SOLIDARNOST PO SLOVENSKO? Svobodni sindikati so v torek na tiskovni konferenci v dobre pol ure do tal sesuli slovensko oblast in njene poteze. Vlado in njeno politiko, stranke, parlament in celo državni svet, vse so razcefrali. O tem pišemo na 4. strani. Na 2. strani ugibamo, kaj sindikatom v anarhičnem, brezizhodnem položaju sploh še ostane. V Ravbarko-mandi pa ostaja Artur zadnja možnost, edini možni posrednik med arogantnim Drnovškom in ZSSS. časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer_______ Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 4. novembra 1993, št. 47, letnik 52, cena 160 SIT USTAVNI SPOR, KER VLADA NE SPOŠTUJE SPISEK 30 REKORDNIH KOLEKTIVNIH POGODB PLAČ BURI DUHOVE stran 6 ČUDNE IGRICE CELJSKIH OBLASTNIKOV V Zdravilišču Dobrna in Celjskih lekarnah stran 1S MAFIJA V SLOVENIJI NI VEČ PRISPODOBA stran 3 *"~i—11—iM—n HM rm > m —■iiiimiim—u___ BELE HALJE NA DVEH BREGOVIH stran 1 3 in anketa -A na 10. in 11. strani sreda dan pred obletnico Oktobrske revolucije DELAVKE IN DELAVCI, ZA DELO IN PRAVICE GRE! Pokažimo oblastnikom in lastnikom, da nočemo takšne gospodarske in socialne politike, ki ukinja delovna mesta, delavce odpušča in ustvarja armado brezposelnih. Svobodni sindikati Slovenije temu odločno nasprotujemo, zato vas, delavke in delavci, vabimo NA DELAVSKI PROTESTNI SHOD v soboto, 6. novembra 1993, ob 11. uri, na ploščadi pred Metalko v Ljubljani Povejmo oblastnikom in lastnikom, da morajo gospodarsko in socialno politiko spremeniti, W __a da bo po meri delavk in delavcev. Svobodni Sindikati Slovenije -A Lahko Semolič postane Walensa? »Bog nas obvaruj referendumske demokracije,« je njega dni Herman Rigelnik pripomnil, ko so mu Svobodni sindikati prinesli v parlament goro podpisov za spremembo zdravstvene zakonodaje. Iz vsega skupaj seveda še danes ni nič. Podpisi so ostali papir in z njimi vred slovenska ustava. Odnos oblasti ne le do sindikatov, ampak kar do vseh državljanov pa je strnjen v Rigelnikovem svetega strahu polnem medklicu. Ta odnos predsednik vlade dr. Janez Drnovšek le potrjuje oziroma obnavlja z vsako potezo. S potezo, ki jo naredi, in s tistimi mnogimi, ki bi jih moral, pa jih ne. Kakšen človek nam potemtakem vlada? Če se strinjamo, da ima vsak narod oblast, kakršno zasluži, smo Slovenci kaj čudni tiči. Je za Slovenca značilno, da je nevljuden, da na prošnje niti ne odgovarja, da je povsem brez argumentov za kakršenkoli že dialog, da se na svoje sogovornike vzvišeno požvižga, da je... Ah ne, saj nismo takšni in tudi naš predsednik vlade ne more biti te vrste. Toda potem ostane le še en samcat logičen odgovor za njegovo ravnanje - se mož enostavno boji? No, saj bati se ima marsičesa, a prav v to, kar najbolj upravičeno zbuja strah, trmasto rine. Vsak dan izpuhti 100 delovnih mest in trend je strmo naraščajoča krivulja. Predsednik vlade pa onemogoča socialni dialog, za katerega ga sindikati v skrbi za narodov blagor dobesedno moledujejo. S tem sili sindikate v »dialog stavk, protestov in nemirov«. Kako nevarno je lahko takšno sprenevedanje v razmerah grozljive brezposelnosti in še grozljivejše neperspektivnosti, sindikati hudičevo dobro vedo. Zato Drnovšku tako vztrajno ponujajo roko, ki je noče videti. Rine v spopade in žali najbolj sindikalna čustva v času, ko so socialne razlike že same po sebi grozljive, ko struktura te družbe poka po vseh šivih, ko vlada brezpravje in se celo stebri družbe, kot je policija, sesuvajo sami vase. Tudi s policijo se ne pogovarja, ampak njihovo stavko, milo rečeno, uduši. Razsulo, mafija, kriminal, afere, militarizem, špijoni, krivice... To so besede, ki vse pogosteje označujejo današnji čas. Tudi zato bo sobotni protestni shod na katerega ZSSS vabi vse delavce. Logično! Toda ali tudi dovolj? Gotovo ne! Naj svobodni sindikati še tako beže od »politične obarvanosti« te in podobnih akcij, jim prav ignoranca oblasti to barvo neizbrisno daje. Zato, ker je jasno, da bo sobotni protest blažev žegen in bo »potrebno pritiske stopnjevati, ker to terja članstvo...« Seveda terja in bo še, kot po vsakem koraku pride naslednji, in bo vse skupaj plaz, in to še kako politično obarvan. Naši oblastniki so tako sveto prepričani o vseh negativnostih revolucije in o njeni neponovljivosti, da so povsem pozabili na vzroke zanjo. Dušan Semolič gotovo nima ne ambicij ne značajskih potez ne ničesar drugega Walensovega. Gotovo pa Janez Drnovšek počne vse, kar je le mogoče, da bi mu jih vsilil. T7^/ časopis slovenskih f j J delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče EE T časopis slovenskih J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _______________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: Janšo odstaviti, ovaditi ali oboje DE št. 46, 28. 10. 1993 Spoštovani! V DE ste 28. 10.1993 objavili na strani 15 članek pod naslovom »Janšo odstaviti ali ovaditi?«. Avtor članka je bil odgovorni urednik gospod Ciril Brajer. V članku se kot rdeča nit vleče bojazen, da ne bi prišlo do »pohoda nad tiste v Ljubljani«. Obveščam vas, da je ND 31. 10. 1993 objavil pogovor z gospodom Janšo na strani 2 pod naslovom »Prihodnost bo pokazala, kdo je imel bolj prav«, kjer gospod Janša zanika vsa podtikanja o vojaškem udaru. Toliko o tem in upam, da se bodo nepotrebna obračunavanja med Janezi prenehala. Lep pozdrav Andrej Grampovčan, Pleščeva 35, Ljubljana Mi sfer X DE št. 46, 28. 10. 1993 Najprej »pošteni policaji« in zdaj še vi! Od časopisa slovenskih Spoštovani g. Vidmar! Sem ena izmed mnogih nastopajočih, ki sem preživela lep večer na Metelkovi. Dovolite, da vam opišem nekaj svojih vtisov. Tam sem prepevala ves večer in doživela enega svojih najlepših pevskih nastopov. Skupaj s pianistom Borutom Lesjakom sva navdušena in vesela odšla z Metelkove. Srečala sem se z mnogimi prijaznimi mladimi ljudmi, ki si prav tako kot mi, ko smo bili še v rosnih letih, želijo sreče, lepote, ljubezni, svojega prostora pod soncem. V mojem poklicu se na raznih nastopih po Sloveniji srečujem z mnogimi mladimi umetniki, slikarji, glasbeniki, pesniki. Čudoviti so v tem svojih iskanjih, saj iščejo lepoto, iskrenost, resničnost. Na tem celovečernem koncertu sva z Borutom doživela res nekaj lepega! Skupaj smo prepevali naše lepe popevke, šansone in narodne slovenske! Med nami je bilo veliko topline, srca, ljubezni in navdušenja. Tako kot vsi ljudje na tem, lepem, a včasih tudi žalostnem svetu, si želijo vsi na Metelkovi in vsi tisti, ki jim bije srce tudi za razcvet na Metelkovi, razumevanje, toplino in ljubezen. Če je v naši moči, jim vse to dajmo! Prisluhnimo njihovim željam po ustvarjalnosti in druženju! Marjana Deržaj, pevka Glavarjeva 20, Ljubljana Onamogočiti uspešne firme Spoštovani g. mag. Tone Rop! V sredstvih