45 Glasbeni program z Ornello Vanoni; 11,30 Black-out; 12.20 Cinecitta; 13.20 Svet - Motorjev: 13.30 Musič -maker; 14.03 Koncert za humor i sta in orkester; 15.03 Radio tari; 16.25 Mi kot vi; 17.03 Autoradio: 17.30 Globetrotter; 18.30 Objektiv Evropa; 19.30 Jazz koncert; 20:00 Black-out; 21.03 «S» come salute.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00,. 9.00, 10.00. 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z radiom na poti;
10.05	Amaterski zbori pred mikrofonom:	10.30 Panqrama lahke
glasbe; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Svetovna reportaža; 11.40 Zapojte z nami; 12.10 Godala v riunu; .12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00-Iz naših krajev in naših spore dov; 13.30 Priporočajo vam .. .;
14.05	Kulturna panorama; li00 Dogodki ih odmevi; 15.3(4- Zabav na glasba; 15.50 Radio dhnes, ra dio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela- Glasbene mladine Slovenije: 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena: 20.00 Sobotni zabavni večer: 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Od da ja, za naše izseljence; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Od tod do polnoči.

JADRANSKI
V prednaročilu	, - -	..
do 31. oktobra 18-000 lir
po 1. novembru 23.000 lir
vrednost zbirke po knjigarniških cenah
Samo za prednaročnike Jadranskega koledaija
Letošnja zbirke;
JADRANSKI KOLEDAR • zbornik
Simon Gregorčič
POEZIJE 1882
Roman Firmanl
ZADNJA DOLINA
Atdo Rupel
ŠPORT MED SLOVENCI V ITALt
Or. Draga Černelč
ALERGIJE
kupon popust 8.000 lir
pri nakupu izdaj ZTT
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Karpov na pol poti do končne zmage
Po včerajšnjem uspehu nad Korčnojem vodi že s 3:0
MERAN — Karpov je tudi četrto partijo svetovnega šahovskega prvenstva v Meranu odločil v svojo korist in tako vodi zdaj proti Korč-noju s 3:0.
Kot je znano so to partijo predvčerajšnjim prekinili, ker se je Korč-noj znašel v težavah. Včerajšnje nadaljevanje pa je pokazalo, da so bile te težave, v katere je Korčnoj zabredel že precej pred prekinitvijo, take, da se iz njih ni mogel izmotati. Včeraj je povlekel še dvanajst potez, potem pa je bilo njegovega odpora konec.
Tudi četrta partija je tako potrdila, da je Korčnojeva šahovska zvezda trenutno v zatonu.
Pravila tega srečanja pravijo, da so za dvoboj veljavne le tiste partije, ki se ne končajo z remijem. Ker je bil doslej v štirih srečanjih dosežen le en remi in je Karpov zmagal v preostalih treh, je tako dosegel kvoto treh točk, kar je točno polovica točk, ki jih potrebuje za zmago. Naslov svetovnega prvaka bo namreč pripadel tistemu izmed obeh tekmecev, ki bo prvi zbral Sest točk.
Prva partija dvoboja v Meranu
Dosedanji potek dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo v Meranu kaže, da je trenutno Karpov v odločno boljši jormi od Korčnoia. Kot primer njegove igre priobčujejo prvo partijo tega srečanja.
KORČNOJ - KARPOV Damin gambit
1. c4 e6 2. Sc3 d5 3. d4 Le7 4. Sf3 Sf6 5. Lg5 h6 6. Lh4 0-0 7. e3 b6
Zadnje tri poteze Karpova so znane kot Tartakoiverjeva varianta daminega gambita. Nadaljevanje je prvič uporabil Tartakoiver v dvoboju s Capablanco v dvoboju leta 1922.
8. Tel Lb7 9. Le2
To je novo, vendar pasivno na daljevanje v odnosu na prvo partijo dvoboja v Baguiju, kjer sta na sprotnika nadaljevala 9. Ld3 dc4 10. Lc4: Sbd7 11. 0-0 c5 12. dc5 (boljše je 12. De2) in vartijij se je v 18. potezi končala z remijem.
9..	. Sbd7 10. cd5 ed5 11. 0-0 c5 12. dc5 bc5 13. Dc2 Tc8 14. Tfdl Db6 15. Dbl
To pa je novost, ki jo ie pripravil Korčnoj. Običajno se igra 10. b3.
15..	.Tfd8 16. Tc2 De6 17. Lg3
Dobro ni bilo 17. Tcd2 zaradi
17..	. Se5.
‘ 17... Strt 18. Tcd2 Sg3:
, 8 to zamenjavo je Karpov ie izenačil pozicijo, prav tako pa je o hranil lovski par. Z otvoritvenim Presenečenjem Korčnoia tako ni bi lo nič
19. hg3 Sf6 20. Dc2 e6 21 Dal »6 22. Ld3 Kg7 23. Lbl Db6 24. a3 d4!
Odličen udar črnega v središču. Beli je zagrozil z manevrom La2 m nadaljnim pritiskom na polje d5. zato je bil odgovor Karpova priča kovan.
25. Se2?7
Korčnoj je s to slabo potezo pri znal, da se negoca -.trategiia ne uresničuie. Boliše ie bilo 25. ed4 »n po 25... L/3: 26. gf3 Tdl: ali
25..	. cd4 26. Sd4: Lc5 in položaj bi bil izenačen. Tako pa ie položaj belega kralja zelo oslabhen in Korčnoj je izgubljen.
25..	de3 26. fe3 c4! 27 Sed4 °c7 28. Sh4 De5 29. Khl Kg8
Karpov se je z igrano potezo izognil taktični zanki po Dg3: ali De3: z S/5/.
30. Sdf3 Dg3: 31. Td8: Ld8: 32. Db4 Le4 33. Le4:
Mogoče bi bila poteza 33. Del boljša obramba.
33„. Se4 34. Td4 . Sf2 f 35. Kgl Sd3 36. Db7 Tb8 37. Dd7 Lc7 38. Khl Tb2: 39. Td3: cd3 40. Dd3: 9VAOM O A TI S :amuauio^
Korčnoj poizkuša še z zadnjimi napori obraniti svojega kralja, vendar mu to ne uspeva. Položaj črnega je povsem dobljen.
40... Dd6 41. Del Ddl + 42. Sgl Dd6 43. Shf3 Tb5: in beli se vda.
V nastali poziciji ie Korčnoj najprej prekinil partijo, vendar se je po kratki analizi prepričal, da je njegov položaj brezupen.
JADRANJE
13. JESENSKI POKAL V TRSTU
Rekordna udeležba na nedeljski regati
Tržaški jadralni klub Barcola -Grignano je zabeležil z organizacijo svoje tradicionalne 13. nedeljske regate za jesenski pokal izreden u-speh. Prijavilo se je namreč nič manj kot 385 posadk iz sedmih držav, kar je (kar se števila prijav tiče) evropski rekord. Doslej se je največ tekmovalcev prijavilo na nekem tekmovanju ob bretonski obali in sicer 348. Barkovljani so torej ta rekord presegli za več kot 40 posadk.
Na tem nedeljskem tekmovanju bodo tekmovalci branili barve Jugoslavije, Avstrije, Zah. Nemčije, ZDA, Nizozemske, '-Francije in Italije. Kakovostno je udeležba na visoki ravni in tudi med jugoslovanskimi posadkami je nekaj takih, ki se bodo lahko potegovale ža najvišja mesta.
