Uhlji dvakrat na mesec In sicer prvi Četrtek po t. In IV v mesecu. Ceni mu I« I K 60 v na lelo, (za Nemčijo 2 K B v, ,i Ameriko In druge tuje drjive 2 K 60 v). — Splii la dopisi se poSiljijo: Ured-alitv« .Domoljuba', Ljubljani. Seme-alikt ulice II. 2, nirotnini, reklamacije In kserall pi. Upravnlltvu .Domoljuba' Ljubljina, Kopitarjeve olke »t 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Inserati u sprejemajo po sledečih cenah' Fnosiopni peMvrsu (testina .Domoljubov«* litine, 34 mm) slane aa enk/if 30 v te a« liska dvaknl 26 Ce se liska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju t ni t en popust — Reklamne notice navidna garmondvrsla 60 v. ..tritr««. Čekovni promet pollno - hranilniCnef* urada ti. 824.797. m«Me prinašal posebnih prilog, m več izhajal bo kot celoten tednik, i 16 straneh, torej vsak teden v idanjem obsegu. Prejeli smo namreč zadnjem času toliko pisem in na dnjem zaupnem shodu slišali toliko nenj, ki po večini izražajo željo, bi vsi „Domoljubovi" naročniki brali. Š prilogami bi pa vesti posameznih pokrajin ne prišle vsem roke. Zato smo se odločili, naj tane list celoten in naj prinaša no-^e iz vseh krajev za vse. Cena listu samo ena in sicer tri K Nemčijo 3 K 60 h, za ostale de-c4 K 60 h). Prepričani smo, da bo list kot tednik kmalu vsem pri-Pil, tudi tistim, ki so bili proti išanju naročnine. Saj bo kmalu em jasno, da se „Domoljub" le (t tednik more uspešno boriti za etinje slovenskega ljudstva zoper vse sovražnike njegove, notranje in zunanje. Z;*to na delo! Dosedanji naročniki:. ostanite zyesti! P^jat.-lji: nabirajte novih naročnikov! Somišljeniki, ki še niste nanj naročeni: med naročnike njegove! Shod zaupnikov. Iz vseh krajev naše kranjske dežele so se zbrali dne 27. novembra najboljši možje, ki jih po vsej pravici lahko nazovemo zastopnike vsega slovenskega ljudstva kranjske dežele. Velika dvorana hotela „UnionK je bila napolnjena zaupnikov našega vodstva, ki so se sešli, da se resno razgovore o najvažnejših vpr; šanjih, ki sedaj pretresajo našo državo in našo ožjo domovino. Izpod snežnega Triglava in iz solnčne Vipavske, s krš-nega Krasa in iz vinorodne Bele Krajine — iz vseh delov kranjske dežele so se kot bratje v borbi za pravice slovenskega naroda sešli možje, ki so pravi neomajeni stebri naše domovine. Bili so zastopani vsi stanovi v teh možeh, ki se niso strašili daljnega pota, da poslušajo poročilo vodstva katoliškonarodne stranke, da se svobodno razgovore o naših najnujnejših potrebah in da izvolijo vodstvo, ki mu za tri leta polože v roke odgovornost in truda polne posle političnega vodstva naše dežele. To je bil zbor, ki zasluži v resnici ime najodličnejšega zastopstva naše dežele. Po- ročila so obsegala velevažna državnopravna in politična vprašanja, in kdor je pogledal na ta odlični zbor se je moral zavedati, da je slovenski narod politično dozorel, da sam sklepa o najvažnejših zadevah svojega političnega življenja. Dogodki v deželnem zboru, ki je v zadnjem zasedanju tako jasno dokazal, da imajo zastopniki ljudstva po svojih zmožnostih in po svoji odločnosti danes edino pravico odločevati o usodi kranjske dežele, so se zrcalili pri tem zborovanju v velikanskem navdušenju za delovanje katoliškonarodnih poslancev. Odločni nastop za pravice ljudstva je žel najviharne še odobravanje, in danes se je videlo bolj nego kdaj prej, da stoji cela dežela za možmi, ki so s toliko odločnostjo dvignili prapor slovenskega ljudstva in ga ohranili na višku vkljub nizkotnemu nasprot-stvu ljudskih sovražnikov in njihovih poslancev. — Dr. Šušteršifi je videl na tem shodu potrjeno svoje delo in je dobil sijajno zadoščenje za vse, kar je pretrpel v zadajem desetletju. Iznova ga je dvignilo slovensko ljudstvo na ščit in ga z burnim navdušenjem izvolilo za načelnika in voditelja v bodočih borbah. In ko so zborovalci gledali svoje vrste, se jim je morala roditi misel, da mi nismo več ona majhna stranka, ki je iz malih po-četkov dvignila prapor za vero in pravico, v viharju navdušenja sO pritrdili, da danes ta zbor zastopa vse slovensko ljudstvo kranj- ske dežele. Ideali, za katere je šla v boj katoliškonarodna stranka, danes zmagujejo in zbirajo okoli sebe vse, kar je poštenega in slovenskega v naši deželi. Zato pa ni bila nobena izprememba, ampak le izraz dejanj-skih razmer, da se je ta zbor smatral kot najpopolnejši izraz našega ljudstva, in da je dal stranki, ki jo je na novo ustanovil in organiziral, ime s.lovenske ljudske stranke. Popolno soglasje, ki je vladalo na tem velikanskem zborovanju, nam priča, kako globoko je v našem ljudstvu ukoreninjena demokratska politična misel, ki jo zastopa katoliško narodna — sedaj slovenska ljudska stranka. Takega velikanskega političnega shoda še ni videla Ljubljana, in če se pomisli, da so to le zaupniki, tedaj smo lahko uverjeni o nepremagljivosti naše ljudske stranke. Predsedništvo je bilo sestavljeno tako: Predsednik dr. Šušteršič, podpredsednik dvorni svetnik Suklje, zapisnikar dr. L a m p e. Dr. Šušteršič je v poročilu vodstva popisoval zadnje triletne boje in zmage katoliško narodne stranke ter razvil iz nova krščansko-demokratični prapor, s katerim gremo v borbe za ljudske pravice. Dvorni svetnik Suklje je popisoval razmerje Avstrije do Ogrske in obširno poročal o stališču Slovencev proti reški reso luciji. D r. K rek je pa proklamiral med burnim odobravanjem, da se zborujoča stranka odslej proglasi za slovensko ljudsko stranko. Več o teh govorih še izpregovorimo. Z viharnim navdušenjem so bile sprejete dotične resolucije. Pri volitvi načelnika slovenske ljudske stranke se sliši med burnim pritrjevanjem samo en glas: Dr. Šušteršič! Dr. Krek izjavi: Če izvolimo mi se-daj dr. S u s t e r š i ča za načelnika, storimo to iz prepričanja, da je on danes eden prvih mož politične javnosti ne le pri nas, ampak v celi Avstriji. Mi se ne klanjamo njegovemu terorizmu, kakor trdijo nasprotniki, ampak njegovemu duhu in njegovi požrtvovalni odločnosti za našo ljudsko stvar. Zato predlaga dr. Šušteršiča za načelnika. Podpredsednik Suklje da predlog na glasovanje in z velikanskim navdušenjem je bil soglasno i z -voljen dr. Šušteršič za načelnika slovenske ljudske stranke. Dr. S u s t e r š i č se je zahvalil ter pravi, da je ta izvolitev največja čast, ki se mu sploh more izkazati. Kot izvoženi na čelnik slovenskega ljudstva izjavlja, da ostane tisti, kot je bil ^Odobranje) in se bo držal načel ki jih je stranka proglasila, ter pre pričanja, da je v politiki včasih ena kaplja odločnosti več vredna, kakor pa potoki ..modrosti'. Za tri leta hoče biti pni sluga slo venskega ljudstva. V vodstvo je bilo nadalje izvoljenih po pravilih 15 člsnov: A. Belec, Ivan Lavrenčič, Ivan Stanovnik, Anton Jeriha, Ivan K r e g a r, Luka Smolnikar, Oton pl. Detela, profesor E v g e n J a r c , A. Kalan, A. Koblar, dr. Janez Ev. Krek, dr. E Lampej dr. Vilko S c h \v e i t z e r, J. Šiška, d r. F r D o 1 š a k. Poleg tega pripadajo v vodstvo vsi državni poslanci stranke in vodstvo ima pravico, da pokliče 3 gospe de v vodstvo. Predsednik se spominja na to stop'imi besedami rajnega poslanca P a k i ' a Zi naslednika mu prtdlaea poslanec Jaklič g. dvoinega svetnika $ u k 1 j e t a. G. Pire (Sodražica) poživlja kandidata in druge poslance, naj se z vso od ločnostjo potegujejo za interese kmečkega stanu v borbi proti gnilemu, zastarelemu liberalizmu. . i G. Šuklje izjavi, da sprejme kandidaturo: Moj program je program stranke. Skupno z dr. Šusteriičem bom zastavil vse svoje moči v to, da privedemo načela stranke do zmage Dr. Šušteršič opozarja krošnjarje na sklep deželnega zbora, pri katerih ne sme deželni ndbor pobirati naklade na kro-šnjarsko pridobnino. Oglase se še k besedi: g. M i 1 a v e c (Ljubljana), ki želi v vodstvu zastopane tudi železničarje, g. župan Markoc (Pre'oka), ki govori o potrebah svojega kraja zlasii glede cest, g župan Jerman (Kot pri Črnomlju), ki popisuje zahteve kmetov v Bili Krajani, zlasti glede železnice, g. S u š n i k (Vrhnika) za izsuševanje barja in pomoč proti povodnji, g. Pavlovčič (Suhor) o vodovodu. Dr. Šušteršič opozarja na to, da je deželni zbor dovolil 4 milijone za take zadeve Naj se obračajo zaupniki do deželnega odbornika g. Povšeta. Priporoča tudi novi delavski list »Naša moč". Krščansko-socialno delavstvo je poslalo svojo izjavo. Došlo je še več izjav, ki jih priobčimo prihodnjič. Dr. Šušteršič sklene slednjič to krasno in vzorno zborovanje z burnimi zahvalnimi; si a v a klici na vladarjja, ki je sklenil dati ljudstvu splošno in enako volivnoprj v i c o. Popoldne je bil banket za 400 oseb Pri banketu je svirala ljubljanska društvena godba in se je govorilo veliko velevažnih napitnic. Tako se je končal shod zaupnikov v največje zadovoljstvo vseh udeležencev fcj so šli na dom s krepko nado, da bodt zmagala naša načela! Boj za ljudske pravice, n Splošna in enaka volivna pravica. Kranjski deželni zbor je imel 24, no vembra zadnjo letošnjo sejo in se skoraj gotovo snide zopet kmalu po novem letu, Katoliško - narodni poslanci morajo biti ponosni na svoje uspehe in nj hovi volivci smejo b ti povsem zadovoljni ž njimi. Več kot tri leta so naši vrli poslanci neustrašeno zahtevali, da se razširi volivna pravica za deželni zbor in odpravijo krivice, ki jih mora trpeti zlasti kmečko prebivalstvo. Po dolgem, hudem boju je morali odnehati liberalna nemško -slovenska večina v deželnem zbo u. Ntmški veleposestn;ki so sicer pri glasovanju zapustili zbornic*, ktr le niso hoteli biti sami sebi prgrebci, obe slo venski stranki pa ste prejeli v zadnji številki objavljene predloge za splošno, enako, neposredno in tajno volivno pravico, lo-slanci in poslušavci so živahno ploskali in navdušeno klicali .