javnega obveščanja ste bili večkrat imenovani kot najbolj odgovorna oseba pri izpeljavi zakona o lastninski preobrazbi podjetij, kar po mojem pomeni tudi to, da morate biti najbolje informirani. Sodimo med podjetja, ki jih je metodologija za izdelavo delavcev smo bralci vajeni odkritih besed. Če se pošteni policaji v silnem poštenju ne upajo podpisati in če se uredništvo skrije za ministra X, kaj pa nas potemtakem čaka? Pošteni policaji, čeprav nepodpisani, vsaj nekaj povejo. Vi kot neki X pa še tega ne upate. Sama vprašanja, teh imamo že sami dovolj. DE preberemo, da zvemo tudi za kakšen odgovor. Koga pa mislite z »narodovo moralno avtoriteto«? Menda ne Milana Kučana?Na koga naj bi ta tri ure kričal, naj se združi z neko drugo stranko, lepo vas prosim. Bi bil to lahko nadškof? To verjamem še manj, saj se cerkev pri nas ne meša v politiko. Je Janša? Ta je morda moralna avtoriteta za del naroda, za vse gotovo ne... Upam, da boste zbrali pri odgovorih več korajže, ko ste jo pokazali pri vprašanjih. Mirko Hren, Ljubljana Očetje in sinovi Milošu Pavlici, poslancu ZL ob njegovem zapisu »Očetje in sinovi« DE št. 46 - doponilo Z odgovorom, objavljenim z zgornjim naslovom v DE 21. oktobra, sem se nemara nekoliko zaletel, zato naj s tem zapisom svoj odgovor nekoliko popravim oziroma dopolnim. Miloš Pavlica ima v bistvu celo prav, ko trdi, da ZDRUŽENA LISTA brani delavski razred. Prejšnje obdobje smo z drugimi besedami imenovali tudi čas DIKTATURE PROLETARIATA, ki jo je izvajal VLADAJOČI DELAVSKI RAZRED, le-ta pa se je ohranjal pri življenju s črpanjem energije iz DELOVNEGA DELAVSKEGA RAZREDA. Vladajoči delavski razred so bili torej predstavniki, ki jih je predlagala - ve se katera stranka - in oni so sedeli na najpomembnejših mestih v družbenopolitičnem in seveda tudi v gospodarskem življenju. Pogoj je bil, kot rečeno, članstvo v vladajoči stranki. In v tistih prejšnjih časih smo vsi od čistilk do direktorjev predstavljali delavski razred, s tem da so se eni šli VLADAJOČI DELAVSKI RAZRED, drugi, ki smo bili v večini, pa delovnega. Potemtakem povsem drži trditev Miloša Pavlice, da ZDRUŽENA LSITA brani delavski razred, torej položaje VLADAJOČEGA delavskega razreda in njihove pridobitve iz prejšnjih desetletij. Zato lahko tudi povsem soglašamo z njim, ko je zapisal: »Za stranko ZL lahko mimo trdim, da si v največji meri prizadevamo biti na strani tistih, ki živijo od svojega dela...« Če bi bil Miloš Pavlica nekoliko bolj iskren, bi zapisal, da si ZL prizadeva biti na strani tistih, ki živijo od dela svo- otvoritvene bilance de facto nacionalizirala, in resno razmišljamo, da bi se glede na genezo našega premoženja vključili v Društvo razlaščencev. Kljub temu smo med prvimi naredili program lastninjenja, ki ga je Agencija julija letos tudi potrdila, interna delitev in notranji odkup pa sta njegova vsebina. Prav sedaj počasi zbiramo certifikate, prepričujoč ljudi, da v našem primeru vse, kar jim pravite po televiziji ali bero v časopisih, ni tako, saj imamo rok odprt in ni kaj čakati. Z vašo kampanjo smo tako nagrajeni, ker smo s programom pohiteli. Pa to še ni najhuje, pri vsakem poizkusu aktiviranja notranjih virov odkupa nam ali SDK ali kdo drug »razodene« kakšno resnico v funkciji onemogočanja financiranja tega odkupa. Pa če gre za lanska sredstva, ki smo jih po sprejemu za nas krivičnega lastninskega zakona rezervirali ali obračun razlik do panožne kolektivne pogodbe. Že tako so nas ovrednotili prek vseh razumnih meja, sedaj pa si vsi skupaj nadvse prizadevajo otežiti še odkup po nerealni vrednosti (denar bo šel tako v sklad), kar vse se ne more dobro končati. Našega podjetja ni pripravljen nihče kupiti za tako ceno, kot ga kupujemo delavci, vendar tega ta država očitno ne dopusti. Pa davki in prispevki na plače: najprej izkažite dobiček, plačajte od njega davek, potem pa razlika do pogodbe, skratka, da bi bilo vse skupaj ja dražje. Poraja se vprašanje, za kakšne namene gre in kako naj vse to razložimo delavcem. Po mojem videnju se posredno želi onemogočiti do sedaj še uspešne firme in jih postaviti v odvisnost, pa še nekoga drugega poslati po kostanj v žerjavico. Če ne boste storili nič v korist izboljšanja možnosti delavskega odkupa, pričakujte, da bodo od vas ljudje zahtevali obrazložitev oz. odgovornost za tako ravnanje, in želim vam, da bi bili pri tem prepričljivi. Zlasti ravnanje SDK pa nas sili k razmisleku o oportu-nosti spremembe programa olastninjenja, če nam boste to seveda sploh omogočili. Žal to ne bo brez ustreznega medijskega odmeva in še drugih predvsem slabih posledic. Mag. Jure Žakelj, direktor Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka Vladi republike Slovenije Zakaj vztrajamo? Tri leta je mimo od naših prvih pripomb na urejenost delovnopravnega in socialnega položaja delavcev organov za notranje zadeve in prav toliko od naših zahtev za sprejem potrebnih predpisov. Rezultat: nič! Odgovor vlade: molk, izogibanje, ignoranca! Nezakonitost plač v lanskem letu smo morali dokazovati na ustavnem sodišču. Vendar vladi to ni zadoščalo. Izterjati smo jih morali z napovedjo stavke. Celo leto poslušajo očitke na ta račun, od vdora v proračun do kraje državnega denarja. Zanimivo pa je, da nihče od kritikov izplačila razlike plač za lansko leto ni zavrnil ali pa denarja vrnil v proračun. Dvojna morala? Ali ni kaznivo zamolčati in obdržati ukradeno blago? Ko smo letos spomladi jasno povedali, da se ne strinjamo s tako nizko osnovo za obračun plač, kot jo je predlagala vlada, ni bilo razumevanja. Ko smo napovedali stavko za uveljavitev višje osnove za plače in višjega regresa za dopust, ni bilo odziva. Tri poletne mesece smo se z ministrstvom za notranje zadeve pogajali za ustrezno vrednotenje dela in končno pristali na usklajeni rešitvi, ki je pomenila samo še slabo tretjino naših stavkovnih zahtev. Vlada tega niti obravnavati ni hotela! Zdramila se je šele nekaj dni pred stavko v začetku oktobra. Njen vzvišen predlog: odložitev stavke in čakanje na sejo vlade, ki bo morda*obrav-navala naše zahteve. Med stavko se ni bila pripravljena pogajati o rešitvah, njena edina »ponudba« je bil zakon o razmerju plač v javnih zavodih in državnih organih. Ponujati nekaj, česar še nimaš in tudi nikoli ne moreš imeti, je zelo lahko. Posledice stavke se je vlada lotila na zanjo značilen način: s predlogom zakonske prepovedi stavke. O demokratičnosti, korektnosti ali celo ustavnosti takšne prepovedi - formalno sicer omejitve - ni vredno izgubljati besed. Presenetljivo pa je, da vlada očitno meni, da je z administrativnim posegom rešila stavkovne zahteve, odpravila Minuli sreče so in slave časi, KER VREDNE DELA NISO 0 BUDILE, omolknili so pesmi sladki glasi Jože Praprotnih