Za to regato so se prijavile tudi posadke naših dveh jadralnih klubov Sirene in čupe.
namizni tenis v*
V ZENSKI A LICI

AVTOMOBILIZEM
RALLY SANREMO
M0UT0N0VA (AUDI 4) ŠE VEDNO V VODSTVU
Po četrti etapi Vatanen zmanjšal zaostanek
SANREMO - Francozinja Miehel-le Mouton. ki tekmuje skupaj z I-talijanko Fabrizio Pons, nadaljuje s svojo uspešno in presenetljivo vožnjo na avtomobilskem rallyju San-remo. Ob koncu četrte etape (Siena - Sanremo za skupnih 875 km) je kljub okvari na svojem audiju 4, zaradi katere je zgubila dve dragoceni minuti, ohranila prvo mesto pred drugouvrščenim Fincem Vata-nenom (ford escord), ki je po odstopu Nemca Rohrla (porsche 911 SC) gotovo njen najnevarnejši nasprotnik.
LESTVICA PO 4. ETAPI
1. Michelle Mouton (audi 4), 2. Vatanen (ford escord) po 34”, 3. Toivonen (talbot lotus) po 3’21”, 4. Tony (opel ascona) po 7’50”, 5. Alen (fiat 131 abarth) po 9’42”. 6. Pond (datsun) po iroi”, 7. Puky (opel ascona),.pof|12’44”, 8. Mikkola (audi 4) po, 13’07.
Sinoči nekaj po..22.30 se je začela zadnja, odločilna etapa, Sanremo -Sanremo za ,skupnih 367 :km. Predvidenih je sedem posebnih voženj, vse pa bodo na asfaltiranih cestah. Prihod ho. danes .zjutraj,,nekaj po 9. uri. Francozinja, 33-!etna Mau-tonova, in Italijanka. 26 letna Fou-sova, sta torej le korak pred izrednim uspehom, saj bi bilo prvič, da se ženska posadka uveljavi ne samo na rallyju Sanremo. ampak sploh na rallyju, katerega se udeležujejo najboljši tekmovalci na svetu.
KOŠARKA
V 1. kolu A -1 lige
Ljubljančani z Borcem
Danes se bo začelo jugoslovansko prvoligaško košarkarsko prvenstvo, na sporedu pa bedo v 1. kolu te tekme:
Crvena zvezda - Radnički
Budučnost - Šibenka
Sloboda - Cibona Bosna - Zadar Borac - Iskra Olimpija Partizan - Rabotnički Srečanje Bosna - Zadar bodo prenašali po TV.
Ljubljana bo imela svojega predstavnika tudi v A-2 ligi, kjer bo Slovan gostil Jagcdino.
NEWW YORK — Američan Spinks bo branil svop naslov svetovnega prvaka coltežke boksarske kategorije (WBA) 7. novembra v Atlantic Cityju proti svojemu rojaku Johnsonu.
Kras drevi favorit
V nastopu z ekipo iz Cagliariju bodo v Repna verjetno igrale mlajše igralke
Prvenstveni koledar ženske namiznoteniške A lige določa, da bo Kras drevi (in že drugo soboto zapored) nastopil pred lastnimi navijači. V novi občinski telovadnici v Repnu bo gostovala ekipa iz Ca-gliarija, barve katere branita vse prej kot nepremagljivi Masia in Curelli. Vsaj na papirju sta sardinski igralki, ki sta v prvem kolu
množično ogledali tekmo, še eno kakovostno namiznoteniško predstavo.
B. S.
TENIS
V BARCELONI V ČETRTFINALU
Panatta izločen
Sonja Milič bo verjetno drevi v srečanju proti ekipi iz Cagliarija dala prednost mlajšima Doljakovi in Sedmakovi
gladko klonili doma precej slabši od vseh treh Krasovih zastopnic, zato se obeta izdatna zmaga brez izgubljene točke.
Zelo verjetno bo Miličeva tokrat dala prednost mlajšima Doljakovi in Sedmakovi, da se pripravita na težavnejše nastope.
Krasovke torej odkrito računajo na drugi prvenstveni par točk in želijo nuditi svojim zvestim navijačem, ki so si prejšnjo soboto tako
BARCELONA — Čehoslovak Lendl je na mednarodnem teniškem turnirju v Barceloni izločil v četrtfinalu Italijana Adriana Panatto in se je uvrstil v polfinale. FTemagal ga je s 6:3, 3:6 in 6:2.
Poleg Lendla so se uvrstili v polfinale še Argentinec Vilas, Francoz Noah in Amberičan Dibbs.
Pri ŠZ Olympia podelili funkcije
Na prvi seji, ki je bila v četrtek, 8. t.m., so odborniki športnega združenja 01ympia določili funkcije, ki jih bodo opravljali v novi športni sezoni. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Jože Vrtovec, za tajnico pa M. Primožičeva. Blagajniško mesto obdrži M. Vižintin. Novi referent za tisk je G. Ru-stja, gospodar pa R. Dornik. Za moško odbojko bo skrbel M. Cotič, za žensko pa Primožičeva, za atletiko A. Devetak, za smučanje dr. Vrtovec. Za podpredsednika je bil izvoljen prof. M. Kranner, ki bo tudi obdržal funkcijo tehničnega direktorja. Koordinator za mladino je dr. K. Brešan. Nadzorni odbor in razsodišče sestavljajo E. Valentinšič, M. Jarc, J. Špacapan, C. Koršič, R. Cotič, dr. D. Vrtovec. Ti so bili izvoljeni na občnem zboru prejšnji teden.	r
Novi odbor se je že začel spopri jemati z najvažnejšimi in najbolj perečimi problemi, saj se bliža odbojkarsko prvenstvo. Pri 01ympii posvečajo odbojki veliko pozornost in vzbuja precejšnie zammanje.
Kot zanimivost naj omenimo še, da bo društvo letos najbrž sodelovalo v osmih ali devetih odbojkarskih prvenstvih.
G. R.
tv ............. ' T............ w
Odbojkarska ekipa športnega društva Sokol
...........................................................................n....

Domači šport
..........
VAM PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas
VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA Briščki - Girandole 42/B
DAJNKS
SOBOTA, 10. OKTOBRA 1981
NOGOMET
UNDER 20
15.00 v Križu: Vesna - S. Marco;
N.AJMLAJŠI
15.30	v Šlovrencu: S. Lorenzo -Sovodnje;
CICIBANI
14.30	v Dolini: Breg - Chiarbola
........immmnmi....im......m.tim...................m..mimmmmmmmmmmmmmmmtmm...mm..mi..
NOpOMET

NAŠE EKIPE V AMATERSKIH PRVENSTVIH
Križani jutri prvič pred domačim občinstvom
igra na tujem le Primorje - V 3. AL na Tržaškem derbi v Trebčah imorcem in Ga jo, na Goriškem pa medi So vožnja mi in Ulladostjo
V 2. AL med Primorcem
1. AMATERSKA LIGA
V četrtem kolu je na sporedu nekaj zanimivih dvobojev, med katerimi bo na Tržaškem v središču pozornosti tekma Vesna - San Gio-vanni, za katero vlada veliko zanimanje, saj bo to prvi nastop Križanov na domačih tleh.