Živio". Sedaj je naloga vlade, da hitro izdela načrta zakonov o raz-š rjtnju volivne pravice in ju predloži državnemu in deželnemu zboru v sklepanje. S tem pa je bila za sedaj tudi končana obštrukcija v deželnem zboru. Nasprotniki so premagani, triletni boj se je končal z zmage katol. narednih poslancev. Liberalci so n kušali zb gati naše volivce po deželi s klicem: .Liberalcem groš, klerikalcem knof!" To se jim ni posrečilo. In v zadnjih sejah je deželni zbor dovolil razne podpore, jih hočemo kratko navesti. Vodovodi. Kakor smo že omenili, so katoliško-m rodni poslanci po načelniku dr. Šuster šiču nujno predlagali: Deželni odbor se pooblašča, da sme obljubiti in tudi izplačati deželne podpore za vse one vodovode m uravnave voda, za katere so načrti že izdelani in od vlade potrjeni. V ta namen s®e deželni odbor po potrebi uporabljati posojilo-ki je bilo že leta 1900 dovoljeno v znesku 4 milijonov kron. Seveda bode smel deželm Ibor dobiti tudi potrebno število inženirjev, bodo že spomladi pričeli z raznimi deli. i Najnujnejše in največje delo je osu-5vanje ljubljanskega barja, roški so proračunjeni na 4,184 000 kron. ržava prevzame 45 % ali 1 694.520 kron, ižela pa polovico, katero pa ji država podi brez obresti. Ko se to velikansko delo iz ji, brdo — kakor je v svojem govoru iglašal dr. Šusteršič — stili na osušenem ij-ju namesto bornih koč ponosni kmečki imovi, v katerih bode bival srečen, čvrst ovenski kmet. Ko pa se dovrše dela na ;rju, bode mtgoče vs*j deloma odpeljati di povodnji v Planini in ob Pivki. Uravnava Mirne je drugo ve-[0 gospodarsko podje je dežele. Večina >la je že dovršena. Treba pa je pop»lniti avnavo Mime še v gorenjem delu reke doli pri Dulah. Za ta dela pa bode treba :eti v roke še 276.000 kron, ki jih pla-ta država in dežela Tudi ta predlog je i poročilu posl. Žitnika obveljal brez ugo-ira. Vodovod za Kranj in »kočo se bode tudi pričel graditi morda že idoče leto. Držaja prevzame 248.000 kron roško v, dežela in mesto Kranj pa 186 000, ie vasi pa 58.909 kron. Uravnava hudournikov S o r a • R a -ena je tudi nujna stvar. Tudi ta zakon bil sklenjen. Država plača polovico, drugo i dežela in občina Žiri. Glede vipavskih voda je zbor lenil: Deželni odbor naj nemudoma polito, da se sp»peln!jo že narejeni načrti v prihodnjem zasedanju predlože dežel-mu zboru. Posl. D r e b n i č je toplo iporočal zgradbo vodovoda za vas Radlek. i vas je ena najrevnejših na Blokah, ker na nobenega gozda. Večinoma se ljudje eživljajo s prevažanjem kupčijskega blaga, ta zaslužek je uničen vsled dolenjske leznice. Zato naj bi se vasi preskrbel »j petreben vodovod. Posl. Drobnič je di toplo priporočal prošnje posetnikov iz sre pri Blokah za razdelitev skupnih zem K. Da se to hitro zgodi, naj dež. cdbor množi število zemljemercev. Za vinogradnike je dež. zbor Pet dovolil 40.000 kron, ki naj se raz-le kot brezobrestna posojila, kakor prej-ja leta. Deželni odbor pa je dobil naro-°> naj izposluje od države še višje pojil.. Povodnji. V raznih krajih na Kranjskem so vsled prestanega jesenskega deževja velike po-dn;i, tako na ljubljanskem barju, v pla-»ski in cerkniški dolini, v občinah Dob, dboršt, Zagorica in Pece na Djleniskem, izlivu Krke itd. Deželni zbor je devolil na predlog dr. Šušteršiča 20.000, ki naj jih razdeli za semena in gnojila revnim posestnikom, katerih domovja in zemljišča so pod vodo. Opravičeno pa upamo, da bode vlada dovolila še večjo podporo. Živinoreja. V povzdigo živinoreje je zbor dovolil kmetijski družbi za tekoče leto 70000 kron. Posl. Po v še je nujno predlaga), naj država zapre mejo uvozu italijanskim prašičem, 3 katerim so uvaža tudi prašičja kuga; dalje se naprosi vlado, da ne odpre meje živini iz Rusije in balkanskih držav in izdatneje podpira domačo živinorejo. Posl. M e j a č je ta predlfg, ki je obve'jal, utemeljeval v daljšem govoru. Ceste. Za cesto od Št. Petra na Javornik je dež. zbor na predlog posl. Žitnika dovolil 10.000 kron podpore in naročil dež. odboru, da se ta cesta pcdaljSa v loško, odnosno cirkniško dolino in svoj čas uvrsti med deželne ceste. Posl. P f e i f e r je toplo priporočal prošnjo občine Drašiče, da se preloži cesto do Metlike in občinska cesta Vinica Preloka u»rsti med okrajne ceste. Zbor je dalje skleni', da se zgradi okrajna cesta od Kr-melja v Tržišče Prošnjo je podpiral tudi posl. Koša k. Posl. Jaklič je poročal in predlagal, da se preloži okrajna cesta čatež-Lipa v Suhi Krajini. Preloži se deželna cesta med Litijo in Šmartnim. Na predlog posl. dr. S c h w e i t z e r j a in tovarišev se je naročilo deželnemu odboru, naj potrebno ukrene, da se občinska cesta s Trebelnega v Nemško vas uvrsti med okrajne ceste in napravi primerna cesta iz Šmihela pri Žužemberku do deželne ceste. Okrajna cesta Črnomelj Metlika se je uvrstila med deželne ceste. Draginjske doklade. Deželni zber se je moral tudi ozirati na prošnje učiteljev in deželnih uradnikov, katerim je zaradi velike draginje dovolil primerne mesečne doklade, dokler se plače stalno ne urede. Oziralo se je v prvi vrsti na družinske očete. Delavski domovi. Dr. K r e k je obširne utemeljeval predlog, naj se novi delavski domovi oproste 24 let vseh deželnih, okrajnih in drugih prlklad, kakor to določa državni zakon. Zdrava in cenena delavska stanovanja so za delavstvo največjega pomena. Socijalno-politični svet. Da se omogoči zavarovanje življenja in starostnih rent, je dr. Krek obširno utemeljeval predlog, naj se izvoli poseben socijalno-politični odsek 6 članov, ki bede pr»učil to velevažno vprašanje. Gledališče. Dežela je več let dovoljevala 24.000 K podpore za nemško in slovensko gledališče. Letos pa so se katoliško - narodni peslanci temu edločne uprli. Dr. Šusteršič in dr. Krek sta dokazovala, da bi ket narodni poslanci s tem plačevali le bič, s katerim je liberalna večina veliko let manjšine pritiskala ob steno. Plačali bi napojnino za liberalne nemško slovensko zvezo, ki je liberalcem dajala groš, nam pa knof. To bi bilo sramotno, zato so kot narodni poslanci odločno upro tej podpori. KroSnjarji. Dr. Šusteršič v imenu finančnega odseka poroča: Finančni odsek predlaga: Visoki dež. zbor skleni: 1. Deželni odbor ne sme odslej več pobirati deželno doklado od krošnjarske pridobnine. 2. Deželnemu odboru se naroča, da krošnjarjem vrne deželno doklado, ki so je vplačali od 1. januarja 1903 dalje ed krošnjarske pridobnine. 3 Deželnemu odboru se nalaga, vse potrebno ukreniti, da se razbremenijo pravi krošnjarji tudi od vseh drugih avtonomnih doklad ; v ta namen naj deželni odbor predloži v najkrajšem času zbornici potrebne predloge. Dr. S c h o e p 1 govori k predlogom priporečilne. Sprejeto. Političen pregled. Iz državnega zbora. Dne 28. minulega meseca je pričela zbornica zadnje zasedanje šestletne volivne dobe. Velevažno, zgodovinske za državo utegne biti to zadnje zasedanje že davno na smrt obsojenega parlamenta. — Ministerski predsednik grof Badeni je poizkužal peživiti in okrepiti parlament s peto veliino kurijo in jezikovnimi naredbanai, dr. Kerber pa je uporabljal v iste namene razna umetna sredstva, ki so mu jih pripravljali razni dvorni svetniki in zaupniki. S polnimi rekami je sipal milijone, da bi žel na politični njivi jekleno pšenice. Toda brez vspeha. Kaj pa Gavč? Ta je zopet prišel z nevim volilnim redom, s katerim upa prenoviti in preroditi avstrijske državo. Gavč in volivna preosnova. Težko so pričakovali dne 28. novembra vsi sloji izjave ministerskega predsednika Gavča glede volivne preosnove. Dvesto tisoč delavcev je demonstriralo pred zbornibo za splošno in enake volivne pravico in nestrpne čakalo Gavčeve izjave. Gavč je res govoril — govoril pa tako, da ne more z njegovim govorom soglašati nobena stranka. Povze-mima samo na kratko. Ko je po običajnem uvodu prišel v svojem govoru do volivne preosnove, je najpreje priznal, da zbornica s svojim sklepom meseca oktobra letošnjega leta sicer ni priznala nujnost vprašanju o vpeljavi splošne volivne pravice, vendar pa je s svojo tedanjo*večino priznala neizogibno potrebo volivne preosnove. Dolžnost vlade je gibanje za volivno preosnovo, ki je po zadnjem zasedanju pretresalo Avstrijo, spra viti v redni, mirni, poštami tek. Minister pravi dalje, da vlada pripravlja načrt, ki se bode oziral na zgodovinski razvoj Avstrije, na narodnostne in kulturne razmere v državi. Oziralo se bo tudi na razne druge volivne načine in sprejelo od njih, kar je dobrega in kar se da pri nas v Avstriji porabiti. Vlada hoče predlagati volivne okraje, da Dodo za-vorovane narodne manjšine, in tu tudi na te ne misli, da bi odvzela branja in pisanja nezmožnim volivno pravico, niti jo omejiti na gospodarsko samostojne osebe. Vlada bo vse storila, da predloži predlogo najkasneje meseca februarja prihodnjega leta tej zbornici. Ker bo vsled odpadlih poslanskih mest iz trgovskih zbornic in iz splošnega volilnega razreda prostih 178 sedežev, zbornica pa ostane pri številu 425 poslancev, bo treba napraviti nova volivna okrožja. Tudi gosposko zbornico namerava izpremeniti Gavč in sicer tako, da dobe v nji zastopstvo veleposestniki in trgovske zbornice, ki izgube po novem volilnem redu svoja mesta v poslanski zbom''ci. Nato se je začela v zbornici glede volivne preosnove razprava, o kateri bomo poročali prihodnjič. Naši poslanci. Dr. Šušteršič in tovariši se nujne predlagali že pri prvi seji sedanjega državno-zborskega zasedanja, naj vlada dovoli izdatno podporo po povodnjih poškodovanim posestnikom na Kranjskem; pcslanec Po v še in tovariši zahtevajo podpore posestnikom, katerim je sneg pelemil drevje; poslanec Pfeifer je nujno predlagal podporo za po-gorelce v Šmečicu pri Krškem. Dalje je stavil dr. Šušteršič na ministerskega predsednika vprašanje v zadevi ljubljanske tobačne tovarne. Politična stavka. Dolgotrajen bej je bile avstrijsko delavstvo za splošno in enako volivne pravico Sedanje politične razmere v Avstriji delavstvo ne more več dolgo prenašati. Boj za delavske zahteve je pa dosegel mnogo večjo resnost dne 28. novembra, ko se je sešel državni zbor. Cel teden prej se je agitiralo po celi Avstriji med delavstvom, da dan otvoritve parlamenta praznuje kot svej de- lavski praznik. De'avstvo vseh mest se je odzvale temu pozivu. Na Dunaju se večinoma ni nikjer delalo in delavstvo se je sešlo k velikanski manifestaciji. Do dvesto tisoč ljudi je korakalo v izprevodu, ki se je pomikal po dunajskih ulicah mimo državne zbornice in se šele okoli tretje ure popoldne razšel. Manifestacija se je razvila v popolnem redu. Desadki « drugih mestih. V Ljubljani je manifestiralo 10 tisoč delavcev. Vsi delodajalci so dali delavcem prosto, trgovci so pa zaprli svoje trgovine. Le tobačna tovarna je hotela, da delavci pridejo na delo. Toda delavci drugih tovarn so zaprli dohod k tobačni tovarni, da ni mogel v torek nihče na delo. — V Pragi je prišlo pri manifestaciji do nemirov, ker nekatera iavna poslopja niso bila zaprta. — V Gradcu je manifestiralo 20 tisoč delavcev, toda v najlepšem redu. Isto tako mirno je demonstriralo v Karlovih Vari h 10 tisoč delavcev. — Manjše manifestacije so bile v Mariboru in Celju, kjer nemške tovarne niso pustile svojim delavcem, da bi se smeli udeležiti sprevoda po mestu. Katoliški shod na Dunaju. Pred par tedni je zboroval na Dunaju peti avstriiski katoliški shod. Že dvajset let ni bilo splošnega avstrijskega katoliškega shoda. Temu so bili deloma krivi narod nostni prepiri, veliko več pa nasprotja med ustavoverno in demokraško strujo v vrstah avstrijskih katoličanov. Navzoči so bili na letošnjem shodu trije kardinali, dolga vrsta škofov, visoko plemstvo, kmetje, delavci itd. Glavni vtisk shoda je bil ta, da katoliška misel izkuša ublažiti narodna nasprotstva na podlagi enakopravnosti in socijalna nasprotstva s priznanjem upravičenih teženj vseh stanov. V imenu Slftvencev je govoril dr. Lampe, ki je povdarjal krepko katoliško organizacijo med Slovenci, ki vedno bolj razširja svojo moč. Mi katoliški Slovenci smatramo katoliško misel kot misel katoliškega prebivalstva in zato snujemo kmetijske zadruge, istetako dramimo obrtnike k obrtnemu združenju in pomagamo delavstvu v njegovih strokovnih društvih. Dr. Lampe je žel burne pohvalo. Zmede na Ogrskem. Ministrski predsednik Fejervari je iz-jRvil, da ogrski državni zbor v sedanjem sestavu ne služi blagru Ogrske. Potrebna je popolna preosnova zbornice Na vsak način hoče napraviti red. Razpustiti name-merava zbornico in razpisati nove volitve pri katerih nastopi s programom splošne in enake volivne pravice. Z združenimi strankami se ne namerava pogajati, ker smatra pogajanja za brezuspešna. Kralj ne more pritrditi združenim strankam,, ker bi^kršil svojo prisego. Položaj je jako resen, a u«. da prepriča mažarsko ljudstvo o brezuspej nosti bojev. Vlada namerava s silo nastopiti proj budimpeštanski stolici, ki noče izročiti tijj davkov. Ministrstvo se ne namerava posluj policije, marveč deželne brambe. D»zdaj izmed 53 mest 21 ne izroča davkov vladi Najbrže sklene skupščina budirrpeštanskegj mestnega zastopa, da se izroče vladi prosto voljno vplačani davki. Temu vzgledu bodo sledila tudi ostala mesta Kulturni boj na Francoskem, Francoska zbornica je sklenila, da prične s podrobno razpravo v zakonskem načrti ločitve cerkve od države. Starostno zavarovanje na Francoskem. Francoska zbornica je odobrila prvi del zakona o starostni preskrbi delavcev, ki določa, da imajo pravico do starostne preskrbe hišni uslužbenci, ki dovrše 60 leto. O takem zakonu bo sklepala še v tem zasedanju naša državna zbornica. Norveški kralj — Hakon VII, Pred nekaj meseci smo poročali, da je daleč gori na severu država N«rve§ka odstavila svojega kralja. Ko so bila različna pogajanja s Švedsko ostala brez vspeha, treba je bilo iskati drugod kralja. Pcnijaii so norveško krono na nekaterih mestih, dokler je ni sprejel danski princ, ki si je kot novi norveški kralj nadel ime HakonVII. Izvolil ga je cel narod in mu določil 700000K letne plače, kar princu posebno ugaja. Za svoje geslo si je izbral „Vse za NorveSko" Izvolitev danskega princa za norveškega kralja spominja, da sta bili tesno zvezani Danska in Norveška skozi stoletja Danski kralji so vladali na Norveškem od I. 1387 de 1. 