Medvoška R) Medvod1 jih rok. V prejšnjih časih nas je vladajoči delavski razred lahkc’ vodil z rokami v žepih, zdaj pa s° jih morali potegniti ven, da bod° z zavihanimi rokami lažje poba' šali tisto, kar je ustvaril delov"1 delavski razred. In to se dogaja Pri vsem tem pa prihaja do zoni' mivega fenomena. Četudi Zdrj' žena lista molči, s tem v največj' meri dokazuje svoje prizadevanj za delavski razred, kajpak za j stega, ki naj bi privilegije iz preja njih časov povečal za tisto, ha bodo zdaj prelastninili, čemur p°' gumnejši rečemo tudi - pokradi' Za konec pa še to. Še najmanj f „ škoda tistega, kar bo vladajoči at' n lavski razred po tisoč ali več p°' djetjih poravbal delovnemu d°' lavskemu razredu. Kot kaže ral: položenje po revizijah SDK, je vs‘ tisto v glavnem že izgubljen0 A kot pravim, tista škoda ie majhna v primerjavi z izgublje' nim zaupanjem. To je izpuhtel°< z njim pa tudi upanje, da bo Sl°' venija kdaj ali vsaj kmalu not' malna država. Naj svoje dopisov0’ nje z Milošem Pavlico in njegov< Združeno listo končam s France’ tom Prešernom: vzroke, zadovoljila delavceI pridobila njihovo lojalnost, Morda jih celo osrečila? lovne obveznosti tudi izve' delovnega časa in titd' Zaradi navedenih posebno sti našega položaja in dela te dejstva, da se nam delovnč ob veznosti širijo, težavnost de'1 povečuje, plače pa vztrajtf znižujejo, vztrajamo pri zajj tevi za ustrezno vrednoten]1 dela in plačilo, ki nam omogočalo ustrezen standol1 in kakovost življenja. Zdravko Melanšck predsednik j Zmota! Ničesar ni dosegi° J Celo posledicam stavke se n) 1 izognila. Pogled čez mejo, v d' j sti del Evrope, kamor si priza' ( devamo priti, pokaže ne , sprotno. Togo in dosledn0 ; delo po predpisih, poimenO' , vano tudi bela stavka, lahk° < prinese še vse drugačne posle c dice, kot jih je enotedenske stavka delavcev organov Z° j notranje zadeve. , Vztrajamo! Hočemo tisto, t kar je v tolikokrat obljubljen'. ' Evropi običajno, biti bi moral0 '. tudi pri nas: pošteno plačil° s za pošteno opravljeno del°’ t Trdimo, da v našem primež „ to ne velja. ( Naša posebnost je naš de ; lovnopravni položaj. Prepoj' j dano nam je pridobitnik0 j udejstvovanje poleg službe < s tem pa tudi možnost pridobi’ s vanja dodatnih sredstev z° 1 življenje. Če nočemo kršiti tj ‘ prepovedi in tvegati zaposli' , tev in ker si ne polnimo žepo1 u s podkupninami, nam ostajaj0 , plače edini vir sredstev za žit' < Ijenje. V polemikah o poslat' > skih in sodniških plačah je b'1 i eden poglavitnih argumento' ' za njihovo višino prav prep0' , ved ukvarjanja s pridobitiV J ško dejavnostjo in poudarjali: ? da je plača njihov edini mate ( rialni vir. Takšen argumet1 velja tudi za nas. Zato zaht°' i varno boljše plače! Razne pie povedi znižujejo naše držat' Ijanske in delavske pravicc o političnem delovanju, o so"' previjanju, zdaj tudi o stavk( Za to zahtevamo nadomestil0 Zapovedi zvišujejo zahtevnos1 našega dela: pokorščina, de' o lastno škodo, dostojno obn°’ šanje tudi izven službe. Za 01 zahtevamo plačilo! Delovt1 razmere so nadpovprečtc težke in za delavce neugodij1’ pogoji dela, psihične in fizičt1 obremenitve. Tudi za to zaht°' varno plačilo! » časopis slovenskih J delavcev Delavska enotnost je oila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE- glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran). Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica). Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 160 tolarjev • Žiro račun: 50101 -603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič 4. novembra 1993 TRIBUNA »TECI, SAVO, TECI...« ii Politika na Slovenskem je bistveno določena z vojsko, saj je Kučanov edini preostali proti-igralec abrambni minister Janez Janša. Ker je J. J. do nadaljnjega Se vedno predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), Moramo žal ugotoviti, da kljub vsem očitkom desničarstva slo-venski politični prostor še vedno obvladujejo socialdemokrati, pa naj gre za prenovljenega Kučana ah antikomunista Janšo. Tako se Slovenija še ni premaknila od dileme s prvih volitev. Le da so Puč-nika počasi nesli - od Kučanovega Protikandidata je počasi lezel aavzdol: predsednik »sveta Demosa«, razbijalec Demosa, podpredsednik vlade »levosredinske koalicije«, nazadnje poslanec v državnem zboru in v perspektivi Penzioner v Zupančičevi jami. Ko N že bilo videti, da bo socialdemokratski tabor doživel svojo združitev po maksimalni varianti, ko je Pučnik v Trstu de Michelisu podpisal razbitje Demosa - tedaj se je godilo tisto nepredvideno! Celo Žakelj bi bil pripravljen priznati Pučnika za predsednika socialdemokracije (združitev po varianti 8' SDSS + SSS na eni in ZLSD na drugi strani), toda tedaj je Pučniku udarilo do zavesti, kaj je bil storil! Čeprav je vedel, da lahko stori samo še politični harakiri, se ie odločil zanj. Z imenovanjem J. J■ za predsednika SDSS je padla ® vodo združitev »na levici«... Žakelj je obtičal nekje v volilnih “strelskih jarkih« in po SDSS, ZDS in SKS (blagopokojni, seveda) snubi sedaj Plutove ekosoci-eliste iz ZESS. V končni fazi je ta Pučnikov posthumni triumf z izvolitvijo J. J. na čelno pozicijo SDSS objektivno — in mi vemo, kaj ta beseda »objektivno« pomeni v dialektiki! - šel na roko Ribi-eiču, Kreftu, Bekešu in Kocijančiču... Končno je napočil čas, da se Povprašamo, kako to, da na prvih m potem še na drugih volitvah ni nastopila res lepa desna alternativa predsedniku republike. Ker J. J-v intervjuju za Nedeljca (28. 10. j P93) priznava Kučanu legitimno izvolitev in se odreka »bolgarskemu scenariju« rušenja politične scene, to pomeni, da gre pri J- J. zaradi procesa proti četverici (in treh mesecih Iga) za dolgoročno zamero. Ker pa desnica ni ze skraja ponudila alternative: Podjetništvo ali udbomafija, je Problem št. 1, kako konstituirati desnico! Levice, vključno z vsemi s°cialdemokrati, imamo še preveč na razpolago! To se je potrdilo še enkrat v Nedeljcu, kjer je ob intervjuju z J. J. izšel še oglas (Vpišite se v SDSS, vabi predsednik J. J-i da o socialdemokratski mladini ne govorimo...), pa ni nič poma-9alo. J. j. bj lahko vedel, da geslo *Mikrofon je vaš!« velja samo tako dolgo, dokler ga imaš v roki... Tako pa lahko prebira vesoljna Slovenija ministrove dostavke v kurzivu... Tako imamo dokončni in kronski dokaz, da je vsa »slovenska pomlad« (ali za druge »sestop z oblasti«) potekala Dokaz, da J. J, sploh ne obstaja v naslednjih fazah: 1. šef SDV M. K. trdno sklene in poskuša odstaviti garnituro iz ZSMS (Bavčar, Kirn, Korzika, Janša, Omerza, Fink...) Srečo Kirn dobi MIKROHIT in jih zapusti. 2. M. K. izda četverico tuji jugo-vojski. a narod pride na Roško. 