Vesna — San Giovanni
Po dveh tesnih porazih je razum Ijivo, da v prvi tekmi doma (srečanje z Isonzom je bilo odloženo) Vesna ne mara razočarati svojih navijačev in zato od’očno juriša na celotni izkupiček V tatx.ru Vesne se seveda vsi dobro zavedajo, da naloga ne bo lahka, saj je ekipa San Giovanni precej iskušena. Le-
(((niiiHiiiiiiiiiMiiiiitiiimMiiiMMiiniMHimiiiuiiiiMMiiMiiiiMiiiiiiiiMimiiimiiMitiMUiiiKiiHiiiiimiiiiiiMiiHniimiiMiiiiHiiiHiiimiii
odbojka
OB 15-LETNICI DRUŠTVA
danes in jutri
TURNIR SOKOLA
Nastopile bodo ženske šesterke Študenta iz Niša, Kopra, Sloge in Sokola
Danes in jutri bo v Nabre-'•>ni zanimiv meonarodni turnir v ^nski odbojki na katerem bodo na-Syile sledeče ekipe: Študent iz Wl**i Koper, Sloga in Sokol.
Ekipa iz Niša je jugoslovanski Prvoligaš in prihaja v Nabrežino gost Sokola, kar označuje nadaljevanje stikov med tema dvema društvoma, saj so bila naša dekle-13 °b zaključku lanske sezone na gostovanju v Nišu. Ostalih ekip 'Kopra, Sloge in Sokola) ni treba Podrobneje predstavljati, saj več-,Jat nastopajo na naših igriščih. a turnir bo prav gotovo dober za vse ekipe <ja pregledajo toPnjo uigranosti in priprav pred v°y™i prvenstvi. Vodstvo Soko'a u 'fsca ta turnir v proslavo 15 let !Ce društvenega delovanja. Prvot 1 društveni načrti so bili precej rugačni. saj so si odborniki priza-da bi organizirali trofejo v'u'a, na kateri bi nastopile samo rhunske ekipe. Na žalost so pa nafi 'n.terpelirane italijanske ekipe Sklonile (iz tehničnih razlogov) °1° prisotnost na trofeji.
Razpored tekem, ki bodo v na-rezinski telovadnici, je sledeč: so-S?ta- 1» oktobra, ob 18.30 Koper -L°^a • ob 20 uri Študent - Sokol. . edelja, 11. oktobra, ob 9. uri fina-,e Za 3. mesto; ob 1030 finale za 1 rnesto.
OlIMPlJSKF IGRE
ki je pripravil veliko presenečenje. Toskana je namreč premagala Sardinijo. ki je bila tri leta zaporedoma zmagovalec tega tekmovanja.
Včeraj so podelili več. prvih mest, ostala tekmovanja pa bodo prišla na vrsto za podeljevanje kolajn danes.	,
NOGOMET
PRVA JUGOSLOVANSKA LIGA
Danes Sarajcvo-Sloboda
V 12, kolu jugoslovanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva bodo odigraj v nedeljo nasledn a srečanja: Radnički - Teteks, Za greb - Hajduk. Vojvodina - Crvena zvezda, Partizan - Velež. Olimpija - Dinamo, Vardar - Željezni-čar, že danes pa bo na sporedu srečanje Sarajevo - Sloboda, ki ga bo prenašala tudi jugoslovanska televizija.
ATLETIKA
FIDENZA — Alberto Cova je zmagal na tekmovahju v hoji v Fidenzi 10 km dolgo progo je prehodil v 29'03”. Drugi je bil Magnani s točno polminutnim zaostankom.
RIM— Včeraj se je začel v Rimu 2au«i finalnih mladinskih iger. Cel se je tudi nogometni turnir,
tos so Tržačani v dveh tekmah zbrali tri točke. Pokazali so sicer prodoren napad (6 golov), vendar tudi ranljivo obrambo (4 gole). Ker Križani letos nrio še dosegli gola in niti osvojili točke, navijači upajo, da bodo «plavi» tokrat vendarle prebiti led
2. AMATERSKA LIGA
V nedeljskem kolu (četrtem) bo od naših ekip le Primorje igralo v gosteh, medtem ko bodo Zarja, Breg in Kras igrali doma.
Zarja — Zaule
Po zmagi nad Primorjem je raz polcžen.ie v taboru Zarje ediično in zato vsi z velikim optimizmom gledajo na jutrišnje srečanje. Zaule. ki so novinec lige, vsaj po dosedanjih izidih ne bi smele delati velikih poblemov zarjanom Res pa je tudi. da Tržačani ne nameravajo tako z lahkoto položiti orožja in da bodo v Bazovico prišli z upanjem. da odnesejo točko. Zato je pričakovati, da bodo igrali o-brambno.
Breg — Olimpia
Čeprav smo šele v začetku pr v,en stva, ima trener Brega Softič že velike probleme s sestavo moštva. Prejšnjo nedfeljo so bili izključeni kar trije igralci (Dazzara, Pregare in Cigui), na katere jutri ne more računati. Kar se tiče discipline, torej, se pri Bregu ponavlja stara pesem, čeprav je trener Softič v začetku sezone poudaril, da bodo morali letos nogometaši še zlasti paziti na disciplino. Enajsterica Brega bo zato morala jutri na igrišče v okrnjeni postavi, kar bi znali gostje to je ekipa Olimpie izkoristiti in prekrižati račune Brežanom.
Opicina — Primorje
Prosečane čaka res težko gostovanje, saj Opicina sodi med favorite za končno zmago. Če k temu dodamo še, da je bila enajsterica Primorja v zadnjih dveh nastopih poražena in da s prikazano igro ni zadovoljila, je razumljivo, da navijači Primorja nimajo velikega upanja glede izida jutrišnje tekme. Seveda govoric na Proseku te dni ne manjka. Govori, se že o krizi, o slabih taktičnih razporeditvah, o neposrečenih nakupih itd. Skratka zgleda, da so težave (dva izredna občna zbora), o katerih se je govo-
rilo med počitnicami in o dveh ta borih v vrstah Primorja, še sedaj aktualni ker zelo negativno vpliva tudi na ekipo, ki je še brez točke in tudi brez gola v tem prvenstvu.
Kras — Roianese
Po nedeljskem visokem porazu mora ekipa Krasa tokrat pokazati, da je ta bil le slučajen spodrsljaj.
PRIZNANJE
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
V 2. kolu 3. nogometne a-materske lige na Goriškem se bosta jutri v Doberdobu srečah enajsterici Sovodenj in Mladosti. To je prvi letošnji slovenski derbi. Že naslednjo nedeljo pa se bosta v Sovod-njah pomerili ekipi Sovodenj in Juventine.
Tudi letos, kot t.o delamo že dve leti, bomo uvedli posebno lestvico za priznanje Primorskega dnevnika. Ki upošteva medsebojna srečanja treh slovenskih ekip. V prvi izdaji se je uveljavila doberdobska Mladost, lani ja Juvenlina.
Kot po navadi b:. za to lestvico veljalo posebno točkovanje. Zmaga na tujem bo veljala 3 točke, doma pa 2. remi na tujem 2 točki, doma pa 1. Za poraz na tujem ne bomo dali nobene točke, poraz doma pa bomo kaznovali z odvzemom 1 točke.
ta. Na turnirju bo skupno nastopilo 16 enajsteric, od katerih bo polovica jugoslovanskih.
Organizatorji so poleg Milana in Interja povabili še Bayern in Bo russio (ZRN), Real Madrid (Španija), Leeds in Nottingham (Velika Britanija), A.;ax in Feyenoord (Nizozemska). Računajo, da bo morda nastopila še neka japonska in ne ka južnoameriška ekipa (Boca Ju niors ali Santos).