1814, ko je pripadla Norveška Švedski. Tudi v črni gori — splošna i« enaka volivna pravica. Črnogorski knez Nikola je v zvezi z oklicem, v katerem daje svojemu naroda ustavo, objavil tudi volivni red za bedoie volitve v skupščino. Volivni red temelji na principu splošne, enake in neposredne «• livne pravice. Volivno pravico ima vsaki v deželi bivajoči Črnogorec, ki je dovršil 21. leto ter uživa vse državljanske pravih Pravice izvoljeni biti pa imajo vsi oni V0' livci, ki so stari 30 let in plačujejo najnw») 15 kron davka. Voli se osebno in ustmeno. Sultan zopet v škripcih. Zadnje dni so evropske vuievlasti z vso strogostjo nastopile proti sultanu z zahtevo, da uvede potrebne preuredbe na Balkanu. Že cela Itta obljublja sultan, da bo ustreg« splošni želji in zahtevi — toda, izp*loil * „j prav ničesar. Baš zato so ga prijele vele-vlasti, ki se poslale združene brodevje pod poveljstvom avstrijskega admirala proti Carigradu, stolnemu mestu turškemu. Prisiliti hočejo na ta način lenega vladarja, da na-Ipravi red v svoji državi, ali pa naj edleži Ižezlo in krone. Morda pride do zgodovinsko ■važnih dogodkov. No saj je skrajni čas, da Ldklenka gnjili turšii vladi v Evropi. ■Makedonija postane baje samo-i stojna. I Turški vojaški in svečeniški krogi so ■jako vznevoljeni na velevlasti in jim prav [nič ne zaupajo. Trde namreč, da nameravajo [velevlasti iz makedonskih pokrajin ustano I viti tako samostojno provincijo, kakršna je [Vzhodna Rumelija. Velevlasti nameravajo baje [za enkrat zahtevati v Makedoniji le finančno (nadzorstvo, a čez nekaj časa pa odstranitev [turških čet. V Makedoniji bi ostali le oni [orožniki, ki jim poveljujejo tuji častniki. Vojska med Rusijo in Turčijo. Turški vladni krogi so jako vznemirjeni, ker se boje vojske z Rusijo. Turški zastopnik vlade v Tiflisu je namreč poročal, da zbira Rusija velikanske vojne sile na Kavkazu pod pretvezo, da hoče zadušiti nemire na Kavkazu. Med vojaškimi krogi so pa razširjene govorice, da pride na Kavkaz tudi velik del mandžurske armade, ker hoče [Rusija z vojsko priti Turkom zopet dvigniti vojaški ugled ruske armade, ki je trpel [vsled porazov v Mandžuriji. Turčija je že Mala svojemu peterburškemu poslancu po-Itrebna navodila. Še vedno nemiri v Rusiji. Vsak bi pričakoval, da bodo neprestani [nemiri in upori prenehali sedaj, ko je car [obljubil dati svojim narodom ustavo. Toda jne: Še vedno prihajajo iz vseh ruskih mest [port čila o novih pobi jih. stavkah in raznem »pornem gibanju. Tako poročajo iz Moskve P novem velikem stavkarskem gibanju. V pnogih tovarnah so delavci že ustavili dele. 'Vršili so se že veliki izgredi. Vtč tovarn je popolnoma porušenih. Za dan 4. decembra Be pripravlja zopet splošna železniška stavka. Znatno pa se je poslabšal položaj v Rusiji, •dkar so se pričeli vojaški upori. O takem "Poru se poroča iz Odese, ki je prepričal vlado, da se ne more zanesti na vojaštvo, rudi iz drugih mest dohajajo vesti o vojakih nemirih. V Sevastopolu so se upornim mornarjem pridružili tudi pristaniški delavci. Prebivalstvo zapušča mesto. Uporniki so raz-Ijali tudi železnico. Da je položaj v Rusiji resen, nam svedoči neka brzojavka Viteja, & je sklenil mir z Japonsko. V njej pravi 'isoki dostojanstvenik, da prekašajo seva-itopoljski dogodki pe svoji resnosti vse dotedanje dogodke. Upor v azijski Rusiji. Z bivšega bojišča na daljnem vzhodu so dohajala zadnji čas poročila e raznih nemirih. V Vladivostoku je zažgana vsa kitajska last in tudi last mnogo drugih inozem-cev, General Linsvič je izgnal hujskače, ki se došli iz evropske Rusije. Povzročitelje vladivostoških nemirov bo sod'lo vojno sodišče. Beda na Japonskem. Na Japonskem vlada grozna lakota. Pel miljona ljudi trpi najhujše lakoto, pol mi-ljona nesrečnež, v pa bo morale umreti vsled pomanjkanja živil. Ljudstvo krade konje in jih je; mnogo ljudi je prišlo ob pamet vsled lakote; stariši prodajajo otroke, da debe nekaj denarja. — Sedaj vidimo, zakaj se je Japoncem tako mudilo s sklepanjem miru in zakaj so bili pri tem sklepanju tako prijenljivi. Zmanjkalo jim je sredstev za nadaljevanje vojske. LISTEK. Zaradi pahljače. (Gabrijela Preissova.) Večja soba v stanovanju gospoda tovar-n škega ravnatelja je bi'a krasno razsvetljena. Gospa je ravno spustila težke zavese pri oknih, sedla na divan in uprla ponosni pogled v osemnajstletno edinko Jelico, ki je stala pred visokim ogledalom. Pomerila je ravnokar novo krasno obleko vijoličaste barve in z vidnim zadovoljstvom zrla v zrcalo. Zraven nje je klečala šivilja in z le njej lastno natančnostjo uravnavala gube in gubite, ki so se pojavile na krilu. Gospa na divanu je ploskala z rokama in b la nap' 1 v nebesih. Bilo je res nekaj krasnega, pogledati to sijajno krasoto in milobo mlade hčerke. Gotova si je bila rav-nateljeva soproga, da bo njena hčerka na plesu, ki seima'v kratkem vršiti, najlepše opravljena. Vse jo bo občudovalo, vse se ji klanjalo. Isto je slutila tudi gospica Jelica. Po-drsala je z nogo, obuto v rumene svilene čreveljčke po tlaku, kot bi se hotela že zavrteti po plesni dvorani, pogledala se krog sebe, kako ji stoji nova plesna obleka, in čutila se je vso srečno. „Še pahljačo, mamica", dejala je Jelica z napol prosečim, na pol zapovedujočim glasom; „da vidim, kako se bo prilegala k tej obleki." Gospa se je požurila k omari, odprla predal in prinesla hčerki belo pahljačo iz nojevih peres z dolgo pozlačeno verižico. Jelica je vzela pahljačo v roko, jo spustila nizdol ob sebi in se pogledala zopet v zrcalo. Nato jo je razprostrla ia jo približala obrazu. Prejšnji ljubki nasmehljaj je hipoma izginil z obraza, čelo se je nagu-bančilo, začula se je ganljiva tožba: „Saj sem vedela, da se bela pahljača nikakor ne bo prilegala k vijoličasti obleki. Vidite, zdaj mi bo še vso obleko skvarila." „0 to je malenkost, Jelica, ki je ne bo nihče opazil", tolažila je mati razburjeno hčerko. „Jaz pa hočem, da je vsa plesna obleka taka, kot se spodobi. Saj sem že takoj takrat rekla, da pahljača mora biti tudi nova, ko smo kupile blago za obleko. In vi ste rekli, da ni potreba nove, zdaj pa vidite, da je ta kakor stara krpa." „Le nikar si zaraditega ne skvarite dobre volje, gospodična", pristavila je ponižno šivilja. „A moja Jelica ljubi dovršenost v vsakem oziru", odvrnila je gospa, ponosna na to lastnost svoje hčerke. „Zdaj tudi meni ni ljubo to, toda ne morem pomagati. V H. (to je bilo ime uro oddaljenega mesta) se pahljače ne dobo, na Dunaj pisati je pa že prepozno." „Pa bi se lahko brzojavilo", dejala je Jelica skoraj jokaje. „Tudi za to je že prekasno. Ura je pet, do mesta je eno uro in ob šestih je brzo-javni.urad že zaprt. In s par konji se je odpe'jal oče, z drugim parom pa je šel hlapec po drva." „ Torej bom morala ostati doma in niti enkrat v letu ne bom mogla na ples. Čemu mi bo zdaj ta obleka, katere sem se tako veselila?" Glasen jok je udušil za nekaj časa Jeličino jadikovanje. „Anka bi morda pa le še prišla do šest«h v H ?" „Mogoče", — odgovori'a je po kratkem premisleku gospa, »silno rada bi ti izpolnila tvojo željo. Poskusive! Napiši hitro brzojavko na tvrdko Filer na Dunaiu in naroči kakor želiš, jaz grem med tem hitro poklicat Anko." Gospa je odšla iz sobe, a ko je stopila na prosto, se je mislila že umakniti nazaj, kajti bril je zunaj mrzel vihar, ob kakršnem človek psa nerad zapodi iz hiše. Toda hotela je na vsak način ugoditi želji svoje edinke. Jelica je hitela v plesni obleki v svojo sobo k pisalni mizi in z drhtečo roko napisala s svinčnikom brzojavko, ki se je glasila: Tvrdki Filer, Dunaj, Graben 20. Pošljite nujno krasno pahljačo rumene barve, primerno k plesni obleki." Pripisala je še naslov in odhitela zopet v sobo, kjer je bila med tem ostala sama šivilja. .Vidite, šivilja, kaka težava je na deželi, 6e hoče človek kaj naročiti. Nikdar se ne bi marala omožiti na deželo. „lmate prav", pritrdila je šivilja, „v mestu ima človek vse bolj zložno in bolj priročno." „In Anke še zdaj ni, moj Bog, to je cela večnost" Nato je Jelica odprla vrata in stopila na hodnik, toda ošinila jo je mrzla sapa in v hipu je bila zopet v gorki sobi. Čez nekaj časa se začujejo zunaj koraki „No, hvala Bo*u", vzkliknila je Jelica, ko je zagledala mater in Anko. .Hitro, hitro denar za brzojavko !a Gospa ravnateljeva je odprla denarn co in pričela naštevali denar Anki v roko. Imela je slučajno ravno prav drobiža, a zadnja desetica se je zatrkljala pod omaro. Jelica je bila kot na iglah. Ko ji je slednjič prinesla šivilja še ono desetico, je stisnila denar in brzojavko Anki v roko in naroiila: „Teci s to brzojavko v H in jo oddaj prej ko mogoče Če boš zelo tekla po potu, dobiš jutri od mene desetico in kos belega kruha. Tak« — zdaj pa le hitro. Anka je bila desetletna hčerka ne še posebno stare a uboge vdove, ki je stano vala v bornem stanovanju poleg ravnateljeve hiše. Bila je kot za postrežnico pri ravna-teljevih in tudi njena hčerka Anka jim je mnogokrat kaj malega pomagala. Ta je bila sicer 2e precej velika, tcda slabotna, in rahlega zdravja. Oblečena je bila v lahno, že precej ponošeno a skrbno zašito obleko. Na nogah je imela pisane nogavice in lesene opanke, ki s« bile precej večje kot njene nožice. Samo glavo je imela dobro omotano z gorkim volnenim robcem. Ko ji je gospica Jelica obljubila desetico in belega kruha, so ji ctriške oči zasijale veselja. (Konec prih.) Zagodel jim je. Bilo je tam doli neKje na Dolenjskim. Pri fari je bilo žtgoanje. Ktr so pa fantje mislili, da se mora cerkveno žegnanje praznovati tudi s plesom, zato