3. Četverico obsodijo in slovenske oblasti jih peljejo na Ig. 4. Zmago Demos, M. K. poskusi z »Deklaracijo za mir« razorožiti Slovenijo, armada napade, J. J. dokaže, da je imel prav že tedaj, ko se je odločil za študij SLO na FSPN. 5. Skratka, zgodba o demokraciji na Slovenskem je zgodba o spopadu M. K. in J. J. Ker J. J. več ne pomišlja na hitri obračun »pri M. K. koralu«, bomo morda videli sčasoma desnico, ki bo zrasla organsko. Do tedaj pa. naj velja, da sta si velika proti-igralca bolj podobna kot ne: oba imata po dve politični bazi (J. J. v fanatično privrženi stranki in v enako privrženi abrambni strukturi, M. K. pa v »kontrolorjih« v ZLSD in LDS); oba sta nadstrankarska v tem smislu, da opazujeta tisto gomazenje nekje spodaj s pozicije, kjer se kuje predsedniški material. Spoznanje, da nista večna in da demokracija omejuje vsakogar, je očitno edina pozitivna pridobitev slovenske pomladi. Ker ima Janševa stranka še vedno vseh osem imen, se nam vsaj tako dogaja tudi socialdemokratska prenova ...In ne nazadnje - kakor je odprto vprašanje li-derja na desnici (Janšo bi že sprejeli, pa kaj, ko je on ujetnik iste zanke, v katero se je že ujel Jože Pučnik), tako je odprto tudi ime samega šefa SDSS. Ker se J. J. v resnici piše Ivan Janša, si lahko kdor koli omisli in pridobi na matičnem uradu ime Janez, Janez Janša! Prilagamo ustrezni neponarejeni dokument, ki nam ga je dostavil gospod minister sam in osebno v svojih »Premikih«. Ko M. K. ne bi bil odstranil garniture Bavčar-Janša iz ZSMS, ko ne bi Bavčar dostavljal J. J. dokumentov iz Smoletove SZDL, bi bila zgodovina drugačna... Tako pa so prednami sami nasledki tedanje ZS MS: Marjan Podobnik je zrasel v Zvezi slovenske kmečke mladine pri RK ZSMS in se tam naučil politike, Žižek je teoretsko utemeljil Školčevo ZSMS-LS oz. LDS, demokrati (Bavčar, Omerza) pa so z iste plantaže... Od DS preko LDS do SLS se je razletel nekdanji komsomol! In edino, kar je pri tem gotovo, je to, da bo Marjan Podobnik podpredsednik bodoče združene liste slovenske desnice (desne ZLSD!). Zato pa lahko stranki z osmimi imer.i prerokujemo tudi osem življenj, saj lahko samo tako kandidirajo J. J. za predsednika države (1996); predsedniško mesto ZLSD mu ni namenjeno, ne levo, ne desno! V prestolnici Ljubljanske pokrajine, na 2. listopada (vernih duš dan) 1993 - IV. Za DE poroča brambovski brigadir B. B. V našem parlamentu mora človek imeti vse češče prekleto dober želodec, da lahko prebavi mojstrovine poslancev. Skrajno neužitno godljo je bilo slišati, ko so se gospodje z dobrimi plačami prerekali, kdo bo direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje, kandidat pa je bil gospod Franc Košir, ki je že sedaj vodil ta zavod. Vsi menda že vemo, da se je v poslovanje zavoda zagrizla služba družbenega knjigovodstva in odkrila vrsto nepravilnosti, tudi takih, ki so neposredno oškodovale nas zavarovance. Šlo naj bi za nepravilnosti in nezakonitosti, in kot je mogoče razbrati iz ugotovljenega, so včasih v zavodu delali z denarjem kot svinja z mehom. Vse to se je kajpak dogajalo pod vodstvom gospoda Ko- 3 širja. Nekateri gospodje poslanci, ki dobijo takoj ošpice, če slišijo za kakšno nepravilnost v podjetjih in ustanovah, pa so se v kreganju o direktorstvu gospoda Koširja sprene- Dvoličnost vedali, kot da bi pravkar padli z Marsa kot novorojenčki. Prav nič jih niso motile nepravilnosti v zavodu in za njih je bil gospod Košir prava bela ovčka. Tudi za gospoda poslanca Iva Hvalico. Ta je sicer v parlamentu in zunaj njega znan po svoji preiskovalni nagnjenosti in zagnanosti, vendar pa, kot sedaj kaže, samo v tisith primerih, ki si jih on izbere in ki mu niso všeč. Ko pa gre za strankarske interese, pa na vse skupaj lepo pozabi. In tako je gospod Hvalica vneto zagovarjal gospoda Koširja, češ saj se sam ni okoristil pri nepravilnostih v njegovem zavodu, saj proti njemu ni sprožena še nobena prijava in podobne reči, kaj šele, da bi mu bila kakšna krivda dokazana. Vse lepo in prav. Res je, da moramo človeka, dokler mu ni dokazana krivda, šteti za nedolžnega. Toda na tem svetu obstaja menda tudi moralna odgovornost, če ne še kakšna druga, za tisto, kar pod šefom počenjajo njegovi podrejeni. In gospod Košir je bil odgovoren za poslovanje zavoda za zdravstveno zavarovanje, in če je bilo to poslovanje na krivih poteh, bi pač gospod Košir moral sam odstopiti, ne pa da se pusti kandidirati. Tudi gospod Hvalica, ki je član socialnih demokratov, bi moral biti pri takih rečeh še posebej tankočuten, saj gre pri zdravstvu za javni denar in še za socialo povrh. Piše: Martin Ivanič J A N' Š A Ivan (priimek in ime) 17. 9. 1958 Ig ud 1 j ana Ig ubij ang. Slovenija (dekliško imel /j -j-L i.ur.ik. O1?! očeta Janez matere Frančiška Dekliški priimek Erjavec •.arodnost Slovenec Državljanstvo SFRJ ooiska izobrazba —Sr visoka Poklic talno: Ele šiv it diol. ‘-G-: obrambosId cuplj e K-raj b.vania začasno t Gornji trg 44, Ljubljana samski ime moža (žene) Bivališče zakonca število otrok Lažna imena Vzoevek J 2,n 6 Z Govor. iez»*e angleško Podpis opisane ''ose že S ™E: TROJNI ^DENT: Tudi ce ni bilo res, prijelo se je pa dobro! Sicer pa imajo socialdemokrati albanskJr,, *jF°ln!m!.aS^ntl m /■ J- ni prvi, je pa največji. Še vedno nekaznovano špijonira po Sloveniji agent Aneažm f r S.,guru?,Ja’ beograjskega KOS-a in kominterne, grozni Refiks Mehmedi (tajno ime: Silvester), zvezanfenr.' 1/° , 6,e/f ™cji kašelj v primerjavi z moščansko zgodbo. Ker je porezani in sam od sebe njak ' SOCIfldemokratski občinski poslanec Boštjan Savenc-Prosenc, sedaj klošar, povedal, kateri strokov- morda Še r/J™ ~r nagovOT}1 k temu deianiu> kl N eliminiralo prvega trojnega agenta v SDSS, ga bomo ua se res našli s prerezanim vratom nekega dne nekje za cukrarno! Mafija ¥ Sloveniji ni (več) prispodoba Istočasno, ko smo v Sobotni prilogi Dela brali portret ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja, smo v TV Utripu lahko slišali tudi za nekaj primerov direktorskih plač v družbenih podjetjih. Naj nam to služi za izhodišče. Minister se menda močno trudi, da bi sindikatom vbil v glavo ekonomsko logiko. Če prav razumem, spadajo v ekonomsko logiko tudi plače. Mogoče minister dobro razume in pravilno pojmuje ekonomsko logiko, kakor se je uveljavila v gospodarsko normalnem svetu. Toda medtem ko on — sebe, sindikate in najbrž marsikoga v sami vladi oz. parlamentu prepričuje o tej ekonomski logiki, je na delu najbolj vulgarna roparska ekonomija t. i. menedžerjev družbenih podjetij. Televizijska oddaja nam je namreč postregla z očitno neuradno pridobljeno listo direktorskih plač. Zapomnil sem si tri primere, kjer te plače segajo krepko čez milijon oz. celo čez poldrugi milijon: gre za direktorje Kemo-farmacije, Kompasa in Ljubljanskega sejma. Najbrž lahko razumete, da sem ob teh