A; 14.30 v štandrežu: Juventina -Aud&x*
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Dolini: Breg - Chiarbola;
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Repnu: Kras - Cagliari;
KOŠARKA
TROFEJA MESTA TRST (mladinci)
16.30	v Trstu, Ul. Sturzo: Stella Azzurra - Kontovel;
ODBOJKA
MEDNARODNI TURNIR SOKOLA
18.30	v Nabrežini: Koper - Sloga; 20.00 Študent Niš - Sokol;
MEDNARODNI TURNIR OB 30-LETNICI INA
16.00	na Reki: nastopa tudi prva ekipa Bora;
MLADINKE
15.30	v Trstu, telovadnica Zando-nai: Volley club - Sloira;
MLADINCI
18.00	v Trstu, telovadnica Zando-nai: Solaris - Bor;
DEKLICE
18.00	pri Banih: Sloga - Sokol;
JUTRI
NEDELJA, 11. OKTOBRA 1981
NOGOMET.
1. AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu: Vesna - S. Giovan-
Danes bi meralo biti v Trstu atletsko tekmovanje naraščajnic in naraščajnikov. Tekmovan e pa ne bo v Trstu, ampak v Gorici (na šolskem stadionu) z enakim urnikom.
i 2. AMATERSKA LIGA v 15.00 v Bazovici: Zarja - Zaule:
15.00	v Dolini: Breg - Olimpia; 15.00 i." »Opčinah: Opicina - Primorje;
lS'.lW v Repnu: ' Kras : Roianese;
3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah: Primorec - Ga-'a; 15.00 v Štandrežu: Juventina -Capriva; 15 09 v Doberdobu: Mladost - Sovodnje;
NARAŠČAJNIKI
10.30 na Padričah: Gaja - Cam-panelle; 8.30 pri Domju: Montebel-lo - Kras: 9.30 v Štandrežu: Juventina - Itala S. Marco;
NAJMLAJŠI
9 00 v Dolmi: Breg . ST FY; 10.30 v Bazovici: Zarja - Billy Star; 12.00 pri Domju: Montebello - Primorje;
ZAČETNIKI
10.15 v Dolini: Breg - Libertas; 10.30 v Repnu: Kras - Primorec;
11.00	v Sovodnjah: Sovodnje - Lu-cinico;
ODBOJKA
MEDNARODNI TURNIR SOKOLA
9.00 v Nabrežini: tekma za 3. mesto; 10.30 finale za 1. mesto; MEDNARODNI TURNIR OB 30 LETNICI INA 9.00 na Reki: na sporedu bodo še tri tekme;
DEKLICE
9.30 na Proseku: Kontovel - Bor; 11.00 v Trstu, licej Petrarca; OMA B - Breg.
AVTOMOBILIZEM
Lauda bo tekmoval za McLaren
i ?
RIO DE JANEIRO — Znani avstrijski pilot Niki Lauda, ki se ponovno vrača k formuli ena. bo prihodnje leto tekmoval na avtomobilu znamke mclaien. Tako ie včeraj izjavil predstavnik FOČA v Braziliji Tarnaš Tohonvi, ki je dejal, da ie Lauda že pričel s treningi. Glede plačila pa ie povedal, da bo Lauda prejel dve milijona dolarjev.
			
ODBOJKA
NOVA PRVENSTVENA SEZONA
Pri Zarji (na sliki med tekmo proti Roiancseju) z optimizmom pričakujejo jutrišnje srečanj« z novincem lige, Zaulami
Bologna - Milan Catanzaro - Ascoli Fiorentina - Avellino Genoa - Roma Inter - Cesena Juventus - Cagliari Napol! - Como Udinese - Torino Brescia - Lazio Lecce - Sampdoria Perugia - Pistolese Triestina - Padova Rende • Ternana
Prav jutri ima izredno priliko, saj sprejme v goste ekipo, ki je v treh tekmah dobila kar 17 golov. To dokazuje, da so Roiančani, ki so novinci lige, zelo šibki v obrambi in zato bi moral Kras jutri zmagati z lepo razliko v golih.
3. AMATERSKA LIGA
Edini letošnji derbi bo že v jutrišnjem. drugem kolu.
Primorec — Gaja
Na vzhodnokraški planoti seveda vlada veliko zanimanje za ta derbi, ki vedno privabi okrog igrišča lepo število navijačev obeh strani. Čeprav dvoboji niso več tako ostri (zgleda, da je športni duh prevladal nad domačim kampaniliz-mom), ekipi igrata vedno zagrizeno in navijači pridejo na svoj račun. Ker smo v začetku prvenstva, je seveda vsako predvidevanje nemogoče, saj je jutri v Trebčah možen vsak izid.
B. R.
Igrišča spet oživljajo
Na sporedu bodo tekme .nekaterih mladinskih lig, Bor pa bo gostoval na turnirju na Reki
•KVARNERSKA RIVIERA*
Tudi Inter in Milan
REKA — Mladinski nogometni e-najsterici Interja in Milana se bosta udeležili tradicionalnega mednarodnega turnirja »Kvarnerska riviera*, ki bo junija prihodnjega le-
Odbojkarska igrišča bodo počasi spet zaživela. Poleg dveh mednarodnih turnirjev v Nabrežini in na Reki se bodo pričeli prvenstveni boji v mlajših kategorijah.
MLADINKE
Prvo kolo bo v tej konkurenci nekoliko okrnjeno. Medtem ko je šesterka Bora to pot prosta, je Sokol srečanje z OMA Zanardo preložil na četrtek, ker se danes popoldne pričenja mednarodni turnir ob 15-letnici ŠD Sokol. Ker bo Breg stopil v športno areno prvič v no: vi sezoni šele v torek, bo nastopila samo Sloga, ki se bo spoprijela z Volley clubom. Kljub temu, da šesterke nastopajo s spremenjenimi postavami, je vrsta Sloge favorit za osvojitev prvih dveh točk.
MLADINCI
Precej spremenjena postava Bora se bo spoprijela s Solarisom. Tudi glede tega srečanja je težko dati katerokoli napoved, Pri Boru bo odsoten Batič, ki bo branil barve prve postave na Reki.
DEKLICE
Že v 1. kolu bomo imeli na sporedu kar dva slovenska derbija. Danes popoldne se bosta pri Banih spoprijela Sloga in Sokol. Favoritinje so prav gotovo domačinke. Izenačen bo jutrišnji derbi na Proseku med Kontovelom in Borom. Glede na to, da lahko nastopajo igralke letnika 1965 in mlajše so možna tudi presenečenja. Naš peti zastopnik v tej konkurenci, Breg, bo jutri dopoldne gostoval pri drugi postavi OMA.
Moška ekipa Bora na Reki
Članska šesterka ŠZ Bor bo danes in jutri gostovala na Reki ob priliki 30-letnice OK INA, ki nasto
pa v 2. jugoslovanski ligi. Tržačani bodo to pot igrali z zelo spremenjeno in pomlajeno postavo. Poleg tega naši zastopniki ne bodo igrali z najmočnejšo postavo (odsoten bo Zadnik), v soboto ne bo igral Klavdij Veljak, v nedeljo pa bo manjkal Špacapan.
Poleg tega bo to tudi prvi letošnji nastop Bora, ki bo izredno dobrodošel, ne glede na dejstvo, da bodo OK Karlovac, Rijeka in tudi slavljenec INA objektivno boljši in zlasti veliko bolje uigrani nasprotniki.
G. F.
NOGOMET
V Angliji prva sodnica
LONDON — Liz Forsdick, stara 28 let, je postala prva stranska nogometna sodnica v Veliki Britaniji. Svoj krstni nastop bo opravila čez teden dni.