so naprosili ne kega gostilničarja — ljudje so o njem govorili, Ja sta mu tretja in sedma božja za poved skoraj neznani — da naj prosi pri županstvu dovoljenja. Zupan pa dober in vzgleden mož seveda ni dovolil, da bi se s plesom onečeščaval za faro tako velik praznik la to je jezilo fante, še bolj pa gostilničarja, ker je vedel, da bi lahko zvabil par kronic več iz ljudi. Sklenili so, da se maščujejo nad županom. A kako? Brihtne glavice so jo kmalu stuhtale. In gostilničar je zaupal skrivnost svoji ženi. A če le ena babnica ve za kakšno stvar, potem kmalu ve za njo ves svet, tako sem slišal večkrat od starih ljudi, a ne vem, če je res ali ne, le to vem, da je kmalu prišla „skrivnost" tudi županu na ušesa; zvedel je, da mu mislijo ravne za gcd eno zagosti. Ljudje so mu svetovali, da naj se jim izogne tisti večer, a župan je bil misli, da bodo potem imeli nanj še večjo piko in korajžo. Sklenil je, da prežene tem tičkom na primeren način enkrat za vselej veselje, kaliti nočni mir. — Težko pričakovani večer se je približal. Pri klobasarju so se zbirali mačjemuzikarji — pri županu pa je bilo na videz vse t ho. A samo na videz, kajti samo v zadnji sobi je bilo zbranih nekaj moških, ki so se dobro zabavali pri kozarcu vina. Zlasti židane volje so bili c če župan. — Okrog polnoči je dal Klobasarjev znamenja, da bo treba na „delo". »Da mi nihče ne štorklja tako, da bi se lahko zbudila cela vas! Ti Grobov, dobro pazi na kravji zvonec, da ti ne zapoje prekmalu. Lepo tiho, prav po mačje se moramo približati, saj bomo napravili mačjo muziko! Na koncu h še se vstopimo v krog in ko bom dal znane, s tem le rogom — in pri tem je pokazal r! ki ga je imel navadno kravji pastir -krat pa začnite. Le glejte, da boste dobi pritiskali, saj bodo dali potem o{ župan za pijačo!" in čul se je pritajt smeh. Kmalu je prišel županov France in Sp»| ročil, da so muzikontarji že blizu. Možje a se namuznili, pogledali drug druzega in moli odšli v gornje nadstropje. Prišli so ravn prav, da so jih videli, kako so se tihotapsk bližali, prvi Klobasarjev. Vstopili s6Se krog in banda se je pričela. Zvončkaajt piskanje, mijavkanje, človek bi skoraj misli da se bliža sodnji dan. Kar naenkrat se je začulo neko pij skanje in curek vode je šinil ravno sko rog — Klobasarjevemu v obraz. Divja klet vina je dala znamenje sosedoma, da sta p« grabila vsak škaf vode in muzikoatarjei hladila kri. V hipu so pozabili muzikontaiji vse „viže" in odnesli so pete kar najhitrejt mogoče. Dobili so pijače in sicer k preveč, saj so bili še od zunaj vsi premočeni. OJ županove in sosednih hiš sem pa je odmeval glasen smeh. Vsa stvar pa je bila tako-le izpeljani Župan je vedel, da zaprtija pri takih ljudeL ne izda mnogo in zato ni naznanil žandar-roeriji. Snel je malo brizgalnico in sklenil je, da jim ohladi na ta način kri. V zgornje nadstropje so nanosili velik čeber vode. vanj postavili brizgalnico. Prinesli so še p« škafov. Župan je še naprosil dva svoja prijatelja, da sta mu pomagala hladi i vroče-krvneže. Drugi dan se v vasi ni nič drugega govorilo, kakor ® tem, kakšno „pija&>" je pripravil župan za .muzikontarje". Da se „rauzikontarji" niso upali drugi dan pokazati, si lahko vsak sam misli. Razgled po domovini. Domoljub — tednik. Opozarjamo na uvodni članek, kjer naznanjamo izpre-m-jnjeni način izhajanja „Domoljuba* v prihodnjem letu. Ustreglo se je splošnji želji, naj .Domoljub' izhaja kot tednik, brez prilog, za 3 krone na leto. Upamo, da bo tako vsem ustreženo. PremeSčoni so čč. gg kapelani Martin Pečarič iz Boštanja v Smihel pri Nov. mestu, Frančišek Vidmar iz Smihela v Boštanj, Josip Podlipnikiz Predoselj v Šent Jernej, Frančišek Ki-movec z Bleda v Predoslje. Matej Aha-dič iz Radeč na Bled, Vinceneij Ciba ftek iz Leskovca v Radeče. Umeščen je bil na novo ustanovljeno župnijo B guije pri Cirknici 1. decembra č. g. Frančišek Dimnik, ki je bil doslej tam za ek pozita. „Nasa moč" tednik za slovensko delavstvo uide 7 decembra. Delavstvo napreduje po svoj h društvih, manjkalo mu je pa glasila, ki b zastopalo njegove koristi. Zato je zahtevalo svoj list in samo zložilo za izdajo in vzdrževanje svojega res potrebnega glasila. V naših časih je potrebno, da poznajo vsi stanovi tudi težnje drugih stanov Ia zato priporočamo vsem, ki se zanimajo za pereče socialno vprašanje, naj naroče „Našo moč.' Cena na leto 3 krone. Delav stva je povsod dovolj, mož in žena, ki ji' zanima socialno vprašanje tudi. In zat0 upimo, ^a bo prospevala in se vrlo razvijala „Naša moč" Za kaj se vse brigajo Igralni poslanci. Državni poslanec dr. Ferjančič je ničelnik justičnega odšel« v državnem zboru. K njemu je prišel pre* nekaj dnevi načelnik društva za razdružitev katoliškega zakona. To društvo šteje mnog« članov in članic, ki so se ločili v zakonu, ker iz raznih vzrokov niso hoteli živeti' zakonu. Načelnik tega društva je Pr°silJ'' Ferjančiča, naj deluje na to, da se bodo uresničile želje ločenih. In dolgi FerjanM se je izrazil, da mu je ločitev katoliškega zakona simpatična. Čuden katoličan to. Zi-kan je zakrament in po nauku katoliške Cerkve nerazdtužljiv, in liberalnim poslancem. ki so ob času volitev zelo .katoliški", je razdi uženje simpatično. Da bi vendar naše ljudstvo prišlo enkrat d« spoznanja, da nobenemu liberalcu ni nič verovati. Gorenjske novice. <> Iz Nevelj pri Kamniku. Pred dobrim mesecem blagoslovljena je bila v Nevljah pri Kamniku nova šola. Blagoslovil jo je preč. gosp. dekan kamniški Ivan La-vrenčič v navzočnosti preblagor. gospoda c. kr. okr. glavarja, šolske mladine in mnogo druzega ljudstva. Naj prinaša poduk v novi šoli najlepše sadove! Pretečen teden umrl je tukaj 19 letni mladenič Franc Kočnik mizarski pomočnik. Imel je jak> lep pogreb (er je bil ud Marijine družbe, vdeležila se je njegovega pogreba tukajšnja mladeniška in dekliška Marijina družba. Tudi mnogo druzega ljudstva je bile pri pogrebu Kot članu društva rokodelskih pomočn kov v Ljubljani, prišlo mu je zadnjo čast skazat 11 društvenikov imenovanega društva z za stavo. Ti s« mu v družbi z mekinjskimi pevci zapeli v slovo 3 ganljive žalostinke. Kanjki je bi! blag, vsestransko pošten in zato splošno priljubljen. N. p. v m. " Iz Oselice. Občina Oselica obstoječa iz 3 celih župnij, prede prav slabo. ( C. k. okrajni šolski svet hoče po sili zidati eno prav nepotrebno šolsko palačo. Občina ima dolga dosti in stroškov še več, dohodkov pa nič, ker vse sili na luje. In ko išče ob činski odbor dohodkov v tem, da je naložil na opojne pijače in meso „majčkino" na klado. Nekaj bo, če bo potrjeno Še bolje bi bilo naložiti naklado žganjekuharjem, ki brez pravice prodajajo žganje otrokom k( maj šole odrastlim in tudi starim, da se potem po cerkvah prav nerodno pri božji službi vedejo. Takih je več in lahko rečem veliko ~ ki zastrupljajo še ob nedeljah ljudi s svojim fabrikatom, več potočijo kot tisti, ki 'majo „patent". Ali je kakšna oblast, ki bi 'o zabranila in tudi nadzorovala policijske ure po gostilnah, kjer se brez potrebe za pravlja cele noči? En glažek marsikateremu nadzorniku zapre — oko. Licence čez uro b' tudi veliko nesle in še za ples — to bi bil dohodek za »kumerno" občinsko kaso. * Iz Smlednika. V nedeljo dne 12- t. m smo imeli prav lepi pogreb umrlega Janeza Pitača, nad 30 letnega tovarniškega delavca v papirnici v Medvodah, doma iz Verja. Pokojni je bil jako priljubljen mož, in zvesti naročnik .Domoljuba". To se je tudi pokazalo pri prgrebu. Ranjki je bil tudi član ,Kat. del. društva" v Preski. Gospodu župniku se pa najlepši zahvaljujemo za pre lepi nagrobni govor. Nesrečna smrt je zadela tovarn išk< ga poslovodjo, Franceta Kos, pri tovarni v Goričah 12. m. m. P?del je tako nesrečno pod mostovž v vodo, da ni bilo rešitve zanj. Našli so ga takoj spodaj tovarne mrtvega. Pokojni je bil dober mož kakor tudi njegova žena, ki je bila lansko leto kumica zastavi kat. del. društva. Imel je 14. m. m. tudi prav pogreb v Preski. Ude ležili so ga delavci z društveno zastavo. Tudi g. ravnatelj in g. računovodja sta se udeležila pogreba. Večna luč naj mu sveti 0 Iz Predoselj. Zastopništvo vzajemne zavarovalnice v Ljubljani za ondotno župnijo, je prevzel tamošnji organist Al. Oven. Kdor želi na novo pristopiti, ali kaj spremeniti, mu bode rad s prijaznostjo post« gel " Starološki dekan so 24. okt. v Pevnem pri Sv, Uršuli maševali in po maši v Moškrinu novo kapelico slo esno blagoslovili. V Mošktinu so samo trije kmetje in eden kaižar in so tako dva kmeta in listi kajžar napravili lepo kapelco, ki jo je zidal Janez Berčič iz Binkla in je tudi prav lepo naredil Soha pa je delo A. Puca iz Škojeloke, soba je lepo delo in je stalo 200 kron. S tem je popravljena notica v zadnjem »Domoljubu". 0 Obletnica. Eno leto je minilo 21. novembra, odkar se je zgodila strašna nesreča v predoru na Hrušici, ki je zahtevala 16 človeških žrtev. V žalosten spomin , nesrečnega dneva je imelo delavstvo na Hrušici 21. novembra prosto. Na kraju, kjer se je zgodila nesreča, so gorele luči celi dan in celo noč. Isti dan je bilo za ponesrečence mrtvaško opravilo, katerega so se delavci obilno udeležili. V nedeljo dne 26. no vembra so pa odkrili na pokopališču vpričo uradnikov podjetništva in delavcev spomenik nesrečnim žrtvam. # Kranjska industrijska družba je zvišila svoj delniški kapital za 4 mlijone kron. Zi leto 1904/05 dobe del ničarji 10 % dividerde. Novih delnic je vzel samo baron Born 230 v znesku 2 300 000 K. Po 10 odstotkov bo torej vlekel ta bero linski baron na leto 230.000 K čistega dohodka — brez dela. * Javen shod je imelo strokovno društvo na Jesenicah dne 25. novembra. Udeležba delavcev je bila velikanska. Govoril je A. Moškerc o splošni in enaki volivni pravici. V torek 28. novembra pa so imeli delavci delavski praznik. Ogromno število delavcev je prikorakalo v mirnem obhodu pred županstvo na Jesenice in na Koroško Bslo, da je izrazilo svoje zahteve po splošni in enaki v volivni pravici. 