številkah ostal brez besed. Ko pa sem si opomogel, je bila moja prva reakcija vsej krvoločnosti navkljub popolnoma ustrezna temu roparstvu: to je za pobiti, sem si dejal in si prisegal, da bom v resnici poleg vseh strankarskih kuplerajev še sam osnoval enega, ki bo v tajnem delu programa vseboval izključno boj - celo s skrajnimi sredstvi - proti tem roparskim kana-Ijam. Če namreč državna oblast ni sposobna napraviti reda in se bolj kot z oživljanjem mrtvoudnega državnega gospodarstva ubada z oživljanjem sicer tragično preminu- Posebna znamenja Identiteto potrdil os. iz. 14486 ij . center na podlagi fotog. št. St. spisa Opomba: Čeprav je demokratski poslanec gospod Igor Omerza po svoji vokalizaciji in retorični maniri nekoliko, včasih pa kar precej dramatičen govorec, ga je večinoma vredno pozorno poslušati. Že zato, ker iz njega ne veje strankarska zatohlost, marveč ekonomska stroka, ki ji pripada; vanjo pa sodi tudi poslovna morala. Ko so se poslanci dajali o novem direktorju zavoda za zdravstveno zavarovanje, je gospod Omerza zelo pravilno postavil Odgovornost vprašanje odgovornosti in postregel z navadami, ki jih poznajo druge urejene države. Tam ob takih nepravilnostih, kot jih je npr. odkrila SDK v omenjenem zavodu, direktor niti po naključju ne bi mogel nadaljevati svoje kariere niti v zavodu niti kje drugje. Tak človek bi bil odpisan za mnoga, če ne že za večna leta. Seveda je težko pričakovati, da bomo pri nas imeli tak čut odgovornosti kot Japonci, kjer pristojni minister odstopi že, če pride do kakšne večje prometne nesreče. Pri nas so odstopi tako redka stvar kot mavrica pri polni luni. V taki občini, kot je Slovenija, so se gospodje, kot kaže, kar navadili, da se poleg nenehnega medsebojnega zmerjanja tudi mirno gledajo v oči vsak s svojim kupčkom ali kupom masla na glavi. Nikogar ni niti malo sram, če je naredil kakšno lumparijo, in na najboljši poti smo, da bodo lumpi postajali heroji in ljudje, ki se jih edine splača ceniti. To samo dokazuje, da smo še vedno z obema nogama na Balkanu, kjer je prevara najbolj cenjena reč in kjer prodajalec kupcu, ki je sprejel prvo ceno, zaničljivo pljune za hrbtom, politiki politikom pa kar odkrito v obraz. Gospodje poslanci, ki se imajo za novo gardo in o Balkanu sicer nočejo nič slišati, so - nekateri od njih - sami polni balkanskih navad. To pa seveda potrjuje tisto, da menjava dlake še ne pomeni menjave značaja. K sreči opozorila gospoda Omerze in tudi številnih drugih poslancev niso bila zaman in gospod Košir ni bil imenovan za direktorja. Pa nam ne gre za gospoda Koširja ali proti njemu, ampak za načelo. Izid zgodbe o gospodu Koširju je namreč preprečil še eno osramotitev parlamenta, še eno strankarsko mešetarjenje in prižgal vsaj kanček upanja, da si bo naš parlament le utegnil znova pridobiti večinsko zaupanje ljudi. Tiste, ki so v tej igri izgubili, bi praviloma moralo sedaj biti zelo sram. Vendar smo lahko kar precej prepričani, da jih ni. Boža Gloda lih Slovencev med drugo svetovno vojno in po njej, tedaj bomo morali to bržkone storiti sami državljani ali pa se bo nekaterim zmešalo. Pa ne zato, ker bi sami hoteli imeti tiste »menedžerske« plače, sam sem s svojo še kar zadovoljen, temveč zavoljo tega, ker se človeku moralno in racionalno upira, da samo zato, ker je država popolnoma odpovedala, kradejo revežem tisto, kar so v dolgih letih sami ustvarili in si po volji stare oblasti ali svoje zdrave pameti odtrgovali od ust za lepšo prihodnost. Prihodnost pa je prinesla pijavke, med njimi številne, ki so prej ljudi mamili, naj raje vlagajo v podjetja, namesto da bi vse sproti požrli. Ko bi le! Tako pa so varčevali za zlikovce, ki jim ni najti para med najbolj brezobzirno mafijo. Kadar gleda človek ministra, predsednika vlade, parlament in politične ' prvake s tega zornega kota (in verjemite mi, da ob takem za kakšen »celovit pogled« niti slišati nočem!), tedaj ga ne morejo prepričati lepe besede o njihovem prizadevanju (iskanju rešitev, bi rekel Drnovšek) in navajanje delnih uspehov nekod povsem drugje. V svojem pravičnem besu lahko ugotovi le, da so vsi skupaj ali popolnoma nesposobni ali pa tudi izprijeni — zlasti če, tako kot direktor zloglasnega Primexa A. Lovec, blebetajo o svoji skrbi za obubožane. Reveži omenjeni gospodi ne pomenijo prav veliko, saj jim, ko jim poteče mandat, ne bodo mogli zagotoviti solidnega »šihta«, marsikateri »menedžer«, ki mu sedaj očitno gledajo skozi prste, pa jim ga gotovo bo. Seveda nas ne more prav nihče izmed oblastnikov prepričati, da gre za problem veljavne zakonodaje. Gospoda so si rok za izdelavo zakonodaje lepo podaljšali, nam državljanom trosijo otrobe o tem, kako glede na zakone z vsem skupaj pravno ni nič narobe. Vzemimo skrajno možnost, da bi se proti menedžerskim pijavkam res nič ne dalo storiti (kar pa ni res; prej bo držalo, da so vsi politiki direktorjem kaj dolžni, če drugače ne, tedaj iz predvolilne kampanje!). Ali ne bi v tem primeru kot nujen korak človeka, ki bi bil zavezan zakonitosti in moralnosti, sledil odstop s funkcije ministra, premiera, predsednika parlamenta, države? Ob nastopu dolžnosti so vsi meketali, da bodo delali po zakonih in pošteni vesti. O njihovi vesti ne kaže izgubljati besed. Kar pa zakone zadeva, očitno prav dobro skrbijo, da so takšni, kot so, in dajejo amnestijo celotnemu mafijskemu početju. Marsičesa od sedanjega dogajanja v Sloveniji ne razumem. Popolnoma jasno pa mi je, da nimamo opravka z nobeno udboma-fijo, pač pa s povsem tipično mafijo slovenske države. Osebno namreč menim, da mafija sicer lahko ima korenine tudi v nekdanji udbi, toda sedaj jih ima v celotni državnopolitični strukturi. Pustimo ob strani otrobe Dag-marja Šusterja, kako ne bo dovolil, da bi par barab vrglo senco na vse dobre direktorje; dober direktor mora biti nekaj normalnega, ne pa nekaj, kar je treba obravnavati kot redko žival. Jasno je, da bodo direktorji sedaj, ko se izteka priložnost, kradli, kolikor bo država dopuščala. Njihovo početje je že posledica razmer v slovenski državi. To državo pa je dobila v posest brezdušna klika, s katero se sindikati zastonj pogajajo za poštena pravila igre. Ni mi jasno, kako je pri nas s političnim štrajkom, mislim pa, da bodo sindikati morali razmišljati še o čem drugem kakor o minimalni izhodiščni plači v kolektivnih pogodbah. Mogoče o splošni stavki v vseh družbenih podjetjih, vendar z jasno zahtevo, naj država naredi red ali pa njeni čuvarji plačajo zapitek in klavrno odidejo s prizorišča. Jaz ne dvomim, da imamo dovolj poštenih ljudi, če že sposobnih ni na pretek. Pred protestnim shodom Svobodnih sindikatov VLADA KLICE DELAVCE NA ULICE Na protestni shod, ki bo v soboto, 6. novembra pred Metalko v Ljubljani, bo