Nogometni sodnik je tudi njen soprog.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1
1
1
X
X
1
X
1
1
1
X
Med CRAL-INPS iz Trsta in Gostinstvom iz Portoroža
Krepitev stikov
Letos teče že četrto leto, odkar je CRAL-INPS iz Trsta odigralo svoje prvo nogometno srečanje z Gostinstvom iz Portoroža. Organizacijsko delo za Gostinstvo si je prevzel hotel Riviera Portorož. Srečalo se dvakrat letno, enkrat v Portorožu, enkrat v Nabrežini. Tekme nimajo samo športnega značajav gmphk izzvenijo tudi v prijateljstvu in spoznavanju dveh narodnosti," Ki živita- ob meji.	'	•	:	/
Doslej so se pomerili sedemkrat, petkrat pa so bili uspešni gostje z onstran meje. Prihodnje srečanje bo v ponedeljek, 12. t.m.. ctb 15. uri na igrišču v Nabrežini.
Tudi tokrat se vsi bolj kot tekme same, veselijo prisrčnega prijateljskega srečanja po tekmi, ki gotovo dokazuje, kako pomembne so take prireditve za boljše razumevanje in spoznavanje ob naši odprti meji.
OBVESTILA
j
ŠD Mladina
obvešča, da se bo rekreacijska telovadba pričela 15. oktobra. O podrobnostih bomo zainteresiraue pravočasno obvestili.
•	tt •
ŠK Kras
sporoča, du se je začelo vpisovanje za tečaj otroške telovadbe. O-troci iz repentabrske občine naj se prijavijo Sonji Lazar, Repen 132, tel. 227 229, otroci iz zgoniške občine pa Nevenki Škrlj, Salež 35, tel. 229 393.
*	• •
ŠZ Bor
košarkarski odsek spornča, Ja so treningi ekipe kadetov (letnika 1965 in 1966) vsak dan od 19.00 do 20.30 na odpiivui igrišču stadiona «1. maj*.
* * *
ŠD Polet — kotalkarska sekcija sporoča, da se bo kotalkarski tečaj za začetnike pričel 15. t.m. Vpisovanje in pojasnila na kotalkališču v Repentabrski ulici ob ponedeljkih, torkih in četrtkih, od 18.30 do 19.30.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6. PP 559	Tel, (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorico, Drevored 24 Moggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina
Mesečno / 000 lir — celoletno 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizuciie m podietia mesečno 100,00. letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	10. oktobra 1981
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljutljonu Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožoha 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 tir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furionije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Veset
Izdaj a in tiska
|ZTT S Trst
Član Italijanske zveze časopisnih 2aloinikov FIEG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
nova stopnja v zdravljenju
Prišli smo do zadnje obrambne črte, ko še lahko branimo zunanjo likvidnost države, vendar moramo pri tem uporabiti še zadnje orožje zmanjševanje gos poclarske rasti. Tako ie izzvenela najarasltčnejša ugotovitev delegatov na zadnjem zasedanju zvezne skupščine, ko so razpravljali o zdajšnjem gospodarskem položaju v Jugoslaviji. Pri tem so opozarjali, da je treba sprejeti celo začasne gospodarske ukrepe, kar pomeni, da jih lahko brez običajnega pristanka delegatov v zvezni skupščini sprejme kar sama zvezna vlada, vendar mora nanje pristati tudi predsedstvo države. Začasni ukrepi niso sicer v nasprotju s sistemom socialističnega samoupravljanja, kajti take možnosti predvideva tudi u-stava. pa vendar je Edvard Kardelj pisal, da je uvajanje takih ukrepov že izraz politične krize v državi. O taki krizi v Jugoslaviji še nihče ne govori — čeprav je veliko ugotovitev, kako se zatika pri dogovarjanju in sporazumevanju — je pa zahteva po začasnih ukrepih odraz nemoči tistih, ki bi morali krojiti gospo darsko politiko, predvsem pa je izraz dokaj hude gospodarske krize, ki jo je slovenski delegat v zvezni skupščini Mirko Žlender na kratko ponazoril z naslednjimi ugotovitvami: Vrednost jugoslovanskega dolga v tujini je že tisoč dolarjev na prebivalca (skupaj torej več kot 21 milijard dolarjev, opomba pisca), na vsakega prebivalca pride 750 dolarjev uvoza, vrednost izvoza pa je komaj 450 dolarjev na prebivalca.
Ker stabilizacijskega načrta, začrtanega pred dvemi leti v Jugoslaviji ne izpolnjujemo, so prav na zadnjem zveznem partijskem plenumu jasno zahtevali, da je treba izoblikovati nov, vseobsežen program stabilizacije gospodarstva in družbe. Treba je izoblikovati tak gospodarski sistem, v Ica terem bo možno hitreje najti poti za stabilnejše gospodarske tokove. Da bi to dosegli, so že na p]enumu podprli predlog predsedstva države, da bi ustanovili posebno komisijo za izdelavo na tančnejša programa gospodarske stabilizacije. Takoj je jasno, da pri tej komisiji ne gre spet za podobno telo, kot so jih navajam ustanavljati v Jugoslaviji pi.dol-gem in počez, kajti predsednik te komisije je Sergej Kraigher, torej zdajšnji predsednik predsedstva SFRJ. Komisija pa naj bi pripravila predlog za dolgoročno stabilizacijo gospodarstva, ukvarjala naj bi se s tekočimi gospodarskimi vprašanji in pripravlja la predloge za tekoče ukrepanje, proučila pa naj bi tudi dosedanje sistemske rešitve in predlagala dopolnitve. Komisi a, ki so ‘jo dokončno izoblikovali minuli torek, bo nemudoma začela z delom. Zaradi vsega tega bi lahko začetek njenega dela označili kot novo stopnjo v gospodarski sta bilizaciji Jugoslavije, obdobje, ki se s tem začenja pa bi lahko poimenovali, sicer morda ne najbolj posrečeno, kar z reformo stabilizacije.
K e da se seveda opisati, kakšne spremembe in kakšni ukrepi so potrebni, da bi jugoslovansko gospodarstvo lahko izšlo iz krize in s čem vsem se bo morala ukvarjati ta komisija. Toda cilji, ki jih mora jugoslovansko gospodarstvo doseči, so vsaj za leto 11)82 v glavnih obrisih že znani: r.voz je treba povečati za 7 od flotkov, uvoziti pa ne bo moči več kot letos. Tu bi lahko dosegli, če bo gospodarstvo prihodnje leto naredilo za 4 odstotke več kot letos, če bodo delavci dela'i za odstotek bolje in če bi število zaposlenih povečali samo za 2 odstotka. Ob tem inflacija
ne bi smela biti večja od 15 odstotkov, vse to bi narodni dohodek povečalo za 3 odstotke, omogočilo pa naj bi tudi močno zmanjševanje plačilnega primanjkljaja, ki bi ga morali v prihodnjem letu po mnogih predlogih pravzaprav celo odpraviti
Kot poudarjajo zvezni planerji, ki imajo v rokah vse izračune in podatke o trenutnem gospodarskem položaju in o jugoslovanskih dolžnostih, ie treba vse to doseči, kajti od lega je zdaj že odvisen gospodarski obstoj. Pri tem zlasti poudarjajo pomembnost plačilnega primanjkljaja s tujino, ki je kar naenkrat postal najvažnejše gibalo jugoslovanskega gospodarstva. Kako tudi ne, saj bo treba že 1982. leta vrniti več kot 5 milijard dolarjev sposojenega denarja, za obresti pa bo šlo še 6 odstotkov nacionalnega dohodka, ose to se da seveda .storiti samo, če bo izvoz-dovolj velik. Zvezni planerji za to nekoliko slikovito ugotavljajo: izvažati ali umreti.