0 Predstavo z godbo in petjem priredi katoliško delavsko društvo na Savi pri Je-enicah v petek 8 decembra na praznik Brezmaležnega Spočetja. Vprizorila se bode igra „Don Manuel al Ave Maria". Začetek točno ob '/« 8 uri. Vstopnina: sedeži po 80 in 60 vinarjev, stojišča po 30 vinarjev. Dolenjske novice. Iz ribniške zemlje. f Krošnjarske doklade odpravljene. Dr. Šusteršič je poročal o svojem predlogu glede pobiranja deželnih in drugih doklad krošnjarske pridobnine. Vse točke njegovega predloga je finančni odsek soglasno odobril. Po tem predlogu se deželna naklada od krošnjarske pridobnine ne sme več pobirati. Od leta 1903 naprej vplačane naklade mora deželni odbor krošnjarjem povrniti in končno mora deželni odbor čim preje staviti deželnemu zboru primerne predloge, da se tudi občinske in podobne doklade od kroš-njarjev ne bodo več pobirale. — Vsled tega bo tudi „novičar" po novem letu prihajal s svojo krošnjo vsak teden in bo svojo robo zdatno pocenil. f Velika krivica odpravljena. Občinske doklade od krošnjarske pridobnine so se pobirale od celega kočevskega okraja le v prid kočevskega mesta. Sedaj je pa vendar finančno ministerstvo ukazalo, da gre ta pridobnina v blagajno one občine, v kateri ima krošnjar svoje domovanje. Po dosedanjem nepravilnem postopanju finančne oblasti so bile odškodovane vse druge občine, kjer bivajo krošnjarji To naj zdaj zahtevajo, da naj jim bogata mestna občina kočevska povrne, kar jim je pobrala po krivici. f Barka na prodaj. Deželni zbor je dovolil preložitev okrajne ceste od Četeža do Lipe v struški dolini, ker je bila dosedajna dostikrat globoko pod vodo. Zdaj se bo lahko dobila za nizko ceno struška barka, če jo res imajo, ker je ne bodo več rabili, ker pojde nova cesta po višjem svetu. f Ta je pametna! Razdelitev velike gregorske občine v dve se je pričela v deželni zbornici. Znano ie, da le navadno župnija drži skupaj in se ljudje domače župnije najbolj poznajo in najrajši imajo. Občina med dve ali več župnij razdeljena ni nikdar edina. Zato bi bilo prav, da se vse vasi gregorske občine, ki spadajo v župnijo Lašče, združijo v novo občino, bo vsaj enkrat konec vednega ruvanja ob volitvah in ob sestavi proračuna. Oboji se bodo radi ločili in obema občinama bo v korist in oba župana skup bodeta imela samo polovic« tega dela in potov, kakor ga ima zdaj en sam. — t Bojazen so imeli nekaterniki. da bo konsum v Laščah pešati začel, odkar sc je poslovil dosedajni upravnik Pa se strah ni opravičil, temveč govori sc. da je zdaj konsum še le prav dušek dobil. t Blagoslov nove šole. 4. nov. blagoslovil je ribniški dekan povečano in v štirirazrednico povišano ljudsko šolo v So dražici. Navzoča je bila dol od c. kr. okr. glavarja vsakovrstna šolska in občinska oblast. Prav lep govor govoril je gospod de kan starišem in otrokom. Tudi drugi gospodje so poprijemali besedo in izražali veselje nad dovišenim lepim delom in delili priznanje na vse prizadete strani. Dal še Bog svoj obilni blago»lov! 7 Nesrečna smrt na tujem. V Hibn.gu, v Ameriki je padel pod zemljo na delavca Luko Kljuna iz Nemške vasi pri Ribnici tež.-k hlod in ga na me>tu usmrtil. t 4. januarija 1906 bomo ruk-nili za svojega poslanca P* k žen ga na mestnika. Mi Domoljubovci bomo volili dvornega svetni li a Franceta Šuklje t a ki nas že zdavno v državnem zboru krepko zastopa. Njemu se vsaka, katere se loti, spo-r.ese. Ima pa tudi nakaj v glavi, dober jezik, v roki pa ušpičeno pero, veljavo pa povsed. kjer se prikaže. Kdor ga še ne pozna in bi ga rad videl, naj pride v nedeljo 17. de cembra L 1. popoldne v Ribnico, ondi bo videl Šukljtta in šusteršiča, no pa ne samo videl, ampak tudi slišal. f Iz Lašič. Dne 12. novembra je umrl na Pušča h Š.ef«n Ivane, posestnik in večletni odbornik v občini Lužarje. Pokojnik je bil izredno dobrega srca. katoliškega prepričanja. vrl ud vseh naših društev v Lašč*h. Kako priljubljen je bil pri svojih občanih, pokazal je njegov pogTeb dne 14 novembra. Vdeleiilo se je mnogo ljudstva, in občinski odborniki so nesli njegovo krsto, nekateri i* svetih z gorečimi svečami. Katoliško slovensko izobr. društvo ga je spremilo z vencem na čelu. Naj v miru počiva blagi mož. Z litijskega okraja. t Litija. Oddala se v najem zaana .gostilna na pošti.* V najem jo je oddal lastaik g. Viktor pl. Wur. bach — V ljubljanski stolnici se je poročal prvoboritej kat narodne stranke g. Oroslav Brc z gospico Marijo roj. Gimpel. Poročal ju je g. stolni vikanj J os. Potok ar. Srečnima poro&ncema naie iskrene čestitke. — Mesto raja«ga cerkvenega ključarja Antona Kopnvnikarja, je postal ključar litijske podružnice g. janež Bric — Živega srnjaka je pred nedavnim časom vjel posestnik Kajetan Lindtner iz Litije. — V Gradcu pri Litiji je v gostilni pri železniškem ovinku proti Hotiču nekdo ukradel pod stieho skrinjico, v kateri je bilo 800 kron denarja, hranilna knjižica in več dragocenostij. Zdolaj v gostilni so veselo plesali, zgoraj je pa tat odplesal z denarjem — Deželni zbor je na predlog našega poslanca Franceta Povšeta dovolil, da se preloži deželna cesta med Litijo in Šmartnim Stroški so proračunjeni na 24 000 kron. Polovico stroškov prevzame dežela, polovico pa litijski okrajni cestni odbor. — Sava je v zadnjem času od Litije proti Bregu poplavila travnike in polje. — t Šmartno pri Litiji. Na starost je postala nepoštena Marija Leveč, rojena na Ustju 1S40. leta, ki je v Ljubljani razne stranke ogoljufala za hranilne knjižice. Zaprli so je v Ljubljani. — Gostilno pri ,Wa-koniku' je prevzel za pobeglim Dolinškom g. Brajer. — Nesrečen konec je imelo srečno ženitovanje vdove Marije Okoren. Vdova se je poročila 19. novembra. Potem so pili na l'stju v gostilni, kjer so se vdovini sinovi stepli s svatom Andrejem Ruperjem in ga ranili z nožem. Brata Okorn pa sta razbila s kamenjem več šip Orožniki so naredili svatovskemu boju konec in jih odvedli v zapor. — 19. novembra se je v jablaoiški cerkvi poročil predsednik stiokovnega društva predilničmh delavcev litijske tovarne g. Ivan Ablauf z Marijo Vidic. Izobraženemu in odločnemu voditelju mladega krščansko-socijalnega gibanja želino vso srečo ie mnogo let! — Dne 24. novembra ob 11 zvečer je umrl č g. briši primskovski župnik Ivan Golob. Pred par mesci se je vsled hude in neozdravljive bolezni odpovedal primskovski župniji in se naselil poleg šmariniške cerkve v pokoj. Na jeziku mu je rastel izrastek, da ni mogel druzega vživati kot tekoče stvari. V torek je še zadnjikrat opravil daritev sv. maše; potem pa je oslabel, da je moral v posteljo in v petek ga je Bog rešil zemeljskih bolečin, da je mirno ▼ Gospodu zaspal. Pokojnik je bil rojen v Tunjicah dne 19. dec. 1S51. in bil v mišnika pos»ečen dne 27. junija 1876 leta. Kot kaplan je služboval v Dolih pri Litiji, j Mokronogu in v Črnomlju. Pred 14 leti je prišel na težavno Primskovo, kjer je deloval vneto v cerkvi, zlasti si je pa v šoli kot zasilni učiitli pridobil velikih zaslug. Bil je povsod in pri vseh priljubljen vsled prijaznosti svoje, dobrega srca in miro ljubnega postopanja. To priljubljenost je pričal v ponedeljek tudi veličasten pogreb. 19 duhovnih sobratov se je zbralo oirog njegove krste ljudstva pa bilo polna prostrana šmartins-ka cerkev, domaiega in iz okolice in iz Prmskovega, bodisi priprostega kakor tudi izobraženega. V uro trajajočem in v srce segajočem govoru se je poslovil od njega č. g. dekan Anton Zlogar Ljubezen jn , nost primskovških faranov pa je priial tresljiv jok v cerkvi in na grobu. Cerkvi pevski zbor mu je v slovo ped vodstvo" g. organista F. Lokana zapel tri žalosti^ na domu, v cerkvi in na grobu. Blaga duj, naj počiva po težki bolezni v miru! Javorje. Na vernih duš dan popoldne so položili v naročje matere zemlje 81 leti starčka, očeta ondotnega župnika g Fr, £ dofa g. Jakob Indofa. Bil je veteran staraj generala Radeckega in se je pod njegovia poveljstvom boril na Laškem prid polsto-letja. Pozneje je bil uslužben pri železnici kjer je bil tako skrben in dober gospodar' da je spravil vse svoje otroke h kruhu D« od teh sta duhovnika, domači g. župnik ii g. pater Henrik, ki je frančiškan na Laškem. Blagemu in tihemu starčku želimo večni mir in pokoj! Radeče. Težko je bilo za nas slovo. V kratkem času morali smo se posloviti kar od dveh gg. duhovnikov. Zapu^tii nas jt č. g. kaplan Matej Ahačič, ki je vnet* i goreče deloval v naši težavni župniji, h v pokoj je stopil naš č. g. župnik janež Zi-gorjan. — Graščak g. Gutmansthal je podaril deželnemu muzeju v Ljubljani velik« sliko zamorke, katero je naslikal rajni slikar Ažbe v M makovem. Prežganje. Naša šola je kaj nesrečna Sv m Kaj za kazen pošiljajo razne učitelje in učiteljice, da so potem v šoli neznosne razmere. Tako je tudi prišla kot učiteljica Ljubljančanka Jakulin. V mladosti! lahkomiselnosti je iskala druščine in jo jena šla pri šmartinskem pevskem društvu .Zvon." Tam je pa tudi našla svojega .ženina' Franceta Bezijaj, ki je bil nekdaj usnjarski pomočnik, sedaj pa pisar v Litiji To razmerje je veliko pohujšanje vzbujalo pri nas, zlasti ker je Bezijaj semkaj zahajal in c=le doc« in aoči ostajal. Sedaj je prišel škandal m dan v svoji grdobiji. Jakulin je rodila mrtvo rojeno dete in izgubila službo A tudi to j« ni izpametovalo. Kot pristna Blra:la*, se jt preselila v Šmartno k svojemu .ženinu' hotela nadaljevati svoje vzorno de» iško življenje ako, da ju je moralo županstvo raz gnati. To je žalostna slika čudnih razmer tam, kjer ni vere in ni življenja po veri.-Na Prežganje pa je prišla gospodična Antonija Kaduoc, doslej otroška vrtnari ca v Spanji Šiški Gospodična kaže veselje in "eno do šole in viorno življenje Pol&nik. Vsled neprestanega dežja se je razmočil hiio nad cesto, ki p-.lje v M Jurij m zemlja se je vsedla in zasula to ce-■ sto Sploh dela neprestan dež silno velik® škode Zagorje ob Savi. Poročali smo že svoj čas o ubo,u Bcn>a»»>* DctteU' je bil rudniški uradnik ia za vratno uinorj«> 26. avg. K* so našli v bližini umorjenega krvav rudarski cepin s št. 481, se je osumilo 29 let starega rudarja Martina Raka, kateremu je bil v porabo izročen ta cepin. V preiskavi je odločno vse Rak tajil in malo da ga niso že izpustili Sedaj se je pa udal jn opisal dogodek sledeče: Dotično jutro (26. avg) je šel k rovu pogledat, če je zanj kaj drv pripravljenih in ker jih ni našel šel je proti šupi. Tam je našel kramp in po številki videl, da je njegov. Sklenil je iti domov, a se spomni, naj bi šel uradnika prosit, naj mu podpiše knjiž co, da sme vzeti nanjo 10 kil moke pri konsumu. Res je kmalu srečal Dettelo, ga prosil, a ga ta ni uslišal, češ, da je že preveč piejel. Da še celo pokleknil je predenj, a bilo je vse zastonj. Sedi j mu šine obupna misel, skoči za Dettelo in ga pobije s cepinom. 