prišlo več tisoč članov sindikatov iz vse Slovenije. Njihovi predstavniki bodo govorili skladno z geslom »Za delo in pravice gre«. Iz Tivolija, kjer se bodo zbrali, jih bo spremljala litostrojska godba na pihala. Na shodu bo tudi kulturni program. Za to obliko protesta so se Svobodni sindikati odločili zaradi ignorantskega odnosa vlade do njihovih predlogov in zahtev in zlasti zaradi nenehnega naraščanja brezposelnosti in klestenja socialnih pravic. Shod lahko pomeni tudi začetek novih oblik sindikalnega pritiska na vlado in v njej udeležene politične stranke. To je sporočilo z redne tedenske tiskovne konference vodstva svobodnih sindikatov, ki je bila v torek, 2. novembra. Dušan Semolič je najprej povedal, da je samo v kovinskopredelovalni in elektroindustriji od 1. julija letos izgubilo delo 15 tisoč zaposlenih, ki so povečali armado nezaposlenih. Dušan Semolič je Janezu Drnovšku 8. oktobra pisal pismo in predlagal pogovor v smislu socialnega dialoga. Predsednik vlade pa dozdaj ni poslal niti odgovora niti opravičila. Vlada je ignorirala tudi zahtevo Svobodnih in drugih sindikatov, naj policijske stavke ne prepreči z zakonom. Semolič meni, da vlada, ki zavrača pogovore s sindikati in zmanjšuje pravice delavcev in brezposelnih, kaže pretirano samozavest. Po Semoličevem mnenju nastajata v Sloveniji dva med seboj ločena svetova. V prvem so ljudje, ki so na boljšem in nočejo nič slišati za stiske delavcev ter jih motijo že besede sindikalistov. V drugem svetu pa so ljudje, prizadeti zaradi uničenja podjetij in tudi območij. Vlada in njen predsednik bi morala po Semoličevem mnenju zastopati oba svetova in zmanjšati konfliktno stanje. Ker ni dialoga v sejnih dvoranah, prihaja do vsakodnevnih stavk in protestnih zborovanj. Sporočila s sindikalnih tiskovnih konferenc so le monolog. Zaradi vsega tega in zaradi zahtev članstva so se v vodstvu Svobodnih sindikatov odločili za protestno zborovanje. Zanj so se odločili, ker spoznavajo, da besede nič ne zaležejo, in ker so ugotovili, da je v sindikalnem gibanju potrebna korekcija. Prvi korak v tej smeri bo mogoče že sobotno zborovanje pred Metalko. Tako pravi Semolič. Odločitev za protestni shod je obrazložil tudi Rajko Lesjak. Ugotovil je, da so vsi dosedanji protestni shodi in stavke čez čas pokazali, da so Svobodni sindikati pravilno ocenjevali razmere in posledice zakonov in političnih ukrepov. To velja za zakon o zadrugah, lastninske zakone in tudi zakon o plačah. Zakoni in ekonomska politika povzročajo, da gospodarstvo dnevno ukinja po sto delovnih mest. Lesjak ocenjuje, da je zaradi vsega tega načeto dostojanstvo delavcev, kar ne gre skupaj s socialno državo, kot jo opredeljuje ustava. Delavci bodo z zbirališča v Tivoliju prišli pred Metalko organizirano v povorki in z godbo na pihala. Za varnost bodo skrbele tudi sindikalne stavkovne straže. Zborovalci bodo sprejeli skupno izjavo in jo poslali vladi in drugim političnim ustanovam. Lesjak računa, da bo shod morebiti omogočil ponovno graditev delavske solidarnosti. Gregor Miklič je govoril zlasti o posledicah novih zakonov in vladine ekonomske politike. Število zaposlenih se je v gospodarstvu od leta 1988 za 205.000 zmanjšalo, v negospodarstvu pa za 2.000 povečalo. Kljub temu, da izvajanje zakona o zadrugah povzroča ukinjanje podjetij in množična odpuščanja, ustavno sodišče v dveh letih ni rešilo ustavnega spora. Zaradi zakona o gospodarskih javnih službah bodo ob delo številni gozdarji. Zakon o denacionalizaciji povzroča probleme zlasti v trgovini, gostinstvu in kmetijstvu. Supermarket in Centromerkur iz Ljubljane bosta kmalu zaprta. Vračanje premoženja bivšim lastnikom v naravi onemogoča delo številnih podjetij in manjših obratovalnic. To je po Mikličevem mnenju v nasprotju z določbami zakona. Tudi zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij lahko povzroči nova odpuščanja. Po nekaterih ocenah bo v olastni- REKORDNE PLAČE SO EKSCES Objava spiska visokih direktorskih plač v prejšnji številki DE povzroča številne in zelo različne odmeve. Zato smo za mnenje o tej zadevi vprašali tudi Dušana Semoliča, predsednika Svobodnih sindikatov, ki je za DE povedal: »Nedvomno gre za eksces. Svobodni sindikati smo na to problematiko večkrat opozarjali. Bolj pa smo se trudili, da bi delavci prišli do zasluženih plač. Ekscesi na žalost znižujejo ugled vseh menedžerjev, zato je treba tudi v njihovem interesu zadevo razčistiti. Še bolj je to potrebno zaradi prizadetih delavcev. Povedati moram, da moramo dobre manedžerje stimulirati, saj v sedanjih težavnih razmerah ne morejo delati le na lepe oči ali zaradi osebnega entuziazma. Problemi v industriji so tako veliki, da jih povprečni direktorji ne zmorejo in uspevajo le najsposobnejši. Takšne pa je treba tudi primerno plačati. Bojim pa se, da imamo premalo nadpovprečnih manedžerjev. Objavljeni primeri pa so zagotovo eksces in pretiravanj in selitvi kapitala v tujino. Svobodni sindikati smo večkrat opozarjali na te zadeve, najbolj glasen je bil Albert Vodovnik. Preseneča me, da vlada na vse to reagira z več kot enoletno zamudo. Dali smo tudi amandma k lastninskemu zakonu, ki bi omogočil nadzor nad družbenim kapitalom in preprečil njegovo odtekanje v tujino. Ne vlada ne parlament nam nista prisluh- nila. Zaradi lastninjenja, spreminjanja sestave gospodarstva, lukenj v zakonodaji in odsotnosti nadzora je zdaj možen divji lov in okoriščanje vseh, ki so na položajih. Mislimo, da mora država na vse to reagirati. Sindikati pa lahko vplivamo le na moralno držo manedžerjev, čeprav včasih nimamo vseh podatkov. F. K. njenih podjetjih izgubilo delo novih 30.000 delavcev. Tudi nekatera podjetja, ki se pripravljajo na lastninjenje, opuščajo posamezne pro- grame in delavce. Na ta način želijo povečati vrednost premoženja. Vlada je letos že znižala obseg pravic delavcev in socialnih zavarovancev. Proračunski memorandum pomeni nadaljnje zmanjšanje pravic delavcev. Delavci trpijo tudi zaradi popolnega brezpravja. V Sloveniji nihče ne nadzira izvajanja zakona o delovnih razmerjih. Nadzora ni, ker je oblast demontirala sodišča združenega dela in družbene pravobranilce samoupravljanja. Tisti, ki zdaj najbolj kličejo ti dve instituciji, so jih pred leti hoteli ukiniti zaradi spremembe družbene ureditve. Miklič meni, da so tisti, ki danes govorijo o kaosu, le tega sami ustvarjali. Število nezaposlenih v Sloveniji se je od leta 1988 povečalo za petkrat. Na zavodih za zaposlovanje pa je le 10 odstotkov več zaposlenih, ki so dobili tudi številne nove naloge. Zavodi za zaposlovanje imajo tudi premajhne prostore za sedanji obseg delavke to je možno videti na območnem zavodu na Parmovi ulici v Ljubljani. Miklič meni, da je znižanje pravic zaposlenih in