Vendar je zanimivo, da so prav s to zahtevo soglašali tudi najeminentnejši jugoslovanski ekonomisti, ki so jih prejšnji leden poklicali v Beograd zalo. da bi povedali svoje mnenje o zdajšnjem gospodarskem položaju in da bi predlagali, kaj storiti. Nekateri ekonomisti so ugotavljali celo, da smo se znašli že v takem položaju, da so ogrožene pridobitve samoupravnega socialističnega sistema, in da je celo ogrožena pravna ureditev države. Ko so se spraševali, zakaj ie do tega prišlo, je bil oogovor skoraj enoten: zdajšnji gospodarski sistem je tak, da ne stimulira dela. Ne bo slo drugače, so opo zarjah, kot da uveljavimo tak si stem. ki bo silil, da bodo slaba podjetja zaprla svoja vrata in da bodo ostali slabi delavci brez plač. Zdaj je toliko socialnega parazitstva, da ga tudi mnogo bogatejše gospodarstva ne bi moglo . prehraniti. Marsikaj tega pa se je lahko uvel avilo zalo, ker sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ne funkcionira dobro.
Lahko zaradi takih ugotovitev pričakujemo spremembe v gospodarskem in celo aružbenem sistemu'! Ali ugotovitev, da bo prej omenjena komisija proučevala tudi sistemske rešitve, ne navaja k slciepu, da v resnici načnUjeju nekakšne sistemske spremembe? Povsem gotovo je, in to je treba močno podčrtati, da ne bo prišlo do kakšne bistvene spremembe v sistemu socialističnega samoupravljanja in da je vse, kar snujejo, usmerjeno k revitalizaciji tega sistema, k temu, da bo ta sistem začel delovati učinkovito. To pa pomeni, da bo moral zdajšen sistem, ki ga zaradi šle vilnih potez, katere vleče pred vsem zvezna in republiška admi nistracija, v podjetjih že imenu jejo, kar administrativni sociali stični samoupravni sistem, ven darle doživeti številne popravke
Predvsem se bo treba odpove dali zdajšnjim metodam in ukre pom ekonomske politike, kajti po kazalo se je, da so nemočni. G« spodarstvo bo treba podrediti e konomskim zakonom in normam Vse to pa zahteva močne premi ke skorajda povsod. To pa je se veda v zdajšnjem gospodarskem trenutku izjemno težka naloga. Lahko bi rekli, da se gospodarstvo (in tudi celotna družba) znašla na tisti kritični točki kot pred 15 leti. ko so odstopih od komaj začete, čeprav odločno začrtane gospodarske reforme in ko so ugotavljali, da tržna proizvodnja in ekonomske zakonitosti niso ovira za samoupravljanja, pač pa podmena samoupravljanja.
JOŽE PETROVČIČ
MOTORNE ŽAGE
HUSOVARNA - ECHO - ALPINA
od 3 hp do 8 hp cena od 170.000 lir dalje
FURLANI s.p. a.
TRST - ULICA MILANO 25-0 • TELEFON 62-200
Protest v založbi Rizzoli
Množica novinarjev in tiskarjev založniške hiše Rizzoli protestira v Milanu pred sedežem «Corriere della sera* ob govoricah o prehodu lastnine, ki spravlja v nevarnost raven zaposlitve in politično linijo 9 dnevnikov in več desetin izdaj založbe, ki včeraj niso izšle zaradi stavke	(Telefoto AP)
PRETORIA RAZŠIRJA SVOJO NAPADALNO POLITIKO NA JUGU AFRIKE
Južnoafriška agresija na Lesotho posle dim naprednejše politike poglavarja Jonathma
Država jc v zadnjem času navezala tesnejše slike z državami črne celine in vzpostavila
(Dopisni Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Odnosi med Leso-thom in njegovo sosedo, rasistično Južno Afriko, ki ga obdaja z vseli strani, so se dramatično zaostrili. Po predvčerajšnjem napadu iz topov. strojnic in pušk na vojašnice blizu prestolnice Maseruja je zunanje ministrstvo Lesotha v najostrejšem ionu protestiralo pri vladi v Pretorii in opozorilo, da bo primorano v najkrajšem času zahtevati sklic seje varnostnega sveta OZN. Po uradnih trditvah Lesotha namreč ni nobenega dvoma v to, da je tokrat šlo za očitno agresijo z južnoafriškega ozemlja.
V goratem svetu kraljevine Lesotho, koder po nad 3.000 metrov visokih vrhovih neredko tudi sneži, je bilo nemirno malone ves čas zadnjih dveh let. pred mesecem pa so se razmere še poslabšale. Prišlo je do serije gverilskih napadov na policijske postaje, razdejanih je bilo več mostov čez gorske reke, porušene javne zgradbe in ubiti številni politiki. Odgovornost za te napade je prevzela tako imenovana «osvobo-dilna vojska Lesotha;*, vojaško krilo pred desetimi leti prepovedane opozicijske basutovske kongresne stranke, ki jo vodi 63-letni nekdanji no-
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHuiiiiiftiiiiMiiiiMiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiitiutiimiiiiiiiiiiiiimtiimiiiiiiuiHimiiUiuiiiiiiiiiiiiitnDiuuiiiiiiiiiiii,«
ZAMENJAVA NA VRHU MLADINSKE ORGANIZACIJE
Podčrtana pomembna vloga ZSMS v družbenem življenju Slovenije
Darja Colarič nova predsednica socialistične mladine
LJUBLJANA — V četrtek je bila v Ljubljani v sejni dvorani skupščina programsko volilna seja Republi ške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, na kateri so mla di delegati iz vseh slovenskih občin ocenili svoje delo v preteklem letu in sprejeli program aktualnih nalog j za delo v prihodnje.
Uvcdni referat na programski seji RK ZSMS jc podal sekretar Ro hert Černe, kateri se je dotaknil najbolj perečih in aktualnih tem diužbsnoekencmskega položaja v Jugoslaviji, v reševanje “katerih se mladina neposredno in zavzeto vključuje.
Po uvodnem poročilu je sledila bo gola razprava, v katero so posegli številni delegati, ki so še v večji meri osvetlili po a me/ne probleme na raznih področjih, s katerimi se današnja m'adin» v Sloveniji vsako dnevno sooča. Med drugimi sta v razpravo posegli tudi predstavniki iz primorskih OK ZSMS in sicer Sonja Hočevar iz Ajdovščine, ki jc govorila o nagrajevanju mladih de lavcev in Boris Frank iz Nove Gori ce, ki je podrobneje predstavil vprašanje zaposlovanja v svoji občini. Ostali razpravljavci pa so se dotaknili vprašanja stanovanjske problematike, štipendiranja, mladin »kih delovnih akcij, mladinske poletne politične šole itd.
V razpravo je v zaključku pose gel tudi sekretar CK ZKS Franc še tinc, kateri je dejal, da je ZSMS v zadnjem obdobju dosegla pomemben napredek, da je njon g'as> slišati v republiški skupščini in da je mladinska organizacija mnogo prispevala k poglabljanju in iskanju rešitev glede zaposlovanja in te razprave so se prenesle tudi v zvezo komunistov.