2o. nov. je bil sojen pred ljubljanskimi porotniki in obsojen na 4 leta težke ječe, katero je precej nastopil. Med obravnavo je ves čas jokal in jokaje se je od njega poslovila njegova žena s triletno hčerko. Primskovo. Čuden slučaj. Naslednik umrlega našega župnika č g Plešič se je hotel udeležiti v Šmartntm pogreba svojega prednika. A tudi njemu umrje v soboto njegova mati in tako je moral mesto na pogreb v Šmartno na žalostni pogreb domu na Gorenjsko. Belokranjske novice. t Popravek k zadnjemu .Domoljubu": Ni res, da je na Radovici izmed štirih kandidatov za županov stolec »baje izvoljen Matija Cesar", pač pa je res, da je izvoljen g. Marko Petric iz Bojanjevasi. Od tod sedaj nova pesem: „Bojančanu se pa ne damo, raje gremo v črno jamo". No, nas bode že enkrat še pamet srečala, pamet! Značajno pač ni, da se vedno piej čez enega zabavlja in govori, da ni za nič — potem ga pa hočejo ravno isti voliti za župana, To treba premisliti — pa ne bo treba iti v jamo. f Okrajna ceata Črnomelj-Metlika je sp.ejeta med deželne ceste. f Častitamo! C. kr. orožni po-stajevodja g. Aiojzij Burja na Suhoru je postal titularni stražmojster! f Davica in gute so se pokazale v metliškem okolišu. t Tatvina. V Metliki je v župni cerkvi pokradel neki dozdaj neznan tat denar iz cerkvenih nabiralnikov. D a je odprl s ključi, tretjega je s silo odtrgal. f Semiški g. dekan so bili operirani in so sedaj v Leoninumu v Ljubljani. Bog daj kmalu zdravje! f Vsa Belokrajina je v vodi in megli ker vedno dežuje. f Vedno izseljevanje. Mlado in staro, vse gre v Amenko. Iz metliške in suherske župnije je ta teden odšlo zopet do 50 ljudi za kruhom čez morje; doma pa manjka ljudi in zemlja stoji neobdelana — plug pa rjavi. Kdo bo pomagal?! f Starološke občinske volitve ne dajo miru še sedaj pomožnemu učite-Ijičku B ižiču in lepemu Petričku. Pomagata si zato s tem, kar sploh znata, da namreč ne polivata svoje gnojnice v 250. in 267. štev. „Naroda* na žive, ampak blatita podlo tudi artve. Skoda časa, da bi zavračali njune laži, le nekatera vprašanja stavimo ! f O preiskavah govori Petriček. Nam je to prav, zato vprašamo: radi česa je pa bila v preiskavi njegova boljša polovica in kakšen je bil konec te preiskave? O ta dva meseca ! .Narod' bode silno rad to „storijo" natisnil, in gotovo tudi to, po čem so potni listi v Ameriko, ako se mu sporoči. Hvaležen bode svojemu vrednemu kompanjonu pa tudi učiteljček, ako da v ..Narod", zakaj je bil obsojen novembra v Črnomlju. Pometajte revčki pred svojim pragom, smeti je cele kupe ! f Celo c. kr. orožništvo napadata žalostna junaka s tem, da pišeta, da Je hotelo ono dokazati, da je kaplan nedolžen". Zahtevamo odločno, da se radi tega sumničenja obema od strani orožniških oblastij usta za vselej zamašijo. Z dolenjske šentviške planjave, f Moška je ta. Domoljub vsak teden! Saj smo se doslej tako večkrat zmotili, da smo en teden prehitro prišli po težko pričakovanega Domoljuba v »društvo," sedaj se vsaj motili več ne bomo. Torej g. urednik, le korajžo. Šr. Vid ostane zvest! f Mohorjani, ali ate videli. Ksj zna Št. Vid, če hoče? Ls poglejte v imenik udov, če jih boste na kmetih kje toliko našli! Izmed vseh ,fara na Kranjskem nas posekate samo frančiškanska in šenpeterska v Ljubljani. Blizu pol tisoča nas je! Pa naj še kdo reče, da smo nazadnjaki! f Še bolj moška bo za nas Šent-vidce ta, če bo Domoljub prinesel večkrat tudi kako novico iz našega kraja. Saj se vendar včasih tudi pri nas kaj zgodi, kar bi radi slišali naši znanci in prijatelji po Dolenjskem. Ali ne zna nihče pisati? N.č bat', Domoljub je prijazen in pohleven, ne gleda na Bog ve kako lepo obliko. No, slišimo, da je nekdo že obljubil, da bo večkrat ktero spustil od nas v svtt samo — mož beseda! + Najbolj moška bo pa ta, če bo Domoljub v prihodnje dobil pri nas še veliko več naročnikov. Sedaj ga hodi sicer žs nekaj čez 100 izvodov v našo faro, a to je za Šent Vid očevida® premalo. Bral bi ga vsak rad bral, ampak — i, no, tri kronce se bodo že vtrpele ob novem letu, pa bo zanje potem vsak teden kaj veselja in poduka. Pokažimo svetu, da je tudi v tej stvari iz Sent Vida — dosti prida! Pa še ktero žalostno povejmo, da nam ne bodo drugi preveč nevoščljivi! Mnogo žalosti nam je prizadejalo zadnje neugodno vreme. Snega je bilo tudi pri nas silno veliko, po hribih je zapal en meter visoko, a tudi po nižav*h ne veliko manj. Sedaj je že ves šel. Naj gre, saj škoie je naredil zadosti, da ga bodo gozdi in vrtovi nekaj časa pomnili. f Deset parov konj so vpregli v odrivačo snega, s katero so delali gaz po veliki cesti od Višnje gore do Podgabra, pa je še presneto trda šla. Malo dnij pozneje, pa je ravne ta cesta na nekaterih krajih stala čisto pod vodo. Šs sedaj se ob obeh straneh razprostirajo obširna jezera. Prebivalci Doba, Bsča in Rdečega Kala pa občujejo med seboj že dober Uden lo po plavih. f Žalostni smo Šent Vidci tudi za našim gospodom Antonom, ki so nam jih pred nekterim tedni vzeli in povišali za žup-nega upravitelja na visoko Primskovo. Neumorno, a tiho so več kot pet let delovali med nami, tiho so tudi odšli, a seboj so vzeli hvaležnost premnogih src. Bog jim daj veliko veselja in zadovoljnosti na njihovem novem mestu, nam pa kaj kmalu vrednega naslednika. Gabrovci tudi žalujejo za svojim duhovnikom. Ravno na zimo so ostali brez njega. Bo pač malo daleč k maši v Št Vid, toda za nekaj časa ne bo drugače; morda se jih na pomlad spomni kak gospod, da jim pride opravljat službo božio. Po sedem duhovnikov je bilo včasih v šentviški faii, in pied kratkim jih je bilo še šest, a sedaj so samo trije. Malo trda jim bo predla, če ne bo kmalu kake pomoči. f Oče Abraham je hodil zadnje dni tu okoli Dne 13. t. m. zjutraj so ga zagledali milostni g. opa- v Zatičini. Bili so namreč ta dan ravno 50 let stari. Abraham jih je bil vesel, ker so te dni posebno veliko molili — imeli so namreč v samostanu duhovne vaje. Zato vemo, da jim je natihoma sicer, a z odkritosrčnim veseljem prinesel premrogo srčnih voščil in klieev: „Na mnoga leta I" Iz raznih krajev Dolenjske. — Šmarije. Medaljo bo dobilo naše slavno šolsko vodstvo, ker je pajbolj praktično rešilo vprašanje o dibginsfci dokladi. Kako? Silno draga so pii nas drva, šolski vrt jih je pa imel veliko _v podobi svoje ograje. Kaj bo delala ograja pri vrtu, saj plevela imajo vsi zadosti, nihče se ne bo pregrešil nad njim, drv pa vsem manjka. Torej doli z »grajo! v peč ž njo! Prav praktično, samo če jo dopustno?! — Vedo iz tukajšnjega vodovoda so dovolili tudi po staji Šmarije - Sap, kjer je doklej manjkalo dobre pitne vode. Prav tako! Na nekaj so pa Ie še pozabili. Skleniti bi morali tud da se vsaj polovico ljudij in živine ob suši pošlje — na vakance. — Na shfdu za up nikov nas je bilo prav lepo Število; še lepši pa je, da smo se vsi vrnili s shodom in vodstvom stranke popolnoma zadovoljni. V Št. Lovrencu ob Temenc so izgubili svojega dosedanjega dušnega pastija Jožefa Žigarja, ki so se preselili v Peče; tem potom se č. gospodu še enkrat zahvaljujejo za vspešno delovanje v St Lo vrencu. Na njegovo mesto je pi išel iz Sredn e vasi v Bohinju vrli gospod Anton Oblak, kateremu želimo veliko blagoslova božjega v novem vinogradu Gospodovem! Notranjske novice. — Suh malen in žaga delata prav dobro na Blokah. To dobroto stbi in drugim je napravil Franc Lenarčič. Bog daj srečo! — ,,Notranjec" je s klerikalci zadovoljen! Zastonj iščemo ce- sed, da bi se mu dostojno zahvalili, k*jti mi nismo nikdar tega prčakovali. Očem nismo mogli verjeti, ko smo brali v 23 š . tole laskavo pohvalo: Začeia se je (» deželnem zboru) doba nagi t'ga dela. ki gatudi klerikalci krepko podpirajo Kolika sreča! Srce se nam širi, kri se urneje pretaka po naših žilah, po-koncu nosimo glavo in samozavestno gle damo v svet, saj nas je pohvalil »Notra njec", ki ima za ata velezgovornega postojnskega Arketi, za mamo v e 1 e u č e -nega Maxa Scbabra, za otroke pa nekaj fttudentov ia precej neplačujočih naročnikov. Tak list torej, ki je prava krona lepe naše slovenske domovine; list, ki s svojimi jasnimi načeli zastopa kar par sto ljubeznjivih Slovencev in Slovenk, ta nas pohvali! Kakor je Maso Schaber do kože premočen, če gre v hudfplohi brez marele agitirst za .Notranjca*, tako sme mi do doa srca giajeni, ko beremo tako pohvalo. — Toda, če »Notranjec" še ni povedal, vemo, da enkrat bo, da klerikalec ne pozna hvaležnosti. Žal nam je, da se moreme razkrinkati, toda slaba klerikalna lastnost nas sili, da povemo: — Mi pa z „Notranjcem" nismo zadovoljni. Čudilo se bo naših 21.000 naročnikov, toda poglejmo. — Obstrukcija, ta beseda je sedaj »Notranjca" tako navadna, da. če Arketov pes zalaja, pa že mislijo, da je obstrukcija. O tem se lahko prepričaš, če bereš 23. „No- tranjčevo" številko. Toda kaka farbarija je te za tiste bravce, ki berejo, ne da bi miši li. Zakaj se je pa začela obstrukcija ? Zjto, ker liberalni poslanci niso bili za splošno in enako volilno pravico. Kakor hitro so pa liberalci zanjo glasovali, tako hitro je ona nt hala. Kdo je torej kri/ ob-strukcije? Ali menite, da se bodo naši poslanci udali nagajivnosti liberalnih neraz-sodnežev, katerim se gre samo za svoje sedeže v zboru? Poglejte, vsa Avstrija je danes zato, za kar ste vi morali biti šele pr.siljeni po obstrukciji. Piiprcsto ljudstvo se zbira v mogočne čete, da demonstnra /a splošno volilno pravico, visoko-učeni liberalni poslanci se pa tri leta upirajo in šele obstrukcija jih vzdigne s stilov, da neradi glasujejo zanjo Hvaležni torej bedite obstiukciji, ker ona nam je vsaj nekoliko razbstrila razum! Ali moremo biti zadovoljni z »Notranjcem" ki se takrat kadar sapo lovi, oprijema za bilko obstruk cije ? — Boj za slovenski zapisnik. Naša stranka je zahtevala, naj bj Slovenec gospodar na svojih tleh, zato je zahtevala slovenski zapisnik sej. Prišlo je do glaso vanja Nemci so seveda hude oporekali, potem se pa odstranili iz zbornice. Zakaj pa ne povtš, ljubi »Notranjec", da tvojega ata, posl. A^kota tudi takrat ni bilo v zbor-n ci? Ah te je sr«m, ali se pa boj.š ljuii? J-i, sram te mora biti povedati, da mož tvoje stranke beži takrat, kadar bi moral dati glas zato, da bi se javno pokazalo, kdo je gospodar na Kraniskcm. Biti se mora t, da bi izgubil še tistih par naročnikov, če bi jim povedčl, da je tvoj F.aoc Arko odtegnil svej glas slovenskemu zapisniku Toda »Notranjec" tega ne pove Ali moremo b ti ~df)bi za oktobrove dni. smo poželi. A poc«biii ne moremo, kako malo pre* Uno in m-lo razumno sc je pri nas poskrb.lo za prometne zveze omenjene dni. Vsak. kdor je že kdaj bil v ležki dolini, vč da je glavna prometna zveza za ta kraj, cesta od Rakeka proti Staremu trgu Nato pa so bili menda do w;ia p:zabiti gospodje, katerih sktb mora biti, da se v slučaju zaprek kakor hitro mogoča izroči premetu glavna zveza. Pozab li so bili menda — ali pa je bilo kaj druzega še bolj graje vrednega -sicer bi se ne bili spravili najprvo nad cesto, držečo proti Prezidu, ampak na ono proti Bioški Polici. Bo li mogla iti p«šta v Prezid ako je ne dobimo v Stari trg iz Rakeka, kakor se dogajalo 3 dni v onem snegu? Torej le nikar konja brzdati pri repu. pa ne bo treba slišati opravičenega godrnjanja kakršno smo čuli letos. — Dne 5. nov. je predaval v izobraževalnem društvu predsednik o francoski revoluciji. Pričel se je v društvu teoretično-praktičen poduk v petju. Tako imajo člani priliko, da se vsaj nekolik« seznanijo z notami in drugimi za petje potrebnimi pravili. — Medveda je ustrelil dnč 10. novembra tukajšnji č g župni upravitelj v gozdu nad Panamj. Kosmatinec je tehtal blizu do tri cente. Potikata se v bližini še dva druga in en volk. Drobtine. — Koledar za kmetovalce 1906. Dobili smo novo potiebno gospodarsko knjigo. Tvrdka I. Bona č v Ljubljani je izdala jako pripravno ročno knjižico .Koledar za kmetovalce", katero je strokovno sestavil g. mlek. nadzornik J. L e g v a r t. Vsi drugi narodi že imajo take žepne kmetijske zapisnike, le slov. nared je bil izjema. Napiednejši posestniki so se posluževali nemških koledarjev, kateri so ne le jako dragi, ampak tudi zelo pomanjkljivi in ne za naše razmere pisani. Naš koledar je pa izborno sestavljen, tako, da bode vsakemu vzoren svetovalec v v-eh gospodarskih zadevah. Vsebina je: Koledar za 1. 1906. poštne določbe, živinoreja, mlekarstvo, vino-reja, kletarstvo, sadjereja, živinozdravilstvo, različne za kmetijstvo važne postave, različne tabele za merjenje lesa poseben zapisnik za knjigovodstvo in vpisovanje delavcev, zapisnik za beležke itd. Knjižica je jako okusna in pripravno v m čno črno platno vezana. Upamo, da bode ta knjižica veliko pripomogla v povzdigo našega slov. kmetijstva in jo vsakomur toplo priporočamo. Cena koledarju je samo K 1-80, s pošto 2 kroni in opozarjamo na današnji inserat. Zelodeo prebavlja in čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti v drugem oziru preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mu t« dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta namen je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B Frag n;ija, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebavljanje in povzroča khko odvajenje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. 