socialnih zavarovancev upravičeno samo ob ukrepih aktivne politike zaposlovanja. Ker podjetja v sanaciji odpuščajo delavce in je to zanje najceneje, je treba odpuščanja zelo podražiti. Miklič ponovno poziva tudi k večji zaščiti slovenske industrije, ki jo ogroža nebrzdan uvoz cenenih izdelkov iz tujine. Tako kot druge vlade naj bi tudi naša pomagala podjetjem pri izvozu in iskanju novih trgov. Po teh sporočilih je zlasti Jelena Gačeša iz Dela želel izvedeti kaj več o medsebojnem sodelovanju sindikatov in o možnosti za uspeh protestnega shoda. Rajko Lesjak misli, da bodo po shodu sindikati lahko bolj skupaj, vendar le, če jih bodo združile delavske stiske. Miklič misli, da mora vsak sindikat opraviti svoje delo in se z njim potrjevati. »Delati moramo za delavce in ne za svoje liderstvo,« je pristavila Hilda Žežko. Vodje Svobodnih sindikatov so prepričani, da morajo s protestnim zborom dokazati svojo čvrsto voljo. Takšna oblika protesta je v Evropi uveljavljena metoda. Članstvo bo z udeležbo potrdilo pravilnost odločitve in dela osrednjega in drugih sindikalnih vodstev. Svobodni sindikati bodo z zborom (če bo uspel) dokazali, da mislijo resno in da mora uradna politika upoštevati njihov opomin. Franček Kavčič ni mogoče utemeljiti. Tudi v Svobodnih sindikatih smo prepričani, da so za nagrajev-naje direktorjev potrebna merila, Evropa pa tovrstne zakonske regulative ne pozna. V objavljenem primeru gre zanesljivo vsaj za kršenje moralnih norm. Prepričan sem, da delo manedžerjev teh firm ne opravičuje tako visokih plač. Zdi pa se mi tudi, da so plače v omenjenih podjetjih nadpovprečne in da zato delavci niso sami zahtevali razčiščevanja. Govori se tudi o drugih okoriščanjih, divjem lastninjenju j \t Sindikat delavcev trgovine Prekinjena pogajanja za KP lepši - bogateč' - ia\etae^' ravV\an\u Sestaja)0 9a' KotedarsWd®^ xa xap»ske Republiški odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije je 26. oktobra na izredni seji obravnaval predlog besedila kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije in se opredelil do še neusklajenih vprašanj. Pri tem je trdo zahteval, naj se najprej zagotovi 100-odstotno izplačilo plač po kolektivni pogodbi in šele nato ugotavlja dobiček podjetja. Ker je odbor Združenja trgovine pri GZS na svoji seji 27. oktobra sprejel predlog njihove pogajalske skupine, da lahko plače zaostajajo za izhodiščnimi tudi v primeru, ko podjetje ne dosega 5-odstotne donosnosti kapitala, ni prišlo do podpisa kolektivne pogodbe. O nadaljnjih pogajanjih se še nismo dogovorili! Franc W. Petek, predsednik Cena 1.575,00 SIT Možnost napisa na ovitku /nad 50 izv. brezplačno -do 50 izv. doplačilo 96 SIT za izvod/ V primeru predplačila vam priznamo ceno 1.155 SIT Vsa naročila in morebitne informacije dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255, 313-942, faks 311-956 naročilnica. Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) .....izvod(ov) rokovnika ’94. Naročeno nam pošljite na naslov: -X Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. 3. Želimo rokovnik po prednaročniški ceni - plačamo predračun Naročeno dne:. ! že ge ge dr so ge St' C sl tu til sl hi te ce P) sl el gl dj je in ra st st ne in Pe I I w to gc P! dc nj sv E d< bc Bc ti\ dl bc o kc nt že sp N< sir lai ča to kr ne zd ni- na va v V1 za h m< Pa Pii če: mi SVi u§ So- re: (Podpis naročnike) cit so de lai ni< ti\ de je je na 4. novembra 1993 SEDEM DNI V SINDIKATIH OGOLJUFANI DELAVCI BODO PRAVICO VZELI V SVOJE ROKE Sklad za razvoj Republike Slovenije, od katerega so delavci in mencd-Zerii v Mariboru in Podravju pričakovali pomoč pri saniranju največjih gospodarskih bolnikov v regiji, je s politiko, ki jo vodi, propadanje gospodarstva na Štajerskem samo še pospešil. To so poudarili na ne-flavni seji območnega sveta Svobodnih sindikatov v Podravju, na kateri s° pretresli izvajanje vladnega projekta prestrukturiranja in sanacije gospodarstva v podravski regiji. Na seji sta sodelovala tudi predsednik ^veze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in član predsodka Brane Mišič. »Pričakovanja podjetij, da jim sklad pomagal pri sanaciji, se v večini niso uresničila,« je poudarila predsednica območnih Svobodnih sindikatov Podravja ^ctka Roksandič. Želeni učinki Sadnega projekta se žal ne uresničujejo, ampak se gospodarske r&zmere le še poslabšujejo. Družbeno škodljivo delo sklada Roksandičeva je predstavila ‘Udi sindikalna spoznanja o poli-hki republiškega razvojnega sklada. Sklad si prizadeva za čim hitrejšo privatizacijo podjetij, katerih lastnik je, in to za vsako eeno in ne glede na posledice, “rav tako je poslovanje in zaposlenost v vseh podjetjih prilagodil ek°nomskemu stanju v njih, ne 8|ede na posledice. Skladova podjetja kot delodajalci ne spoštujejo delovno-pravne zakonodaje 'n kolektivnih pogodb. Sklad za razvoj uporablja programirane stečaje, s čimer se izogne sredstvom za resnično sanacijo. Obe-®em ustanavlja by-pass podjetja ln počne stvari, ki so v drugih Podjetjih spoznane za družbeno škodljive in so tudi predmet revizije lastninskega preoblikovanja. V zadnjem letu dni se je število delovnih mest samo v Mariboru zmanjšalo za 6000, od tega 3000 v industriji. En obrtnik povprečno zaposluje manj kot enega delavca, zasebna podjetja pa imajo manj kot dva zaposlena. Tako se je število brezposelnih v Mariboru povečalo za 3000 in jih je že 14.000, v Podravju pa 29.000. Računajo, da bo do konca leta v Mariboru 20.000 brezposelnih, v regiji pa več kot 35.000. Povprečna neto plača na zaposlenega v gospodarstvu Maribora je lani poleti za 4 odstotke zaostajala za republiškim povprečjem, sedaj pa že za 9 odstotkov. Sindikaliste v Podravju pa najbolj skrbi, ker sklad izvaja lastninjenje podjetij s programiranimi stečaji. Takšna metoda lastninjenja ima očitno širšo družbeno in politično podporo, in to kljub vsem tehtnim pomislekom strokovnjakov in nasprotovanju sindikatov. Posledice programiranih stečajev pa so: dolgoročno uničenje proizvodnje, izguba trga in stagnacija gospodarskega razvoja. Žrtve stečaja so delavci in vsi davkoplačevalci, ki plačujejo stroške inscenirane brezposelnosti. Pri stečajih v tujini so kaznovani lastniki, ki zgubijo lastnino, pri nas pa so kaznovani delavci. Sledila je prizadeta razprava. Franc Bratuša je dejal, da so sedanje kaotične razmere očitno v interesu številnih oblastnikov, političnih liderjev in menedžerjev, ki bogatijo. Ob vse večji brezposelnosti in neustrezni davčni politiki stroški predrage države vse bolj obremenjujejo še zaposlene, zato bodo posledice sedanjega dogajanja tudi za državo katastrofalne. Če ne bomo sindikalisti proti vsemu temu kaj ukrenili, bodo šli ljudje na ceste brez nas, je sklenil Bratuša. Z delavci delajo