Pt> sprejetju s strani konference poročila o enoletnem delu in pla ■rtu dela za prihodnje mandatno dobo. so sledile volitve nekaterih novih članov v predsedstvo RK ZSMS in sicer: Bogdana Čepiča, Branka Florjančiča, Sreča' Kirna in Vilija Pšeničny,:a. Člani RK ZSMS (so ponovno izvolili na mesto podpredsednika Bojana Finka in za sekretarja Roberta Černeta Nova predsednica RK ZSMS pa. je Darja Colarič, mfedtem ko je dosedanji predsednik RK ZSMS Boris Bavdek, prevzel dol ijnosti izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS za politični sistem.
Nova predsednica RK ZSMS Darja Colarič je doma iz Novega mesta. Rodila sc je leta 1952. po poklicu je farmacevtski tehnik. V mladinski organizaciji pa je aktivna že od osnovne šele dalje. V prejšnji mandatni dobi je bila predsednica OK ZSMS Novo mesto.
Na četrtkovi volilne programski konferenci RK ZSMS so bili med drugimi gosti tudi delegaciji mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Zveze slovenske mladine iz Koroške.
Ugotovili istovetnost ubitega mladeniča
CUNEO - Včeraj so ugotovili i' stovetnost mladeniča, ki so ga karabinjerji ubili med oboroženim spopadom v četrtek blizu' Cunca. Gre za 32-letriega Giofgla Dell'Amore-' ja. ki se je lodil v Vidmu, a jc že več let živel v Turinu. Kot kaže je DelVAmore imel veliko smolo s ka-labinjerji, saj so ga leta 1973- po dobno kot v četrtek ustavili, on pa
je skušal zbežati. Med begom je tudi streljal ter ranil dva karabinjerja,' žSradf' cesSr so ga obsodili na 10 let zapora. V četrtek se je DelTAmore verjetno zbal. da bi karabinjerji spoznali njegovo ponarejeno osebno izkaznico in je zato prebil cestni blok, kar pa ga je stalo življenje.
Nobelova nagrada za medicino
STOCKHOLM — Nobelovo nagra do za medicino so letos prejeli trije zdiavniki: Američana David Hubel in Rogar Sperry ter Šved Torstcn jAVicscl.- Drl Spšrr^ je odkril nove funkcije Jnožganskih polobel, Hubel in Wiešel pa sta se proslavila s pomembnimi odkritji v zvezi z delo vonjem vidnega , čuta.
FIRENCE — Protest 200 zapornikov' v florentinskem zaporu Mukate se je včeraj zjutraj na miren način končal.
ItlllimilfllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtllllllllMIIIIIlimilllllllMUlllllIlllIiiiiiuiuiiiiH,!, IIUMlUHUlIHHHn
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
Počasni, a vztrajni koraki do koprske energetske eone
KOPER — Priprave za začetek delovanja energetske industrijske cone v Kopru potekajo oo predvidenih srednjeročnih načrtih, so u-gotovili člani odbora za razvoj in-
stvi naflno-plinskega gospodarstva Slovenije zagotovil 30 odstotkov vrednosti, ostali del naložbe na naj bi bili domači in tuji krediti Vodnogospodarski institut oddelka
dustrije pri medobčinski gospodar- i pomorske gradnje je izdelal studi-ski zbornici v'Kopru; Letos so pripravili in sprejeli še vse planske dokumente poslovne skupnosti energetske industrijske cone in jih u-sklndili s planskimi dokumenti občine, regije in republike.
Izdelali so že projektno nalogo o terminalu za tekoči naftni plin. No-šilec te nalpžbe (znašala naj bi o-koli 800 milijonov) na j bi bil SOZD Petrol, ki naj bi z združenimi sred-
Zadnje brente grozdja
KOPER — Na Sežanskem so že včeraj končali s trganjem grozdja, na Koprskem pa bodo jutri, so povedali delavci koprske delovne organizacije Agraria, Vina bo letos nekoliko manj, zato pa bo izjemne kvalitete. Tako sladko vince so zadnjič kuhali leta 72, so nam povedali delavci Agrarie.
Na Koprskem bodo jutri napolnili še zadnje brente s kabernetom, ki dosega sladkorno stopnjo celo 21 procentov. Sploh pa je za vse grozdje značilna izredno visoka stopnja sladkorja, na Koprskem od 18 do 21 procentov, na Sežanskem pa ima teran 13 do 17 procentov. V okolici Kopra so potrgali in odkupili za približno sto vagonov grozdja manj kot lani. tako da bo za kuhanje vina ostalo koprski Agrariji okoli 400 vagonov grozdja, to je 50 vagonov manj kot so načrtovali! Na Sežanskem pa so letos za TOZD Vinakras odkupili 120 vagonov grozdja, v glavnem terana, kar je 30 vagonov več kot lani. če na Krasu zmrzal, neurja, toča ne bi uničili približno 40 odstotkov pridelka, bi bilo grozdja seveda še več.
Akontacijska odkupna cena terana na Krasu je bila za kilogram grozdja v povprečju 17 dinarjev, vendar so za kvalitetno grozdje plačali več. za slabše pa manj denarja, odvisno o,d stopnje ‘sladkorja. Na Koprskem je bilo vreme ves čas izredno naklonjeno vin«*-gradnikom, zaradi česar bo iz sodov, kjer sedaj vre pritekla odlična kapljica, pa čeprav je bo nekoliko mai(j. (bsj
jo terminala za premog. Prvo fazo tega terminala naj b: dogradili v letu 1983. Takrat naj bi skozenj potovalo poldrugi milijon ton premoffa letno, za kar se izredno zanimajo predvsem Avstrijci.
Poslovna skupnost energetske in dustrijske cone in koprska luka sta že rezervirali zemljišče (približno 600 tisoč kvadratnih metrov), ki bo namenjeno terminalu za utenkoči-njen zemeljski plin.
Poslovna skupnost energetske industrijske cone je prav tako izdelala studijo o dolgoročni oskrbi obmorskega območja z energetskimi viri. Tako razmišljajo o oskrbi ob-morja z. zemeljskim plinom, ki bi pribijal z italijanske strani, pa tudi i ž nekaterih nahajališč v Istri. Med pripravljena dela v letu 1981 sodi študija o zidavi objekta za i-zolacijslce gradbene materiale, skla dl š Čin e prostore, prostore za predelovanje odpadnih surovin in za pro izvodnjo gradbenih elementov.
V letu 1982 na bodo v Koprskem zalivu začeli z geološkimi raziska vami za nafto in zemeljski plin. Ta predel ie namreč še edino neraz.i skano območje v Jadranu. V energetsko industrijski coni naj bi našli prostor tudi za prclelavo odpadkov s celega območja. Tu bodo postavili biološke čistilne naprave, kjer bi sežigali odpadno blato. Pii sežigu bodo dobili, energijo in vodo, ki ju bodo lahko izkoristili ostali iildu.strij.ski objekti.
BORIS ŠULIGOJ
vinar in učitelj. Ntsu Mgkhehle. sam že sedem let v izgnanstvu.
Toda lesotliovska vlada, ki jo od neodvisnosti pred 15 leti naprej ‘Vodi 67-letni poglavar Leabua Jonathan, vodja vladajoče basutovske nacionalne stranke, je obtožila za te napade rasistični režim , v Pretorii, ki pa 'je zadnja leta začenjal odkrito podpirati opozicijsko emigracijo! Predvčerajšnji'napad je potne, nil dokončni dokaz za to trditev. Na vojaške barake «■.gibljivih '.policijskih cnot», ki štejejo kakih 1.1)00 mož' in predstavljajo edino vojaško silo za državo z 1.3 milijona prebivalci, se je v'ranih'jutranjih urah vsul ogenj z drugega brega reke Caledon, ki ločuje Lesotho od Južne Afrike, in topovi, strojnice, puške in bombe so povzročili precej škode, po vsemu sodeč pa terjali tudi žrtve. Eksplozije je bilo dalj časa čutiti, tudi v bližnji prestolnice. Mašeru ju.