431 (7-6) a š Žalostno in smeSno. Pri obravnavi proti P o h 1 u pred mariborskim porotnim sodiščem je bil zaslišan dninar Lovrenc Brumen iz Zagoreca Mož je rekel, da rajši govori nemški kakor slovenski, zato je bil nemški zaslišan. 1 oda ko je začel gevoriti, dobil je vsak poslušalec kurjo palt, tako neznansko strašno je mrcvaril nemščino. Bog daj notcem pamet! - Obhodi za splo&no in enako valivno pravico so se vršili skoro po vseh isterskih obrežnih mestih in sicer popolnoma mirno in dostojno. V Kopru so delavci obkolili gimnazijsko poslopje in niso pustili dijakov v Solo, čemur se ti seveda nise upirali. V Rovinju je same tobačna tovarna delala izjemo in je ostal# odprta, dočim so druge trgovine bile zaprte. 50 letnico službovanja v eni in isti lodbini je praznovala te dni T^rica Oblak, služkinja v Ljubljani. Gotovo redek slučaj! - Poizkušen samomor. 21. t m. se je vstrelil v glavo zaradi nezvestobe svoje neveste Talijan Larlotti Ferucio v svojem stanovanju Pod Klancem v radovljiškem okraju Ranil se je smrtnonevarno. Čuden pogreb. V topilnici jekla v Ntw Yorku je goreča masa zalila dva de lavca. Tovarniško predstojništve je dalo odsekati od strjene jeklene mase kakih 800 centov težak kos, v katerem sta po približni sodbi zgorela imenovana delavca ter so ta kos jekla med običajnimi obredi pokopali na pokopališču. Narodno go;poMvo. Slanomurje. No, no, le takih budalosti mi ne govorite! Če bi ne smel jesti več prekajenega mesa, raje ne maram več živeti! Take se je stogotil debel Žabničan nad menoj, ko sem mu razlagal, da posušeno meso, ki je bilo preje v slanomurji ni druzega, nego dražilo za žejo, želodec pa in celi žabniški dečko kolikor ga je v hlačah pa nimata nič od tega ali vsaj zelo malo ! Tako se pač godi! Tako se dela, tako seje ravnalo, pri sosedovih delajo ravno tako, zato mora biti že prav in dobro. Ravno tako misli oča Pršutar in njegova boljša polovica Spelica! Ravno so klali. Meso se nadrga s soljo, napravi se tekočina (slanomurje), v kateri leži meso in stvarica je prikraju, poceni in lahko. Toda meso nima nobene vrednosti več, ako v njem ne ostane redilni sok in moč. Če je meso precej mastno, tedaj se ne izluži tako zelo; če je pa pusto meso, gre ves sok in vsa moč v slanomurje Slanomurje ima zdaj v sebi vso redilnost, sok in moč in ker je slanomurje v resnici strupeno, mora na gnojišče Izsesano meso pa tlači Pršutar v želodec, ki bi bil ravno tako zadovoljen s kako stare krpo od povhovke ali s kosom škarpeta, če bi ga le Spelica lepo pripravila s kisom in poprom in ja-nežom, kumercami in takimi gverci. — Angleži so praktični ljudje od temena do podplatov, saj ste že kaj slišali o katerem. Ti jedo neprekajeno šunko. Sveže prešičevo mese denejo v zmes, ki obstoji iz 50 funtov soli iz pol funta v prah stolčenega slad korja in 50 gramov selitra. Gnjati in ple četa s to zmesjo močno natro in vdrgnejo in jih pustijo tri tedne ležati notri; manjše | kosove le po 14 dni. Pote« pa ebesijo šunke na vrhu in njihov okus je mnogo boljši od našega prekajenega mesa. Prekajevanje je tako nekaka stvar, pri kateri človek z ramami maje semintje in ne ve dobre, ali bi rekel „da" ali »ne". Dim naj varuje meso gnjilebe. Toda redilne snovi, maščoba, ne sme odteči. To pa se zgodi vselej, kadar je dim prevroč. Le ohlajen dim sme priti do mesa. Najboljši za prekajevanje je dim od bukovega, hrastovega in brezovega lesa. Smrekov in bo-rovčev les ni prida, ker dobi pe njem meso lahki trpentinov duh. Najukusneje je meso, če se prekaja z brinjem Kdor hoče imeti urno prekajene meso, napravi tako: Kupi si 1 liter lesnega kisa in vlij ga med 2 litra vode. Tej tekočini prideni nekaj gramov brinjevega olja in pomoči meso, ki mora biti gorko (21 do 22° Celzija), v to tekočino; zdaj obesi meso na ziačnem kraju, čez malo časa (1 ali 2 dni) to še dvakrat ponovi in prekajevanje je gotove. Meso mora viseti na zračnem kraju, na hladnem! Tega ne pozabi! Prebirati je bolje nego študirati! Poskusi in boš videl! Stric Tom. Tržne cene. Semena i Domača detelja novo blago K 50'— do K 5 v —; nemška detelja (iucerna) K -• - do K. —•—; gorenjska repa K 84— do K 86—; lanenoseme, domače ozimno K 13 50 do K 14"50; konopno seme K - • do K - •—; kuminovo seme K —•— do K —'—. Fižoli Rudeči ribniški K 13— do K 13 25; rudeči Hrvat K 12 — do K 14 —; prepeličar (koks) K 14 — do K — -. (Vse cene semen in fl-iola veljajo sa 50 kg blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo naprodaj in sicer novo blago.) Krompir 50 kg K 5 —. Suhe češplje: v dimu sušene K — doK—— „ brez dima sušene K18'—do K19— Orehi domači: K 17'50 do K 18'50 Jeiice nove: K 4' - do K 5— Med s čebelami: po K 35'— do K—-— saSOkg. Kože. Goveje, težke nad 40 kg po K 50 - do K 52'—. „ težke od 30 do 40 kg , „ 44-— , , 46"-. „ lahke , , 42-- „ „ 44-. (Te cene veljajo »a 50 kg in sicer aa kote isdelane po tukajšnjih običajih k rogovi vred) Bikove kože po K —'70 za kg. Telečje kože: K - 65 za kg. Kozličeve kožice po K 125 do K 130 za kg. Svinjske kože: Čiste brez napak K 40.— Druge vrste K —-28 do K 30 za kg. Kože lisic po K 9 — do K 10- , kun belic , , 28-- , „ 30 - j „ „ rumenic „ , 34 — . , 36- - j. e. , dihurjev , , 6 — , , 650 g , vidr , , 24— „ „ 25"-J Kože zajcev po K 50— do K — — za 100 kom. Pepelika (potošl) po K 32— za 50 kg. Žito. (Tržne cene za mesec april. Večajo za trgovce, ki kupujejo blago po teh cenah. Vso cene so zaračunane za 100 kg. blago postavljeno v Ljubljani. Za drobno prodno pa veljajo cene po pogodbi.) Ogrska pšenica K 20- -; hrvatska K 18—; kranjska K 18—; rž K 15 00; ajda K 17—; Ječmen K 1600; proso K 18—; koruza (ame-rikanska) K 16 40; činkvantin K 19 00; oves (domaČi) K 15'20. Za smeh in Mli čas. Besedni uganki. L Veš, nima »ob, pa vendar gri/e, in peče, toda ogonj ni, kjerkoli hodiš te preganja, in muči te in te mori — A če te grize, kri ne teče in rane najti ni nikjer, če peče te, telo ne čuti, ker opekline ni nikjer. Nikdar te ne preganja s silo saj sile niti ne pozna. Če muči te, mučenec nisi, pravice nimaš do neba In če mori ? Da um iri te. tega nikdar se ne boj. — Najbolje pa godi se tebi takrat ko v miru je s teb 'j. II. Čc svetlo solnce jasno sije. če luna svoje Žarke lije na trdno, vpehano zemljo, takrat me vidiš prav lahko Sploh vid š me, če vse >vetlo je. nc vidii p*, če vse temno je. In kamorkoli se podaš, ia spremljevalca me ima-kot psiček tebe spremljam zvesto čez hrib in plan. čez vas ;n mesto Sedaj na desni sem, poglej — Obrni se! — Kje sem - Povej' Na lev Včasih sem pred tebo, a včasih me itnaš ra sabo. Ce kdo ak:, okoli hiše pro-torea >ad.u •.rt is ril Ci.-.a ;a pslrobaosti se .'vedo pri Ustniku' Janezu Bttck » /Holnlah il 32. posta Kid.i ica, r-orenjsko 24$o D 2-1 Prihodnja Številka »DOMOLJUBA' laide dnč 21. decembra 1905. Loterijske srečke. JUBkj, _> dicembra 35 90 78 79 68 Gradec, 2 decembra 45 75 35 78 36 rrat, 25 novembra 3 43 46 18 71 Llae, 25. novembra 3o 2t 16 '.' 2 20 r Podpisan: slar občinstvu uliudnojavi. da bode ordinir*/ rstko soboto c Sftofjilofii 1 S r stanovanju gvsf dr. Zakrajščeka sa sobobolne. Vsakovrstne plombe operacije vstavljanje nor:k soe m celtk svboetj itd itd Dr. Praunseis, ;»"• D 3-1 sobosdravmii r Ljubljani S k; bi hotel ;z usmiljenja vsprejeti v poduk 1 Ji letni ca deCki kateremu so mnictAr letos t bobiciodrtaU mm.i^jao* UiUJMCl, rv>č* .,„d ' " Teofil Ziegler, Do«*l VI.. M.rl.hi!lerstr.sse )|. V voz redkih cveti, čebulic tn cvelk 2478 D 2 l 14 let stareea sP'"<,ime takoj učenca ™*mc v«hoveC, k0„aj ulice 6, Ljubljana. iki mojater Bohoričeve 2336 D l-i Dva konjska hlapca (vsak k enemu paru konj), ki morata biti oženjena. proti mesečni plači 7 gld , pr istemu stanovanju ii druiino, prosto njivo in drva, sprejme takoj Alojzij Šlajpah, veleposestnik, Velika Loka, Dolenjsko 2315 I) 3-2 Eksportna trgovina palic. Matevž Jan, Šmartno pri Litiji, kupi to zimo deset vagonov = gladkih palic = brez kljuk in sicer: dolge muin< Svibove ali psikove drenove 100— liocm 16—2>mm , , . 115--120 . 20 —3u , lesen o ve....... 130 - 140 . 20 - 30 , Kdor bi mogel večje število preskrbeti, naj se oglasi 2206 D 3-3 UČENCA od 15 do 16 let staregi, čvrstega in poštenih starišev sprejme takoj v pouk Val. Rihar, -trojar. mojster v Polhovem gradcu. 22 5 D 3-2 RpinlAU/t kupuje no najnii i cen JOSIP DrlfljeVU KOROIN, Ljubljana, Pred ftkofijo 3. 2 4 4 ."> D 1-1 B0 olje H vši prvi hišai zdravnik v zdravišču £llind za bolne na pljučih Med. Daiv. dr. Aujiist Leulčnik naznanja uljudno, da ordinira za notranje boletni vsak dan od pol 9, —lo. ure dopoludae ia od 2.-3. ure popoldne (ob nedeljah in prazn;k h samo dopoludne) v Ljubljani. Sodnijske ulice št. 11 (pntbčje . 2479 D 2-1 * W l ^ I I ^ ■ ■ . ■ J-L I— I.HJ- L ■ — • * Sirolin Ponrtaj« «laat do Jedi la teto leleaa, odatraajajc kalcij. Iiaie-•araaja (soja, aeiao potenj« UM D 14—3 Priporočajo vsak dan prt pljučnih boleznih, katarihu. slovskem kašlju, Skrofuiozi. ipfluepci mnogoštevilni profesorji in zdravniki. Ker se ponujajo rtinj vrečka poai-ejan;». prosimo, fahtevajte veviao lniroi zavitek .Roche'. F. Hoffmann — La Roche S Co^ Basel (Švica) Hoehe Dobiva ae i zdravaiakia receptom po 4 K ateklcaica. Hranilnico in posojilnica eMm i Creg. zadruga z neomejeno zavezo) sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne ter obrestuje po Obresti se pripisujejo koncem enega leta brez posebnega naročila. r Rentni davek plačuje posojilnica sama, ne da bi istega odtegovala vlagateljem. 20o3 g_5 Prepričujte se! HHnfii %t T •*>■* ;• •( -'i JiiiRiiiiRN " Mestna branilnica ljijafia v Prešernovih ulicah štev. 3 v lastni hiši, (poprej na Mestnem trgu zraven rotovža), sprzjetna hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in od J do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje' nevzdignjene obresti vsacega pol leta li kapitalu. Rentni davek od vloženih onresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina hubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Daje varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. 1131 D 11 — 7 Posojuje se na zemljišča po 4J/<°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 50/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 o/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Zaradi preselitve je pod ugodnimi pogoji naprodaj 2310 D 3-2 ===== hiša v Črnomlju = na vogalu glavnega trga, pripravna za vsako obrt ali trgovino. Več pove Davorin Frrnčič, klobučar v Novem mestu. Službe iščejo: Deklica zdrava, močna, stara čez 20 let pri kaki manj.