Kot je v uradni noti opozorilo le-sotovsko zunanje' ministrstvo/ je do napada očitno prišlo.z južnoafriškega-ozemlja, zato je režim v Pretorii zanj v celoti odgovoren. Ta a-gkesija bo škodovala odnosom med obema sosedama, opozarja- vlada v Maseruju in' dodaja, da nima druge izbire, kot da' se v bližnji prihodnosti Jebme- na varnostni sVet OZN. O južnoafriški agresivni dejavnosti proti Lesothu so sicer razpravljali že. na njipulefti junijskem vrhu OAE v Naiiobljn, na katerem je tanzanijski voditelj Nyerere imenoval deželo za fina lega pogumnega slona», ki da uspešno premaguje svojo neugodno geografsko lego «v samem želodcu Južne Afrike*, kot je rekel premier Jonathan.
Stari poglavar Jonathan je svoj-čas veljal za skrajno nazadnjaškega in protikomunistično naravnanega. zlasti še po tistem, ko je leta 1970 ukinil ustavo in razpustil ee'otno opozicijo, ker je preočitno kazalo, da bo na bližnjih volitvah zmagala radikalnejša basutovska kongresna stranka pod vodstvom Mokhehleja. Teda zadnji dve leti je premier sprožil proces postopnega osamosvajanja od d« zdajšnje, ireusodne odvisnosti od Južne Afri ke, s katero je Lesotho v carinski in monetarni uniji in kamor edha ia. na delo v rudnike, kakih 120.000 ljudi, to je skoraj vsak deseti pVe-bivčlec dežele in vsak drugi za delo iposoben moški. Ti delavci prinašajo Lesothu blizu tretjino kosmatega nacionalnega dohodka.
Lesotho se je začel bolj odpirali svoji bližnji afriški okolici in se. z izgradnjo mednarodnega letališča, direktno povezal z Mozambikom, Bocvano in Svazijo. Pred tremi leti jc sklenil trgovinski in kulturni sporazum z Mozambikom, predlani
junija vzpostavil stike s Kubo. ki je lani poslala v deželo trgovinsko delegacijo, marca lani pa, še s SZ. Kraljevina Lesotho je postala bolj zanimiva za ostali svet po tistem. Ico so na .njenih dobrih 30.000 kva dratnih kilometrih odkrili bogata nahajališča diamantov (ti zdaj dajejo 54 odstotkov vrednosti izvoza), pa tudi urana.
Odpiranje v svet je |X>vzročilo nezadovoljstvo v Pretorii, ki je začenjala odkrito podpirati opozicijsko basutovsko kongresno stranko in njeno osvobodilno vojsko Lesotha*. Ta vojska je zdaj v celoti opremljena z južnoafriškim orožjem in črpa svojo moč iz begunskega taborišča, ki so ga nedaleč od meje postavili Južnoafričani in v njem vojaško u-rijo gverilce. Tudi Bocvana in Zambija. ki sta svojčas podpirali Mo-khehle*a, sta se prepričali, da uživa južnoafriško podporo in sta ga
lani proglasil iza nezaželeno osebo na svojih tleh.
Lesotho, ki je zadnja leta tudi dovolil številnim južnoafriškim borcem proti rasizmu, da so se zatekli na njegovo ozemlje, je tako nehoie postal «prifrontna država*, četudi se jim uradno ni nikoli pridružil. Zavoljo tega je očitno postal tarča južnoafriške strategije o destabilizaciji celotnega območja sosedskih neodvisnih afriških držav, ki nudijo oporišča osvobodilnim borcem, kot so to pred njim postali Angola. Mozambik, Zambija in Zimbabve.
TIT DOBERŠEK
SINGAPUR — Prvič v zgpclovini Singapurja so včeraj usmrtili žensko. ki je bila vpletena v razpečevanje mamil. Gre za 35-letno Loh Han Eng, ki so jo skupaj s 35-let-nim pajdašem obesili včeraj ob zori v zaporu Changi.
iiiLMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiniii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui im miiii mili n n m iiimiiiiHMiiuiiuiiiiN
IZJA VE PRINCA SIHANUKA TANJUGU
Pobude za enoten nastop kampučijske opozicije
BEOGRAD — Princ Norodom Si-hanuk je skupno deklaracijo, ki so jo v začetku septembra letos v Singapuru podpisali voditelji vseh treh kampučijskih odporniških gibanj ocenil kot prvi korak in željo domoijubnih sil. da se združijo v obliki koalicijske vlade in s tem dosežejo večjo medsebojno povezanost ter spodbudijo skupno dejavnost v boju proti tujim četam v Kampučiji.
Po njegovi oceni — Sihanuk je prav tako podpisnik deklaracije — singapurski dokument ne določa poti za združitev in usk&jeno dejavnost kampučijskih domoljubnih sil, zaradi česar so tudi ustanovili poseljen -odbor, ki deluje v glavnem mestu Tajske Bangkoku. Norcdom Sihanuk je te ocene izrekel v izjavi za agencijo Tanjug ob koncu obiska v Jugoslaviji.
Bivši vodja Kambodže ni Optimist glede skorajšnje rešitve kampučijskega problema. Meni, da je položaj v Kampučiji in okoli nje zelo zapleten in da bo proces združevanja in ustanovitve morebitne koalicijske vlade dolgotrajen, saj med odporniškimi gibanji še obstojijo gloljoke politične razlike.
Kot glavne pogoje za ustanovitev trojne zveze, je dejal Sihanuk, zahteva vodja narodne fronte za osvo-
boditev hmerskega ljudstva Son San, da predstavniki demokratske Kampučije njega imenujejo za premiera, da mu dajo vsa pooblastila in da nobena druga ustanova ali državni organ demokratične Kampučije ne sme nadzorovati vlade, ki bi jo ustanovil. Najpomembnejše ministrske položaje in veliko večino ministrskih sedežev v morebitni koalicijski vladi bi imeli predstavniki Son Sanovega gibanja, armade demokratične Kampučije pa bi bila pod njegovim nadzorom.
Princ Sihanuk ie v izjavi pojasnil tudi svoje poglede na stališča, ki jih zastopajo predstavniki demokratične Kampučije. Predvsem je poudaril. da so predstavniki demokra* tiene Kampučije ne strinjajo, da bi Son San avtomatično postal predsednik morebitne nove vlade. Po njegovi oceni so poseben odbor u-stanovili prav z namenom, da bi proučili vsa vprašanja, ki zanimajo tri odporniška gibanja in sicer od morebitne ustanovitve koalicijske vlade, s tem pa tudi imenovanja premiera.
Norodom Sihanuk je s toplimi besedami spregovoril tudi o osebnosti in delu predsednika Tita, o njegovi izjemni državniški vlogi, prispevku v mednarodnih odnosih in gibanju
npm/rsrW»r»cfi
Kupuj pohištvo zajamčene kakovosti v izredni izbiri in predvsem v povoljnih pogojih.
Pohištvo ATEC -Istituto Vendite Giudiziarie opremi prav vsak dom in to popolnoma ter v prijetni zavesti, da ste potrošili manj.
Velja si ga ogledati, vedno pa se izplača na kupiti!
ATEC-IVG na Trgu Goldoni 1, tel. 755131 in v Ul. V da Feltre 2, tel. 755771
T R ST