š', tudi kmečki dobri družini, najraiše na Štajerskem ali Kranjskem. Ponudbe na upravništvo .Domoljuba". Kot hlapec ali služabnik želi vstopiti Mihael Cizelj v Curnovcu 46, Sromlje p. Brežice. Najboljše in najnovejših vrst ge« peljneinmotore, mlatilnice in slamoreznice, trombe, cevi, klinje in žage dobite v skladišču Fran Zemana, Ljubljana Poljanska cesta 24. i778d 12-7 378 D 20-17 Samo 6 dni! Havre -New-York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnlkl Francoska prekomorska družba. Edina najkrajša črta čez Bozel, Pariz ln Haure p Ameriko. Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED, ŠMARDA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18, nasproti znane gostilne pri „Figovcu". Izvirne tovarniške cene, reelno jamstvo. Za vse vrste od najcenejše do najfinejše precis ure zlatnine in srebrnine itd. Novo izboljšana sist, Roskopf-patent natančno idoča K 4 —. Železn. Roskopf K 5'-, izvirna prima - Roskopf K 7'—, s sekund. K 8' —, nikelnasta Roskopf z dvojnim plaščem K 6'50. Pristne srebrne remontoir-ure za gospode, dame in dečke K T— stenske ure K)- iste z godbo, vsako uro en komad igrajoč K 12 50, budilke z bitjem K 8-—, z godbo K 10-—. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju izvozna, trgovina Ivan Žiwny, Dunaj XV/6 Mariahilfergtirtel 37. 2318D 5-2 Razpošiljajo se le dobre, regulir. ure s dobro zapirajoč, pokrovi. Velik cenik saštonj. Preklic. Prekličem, kar sem morebiti v svoji razburjenosti žaljivega govoril v hiši Jožefa Čebela, posestnika in župana v Št. Lambertu, ter to s tem obžalujem. 2448 D 1-1 Medija - Izlake, 17. novembra 1905. Anton Werbole. JIH. Prave Ura s kukavico gl. 2 50 Budilka gld. 1' r— T^C^Kcpf-CrC ^ PonoCi sveteča 6 mesecev na po-skušnjo. Nikelnasta ali jekl , sist. Roskopf.....gld. 1-50 Strapaz-Roskopf s plomb. Z dvojnim plaščem . . Z!ato-Double(kak. zlato) Prava srebrna z enojnim piaičem . . . Z dvojnim plaščem S tremi močnimi plašči Navedene ure z rellf-sllko Dev Marije, dalje državnim orlom, oračem In konjem 10 kr. več, 3-40 3-50 3"- 4-— 5'- gld. 15 f, z dvojnim zvonom gld. 2-—. Prava srebrna remontolMira c. kr. puncirana , za gospode, dam« ln dečke. |z enojnim plaščem. . gld. 3 — Z dvojnim , ... 4 — Z zlatimi robovi ... 5- - S 3 močnimi plašči . , 6 — 14 kar. zlata ... od , 8'— 14 kar. zlate verižice od , 10-— Srebrne verižice . od , —'90 Uhani in prstani v največji ii-beri po tovarniških cenah. 13 leta pismeno jamstvo. Za neprimerno denar nazaj. Razpošilja se le po povzetju. | Prt veliki tovarni ur", Maks Bohnel, urar, Dun<\j IV., Margaretheustrasse 38. (5) " Dobavitelj c. kr. državnih uradnikov. Ustanovljena 1840. Zahtevajte moj velik cenik, s 1000 slikami zastoj in poštnine prosto. 1997 1980 D 24—: Nizke cene/ Ernest Hammerschmidt-a nasl. Madile, Wutscher a K° trgovina železnin In kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernova ul. 50. Velika zaloga f;1^^slroJ" Izvrstna prilika potovanja v osi Ameriko 00 je s°daj črez 00 Hamburg 00 z najnovejšima parohrodoma. s katerimi jc sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroja skoraj popolnoma preprečeno. Se več povejo številke o obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta prvi: Amerika, 690 čevljev dolg, 74 širok, 54 globok, nosi 22.250 ton drugi: Kaiserin Augusta Viktoria.....„ 25.000 torij vsak §e enkrat večji kakor veliki parnlkl, ki obsegajo samo po 8—12.000 ton. - Vožnja preko oceana samo okolu 7 dni. Potniki odhajajo ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik Hamburg - Amerika Linic 775 I) 17-16 Fr. Seunig, Ljubljana Dunajska cesta št 31. Zaduiil me bo talfS hudi kaieljf Proti kašlju, hripavo-sti in zlezi naglo in gotovo učinkujejo 1996 za prsa. d 5 Izboren okus imajo in ne motijo teka. Škatljica 1 K in 2 K. Škaf. za poskus 50 v. Dobivajo se v vseh avstrijskih lekarnah. Hupa! Eggerjeve pastlle so me naf;lo osvobodile. Cenu oCežk jjo8teljno perje 9 kg novegt skucljenega K 9 60, bolj Sega K 12 —. belega, |»k« mehkega, ■ kabijenega K 18 —; kron 24 -■DClnobelega, mehkega, skub ličnega K 30 —; kron i«-—. Po iilfa ■< Iranko proti povzetja Tudi se zameni« ali nazaj vzame proll povrnitvi poitnlb slroikov BeaediktSaohiel, Labea I5t p. Plzen na Češkem 1793 D 6 6 Zahtevajte pri nakupu 1321 D 18-111 Schicht-ovo štedilno milo Varstvena znamka. z znamko jelen. Ono je zajaačeno čisto iu brez vsake škodljive primesi. ===== Pere izvrstno. .. Kdor h«6t dobiti zares j a m č e n o pristno perilu ne&ksdljivo milo, naj pazi dobro, da bo ------imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno Dobiva se povaodt znamko JELEN". JURIJ SCH1CHT, Ustje. največja tovarna te vrste na evropski celini IOpCG* J J tVJUS W «t*\A ± VTN ■ HfflSTIII ali doktor pl. Trnkoczy-jev kranjski prašek za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje. Najboljši dodatek krmi. dietetično sredstvo za p tanje. Dobil tisoče zahvalni pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najviše medajle. — 1 >avoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po p.»iti po 5 za>'< jev iz g'avne zaloge: Lekarna Trnktifv, Ljubljana Trgovci itd. dobijo 24.9I) 12 1 popust. 'želodčne bolezni so pogosto posledic« zanemarjenega motenja prebav-Ijnnja, ki nastopa ponajveč kot pomanjkanje slasti, zagatenje telesa, goredlca, napenjanje, slabosti, slab ckus, glavobol Itd in se nem«lokd«j izdniiio i/tega hude molitve zdravja, če ne preprečimo tega o pravem č«su Kot izvrstno sredstvo proti vsem na tankom p' kvar-jenegu želodca so se te več desetletij kot M«rijaceljske kapljice sploino znane In priljubljene 6radyjeve želodčne kapljice izvrstno obnašale kot tek zbu|ajočc, želodec krepeče in na-lahko odvajalno sredstvo Steklenica z navodilom vred stane 80 vin.i dvojnata steklenica K 1-40. Pri nakupu v lekarnah zahtevajte izrecno Bradyjeve želodčne kapljice in si ne da;te vsiliti drugih. Ta/ile na zavoj v rdečih /»klopnih i!-.i.iljic«h z Mtrijino č./J±aULl' podobo kol /aičitno znamko in s podpisom r / Centralna zaloga C. Bradljeva lekarna na Dunaju, I., Plclschmarkt Nr I 3«7 razpoillja po povictiu ali če se po»l)e denar naprej za K 5 — Jest milili ali K 4 50 tri velike steklenice franko brez daljnih stroikov. 2211 1) 12-3 Lepa Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-neJSo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in trgovec v Ljubljani, Prešernove uliee, filijalka na Mestnem trgu. Novi ceniki tudi po pošti brezplačno. 256 52-43_ Ugodna prilika. Imam dvojno posestvo, eno v Mošnjah drugo v Spodnjem Otoku | prodam eno ali drugo, s poseivijo ali brez nje pod pr-v ugodnjj1 pogoji. Obširnejša pojasnila daje Matija Me«l"Ci v Spodnjem Otoku štev. 6. 2444 D 3-1 Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! Pozor! Čitaj! Slabemu moč! .^VtJLSlAboH6 ■ - I v tr > Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljutljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim ter sta si odprla pot na strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlino in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 103, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. 1421 D lo—-8 Cena je sledeča (franko na vsako pošto); 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic 12 ducata) 8 K 60 v, ?S stekleničic 13 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic i4 ducati) IG K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekl. se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, katsru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah — Cena je sledeča .franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v, 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se nc razpošilja. Prosim, da se naročje naravnost od mene pod naslovom: P, Jurišič, lekarnar v Pakracu 103, Slavonijo. >o Pomočnik in učenec za močna, lina dela se sprejmeta v trajno delo. 1'lača po dogovoru — Janez Bratina, čevlj. mojster Idrija. 23191) 4 2 Suhe jedilne gobe (Ia. gosp. gobe) kupuje v vsaki množini vrečah po 20 —25 kg. A. Šmyra, Dunaj 17, Elterlcinplatz 7. 133 < D 20— 1 Slovenska dekleta naj se ob dohodu na Reko zaupno obrnejo na posredovalnico za službe Ana Klavžer, Via Andrassi 1. 2 467 D 1 1 Hronrn Pošt' starišev UICIIIU sprejme takoj Aloj. Polajnko, čevljarski mojster Florij. ulice 18, Ljubljana 2440D(1) i:; i: 111::: 111ii; (i::;;:::::::::: • •••••••Hiiiii" .................................................................................................. Najcenejša in najhitrejša vožnja U Ameriko je s pomiki II * ii •i ai L U 03 i :: •i* ••• IP L O N i£ s rt Severnonemškega Lloyda" iz Bremena u Heu-M t«... h:: t::: 1 •O*. ii:: :::: :::: s cesar*k mi brzoparnibi Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der mmmm GrOSSe. h* Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ■■ Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1912D 12-3 ?::: Edvard Taučar-lu, u Kolodvorskih ulicah it. 35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". j Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tika- li joča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. m Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Califorma, 1 Arizona Utah Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno 'in izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija Kuba, Bucnos Aires, Colombo, Singapore. v Avstralijo itd. itd. ftfffVfifVfiffimffifffffffHfffffifffVffvvififif^ Tovarniška vožnja. Trajen, dober zaslužek dobi voznik z dova-injem in odvažanjem raznega blaga raiun premoga 1 kolodvor in a kolodvora mesečno 120 do 140 gonov. — Ponudbe pod »Tovarniška vožnja" na i ravništvo »Domoljuba". 2447 D 2--1 Več mizarskih pomočnikov sprejme takoj pod prav ugodnimi pogoji za stalno stavbeno delo s stroji in proste ročno, kakor tudi delovodjo, kateri se razume tudi pri strojih. — Natančna pojasnila daje Jakob Homovc, mehanično mizarstvo, Cerknica pri Rakeku. 2343 D 2-1 »Amerik E. Kristan e E cc o > m 7? C e u I oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna ta » Ameriko merilno vladno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sred»tv.> za oUe/o To vzdrznje rano čiste, o varuje iste. olajfoje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. ——. Raipoillja se vsak dan. - 1 pnfica 70 vin. Proti predplačilo K 3 1« .e pošljejo 4 pu-iee, ali K 4 60 fl pn^ir poštnine prosto na vsako postajo avrstro-ogrske monarhije. Val deli embalaže Imajo z a k o n 11 o deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRflGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203. Zalo** v lekarnah Avulro-Ograke, v IJub- Uaal sc dobi pri m. Irkariih : (1. Plcroll, V. pl. TraMci?, H. SardeUohlafcev, J )larr. 431a 20-15 o Cunard Line. 0 Najprimernejša, najccncjša In dobra vožnja iz fBF Ljubljane w Ameriko. "P le In ostane preko Trsla z brzoparnikl prve angleške paro-brodne druibe „Cunnrd Line" to je gotovo In senc da visi"1-Veliki moderno opravljeni snažni parnikl le družbe odli.W Iz Tr:-H vsake II dni. f>ouk in vozne liste da|e oblastveno potrjen, zastopnik Andrnj Odlanek. dosluženi uradnik železnic in h {nI posestnik v IJublJanl NlomSkov" nll«» ''•.'f' bllzo cerkvc Srca Jezusovega Kdor želi več po|asnl!a, na| " pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. l'u kol""".1"" ln centih nikdo ne čuka in ludi na druge silne načina ninc« ne vabi 2<>04 U ' Izdajatelj is odgovorni oradnik: Dr. IgnMiJ litnlk Tiaka: .KatoUAka Tlaluura« '