danes kakor svinja z mehom, je parafraziral Koržetove besede (ta je nedavno dejal, da delajo v Mariboru sindikati z direktorji kot svinja z mehom), Branko Medik. Vprašal se je, ali se morajo v Mariboru res ponoviti dogodki iz leta 1988, da bo vlada pogledala resnici v oči. Sedanja anarhija in divji liberalizem nekaterim ustrezata, je dejal, ko pa si bodo med seboj vse razdelili, bo začel učinkovito delovati represivni in davčni sistem, ki bo čuval privatno lastnino. Smešno je tudi, da v sedanjih gospodarskih razmerah gradimo slovenski pentagon in hočemo kupovati draga letala. « Tekla bo kri Franc Toš je terjal, naj da vlada delavcem recept (in ga tudi javno objavi), kako naj preživljajo družine brez službe in brez plač. Po mnenju Stanka Mlakarja so sindikati naredili napako, ko so pred meseci preklicali splošno stavko. Prav tako niso izkoristili trenutka, ko so bili na cesti delavci Metalne. Sedaj nas imajo za ponižne ovčke, ki čakamo, kaj bo padlo z bogato obložene mize oblastnikov. Država mora omogočiti ljudem preživetje, drugače bo tekla kri. Ena skrajnost vedno rodi drugo, je dejal Mlakar. Za sindikate je prišel čas akcije. Če ne bomo pravočasno ukrepali, je v nevarnosti tudi naša organizacija, je poudaril. Podpora Metki Roksandič Člani območnega sveta Svobodnih sindikatov v Podravju so na seji, skupaj s predsednikom ZSSS Dušanom Semoličem izrazili vso podporo delu predsednice Metke Roksandič, ki so jo v zadnjem času posamezniki v nekaterih sredstvih javnega obveščanja poskušali diskreditirati. Metka Roksandič uresničuje politiko podravskega sveta Svobodnih sindikatov, ki je odločno usmerjena v varovanje ekonomskih in socialnih pravic delavcev ter v prestrukturiranje gospodarstva, so menili člani sveta in dodali, da je zato tu in tam tarča napadov tistih, ki so jim sindikati na poti. Dušan Semolič pa je na seji izrazil prepričanje, da morajo biti člani in funkcionarji sindikata med seboj solidarni, saj je politika ob katero marsikdaj trčijo pri svojem zelo konkretnem zavzemanju za interese članstva in delavcev, včasih tudi zelo grda. Sporna uredba vlade Območna organizacija Svobodnih sindikatov za Podravje je sprožila postopek za presojo skladnosti Uredbe o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju. Če se uredba ne bi spremenila in če bi delavci dobili potrdilo za lastninjenje za neizplačan del plač samo do 80 odstotkov po kolektivni pogodbi, potem bi bili izigrani vsi delavci, ki so se v korist bodočega lastninjenja odpovedali 100 odstotnim plačam. Uredba prav tako negira veljavnost kolektivnih pogodb, hkrati pa obstaja bojazen, da bo uredba podlaga za pravno prakso sodišč v sporih za povračilo neizplačanih razlik v osebnih dohodkih, so menili. Ivan Jurše je opozoril, da vse več delavcev, ki se počutijo ogoljufane, govori, da bodo vzeli pravico v svoje roke. Branka Jurak pa je opozorila tudi na nekorekten odnos do tujih delavcev, zlasti v gradbeništvu, ki so jih podjetja poslala »tja, kamor nimajo kam iti«. Kje je v zvezi s tem delavska solidarnost, se je vprašala. Marjan Fras je bil izredno kritičen do političnega in gospodarskega establišmenta, ki si deli podjetja. Izredno kritičen je bil tudi do vodstva Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, ki včasih ravna, kakor bi bilo »oženjeno z oblastjo«. Drnovškova vlada je delavce ogoljufala, zato jo je treba čimprej nagnati, je menil Fras. Radikalne besede ne zadoščajo Na koncu se je v razpravo vključil tudi predsednik Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in poudaril, da je za Slovenijo trenutno daleč najnevarnejša socialna bomba. Za takšno tržno gospodarstvo nismo nikoli bili, nismo in ne bomo, je pribil Semolič. Poudaril je, da imajo Svobodni sindikati čisto vest, saj so se tako v času Peterletove kakor sedaj v času Drnovškove vlade vedno načelno in kritično odzivali na i4adno politiko in njene ukrepe. Radikalizem v besedah nič ne pomaga. Prav tako ne bi nič pomagalo, če bi sindikati začeli delati namesto nesposobnih menedžerjev ali neučinkovite države. Dušan Semolič je udeležence seje seznanil, da je pisal predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku in ga zaprosil za sestanek kadarkoli v minulem tednu, vendar ni dobil niti odgovora. Ta ignoranca se širi tudi v podjetja. Slovenska vlada pa po Semoličevih besedah kaže ignoranco tudi pri drugih vprašanjih - denimo pri stavki policistov - kar se v politiki nikoli dobro ne konča. Tudi o proračunskem memorandumu, ki namenja premalo sredstev za prestrukturiranje gospodarstva, brezposelne in socialno politiko, se vlada ni posvetovala z nobenim sindikatom. Če bo memorandum sprejet v takšni obliki, bo to katastrofa. Dušan Semolič je podravske sindikate seznanil tudi z nekaterimi akcijami, ki jih pripravlja Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in namerava z njimi stopnjevati pritisk za uveljavitev sindikalne politike. Območni svet Svobodnih sindikatov za Podravje je sklenil pripraviti pogovor o programiranih stečajih in nanj povabiti strokovnjake. Zahteva tudi, naj o uresničevanju vladnega projekta prestrukturiranja in sanacije gospodarstva v Sloveniji že v naslednjem mesecu razpravlja tudi republiški svet in sproži konkretne aktivnosti. Tomaž Ksela NAPAK PRI LASTNINJENJU NI MOGOČE POPRAVLJATI Prejšnji teden je obiskal Slovenijo predsednik I. G. Metal Bavarske »Verner Neugebauer. Skupaj z gostitelji iz SKEI in Svobodnih sindika-l°v se je pogovarjal s sindikalnimi kolegi in poslovodnimi delavci Malih gospodinjskih aparatov Nazarje, koncerna Gorenje in Pivovarne Laško, redaval je tudi zaupnikom SKEI iz vse Slovenije. Neugebauer je gotovil, da je obiskal podjetja, ki se jih ne bi sramovala niti njegova tVk 3" K°leSe *z SKEI je najbolj posvaril pred nevarnostjo, da se Jihovih podjetij polastijo tujci, ki bodo obrate zapirali tudi zaradi Sv°jih sebičnih interesov. Enoten sindikat je delavska pridobitev V MGA Nazarje je bil gost najbolj vesel, da lastniki (gre za R°sch-Siemens) spoštujejo kolek-hwio pogodbo in dogovore s sin-fukatom. Kot član upravnega od-b°ra Siemensa pozna podatke ? 30-000 odvečnih delavcih v tej korporaciji. Prav zato poudarja uujnost, da kapitalisti v vseh deltah delajo pod enakimi pogoji in spoštujejo kolektivne pogodbe. ‘jeugebauer meni, da je enoten sindikat velika pridobitv za delavce. DGB Nemčije načrtuje srebanje predstavnikov obratnih svetov vse Evrope, ki naj bi bilo enkrat letno. Za organizacijo takšnega srečanja so se odločili zaradi združevanja Evrope in ker me-mi°. da morajo tudi delavci spoz-Pavati drug drugega in izmenja-vati izkušnje. Ko je slišal za podatke o plačah y Nazarjih, je gost dejal, da so v Primerjavi s Češko visoke. Prav zaradi tega pa je sindikalne ko-lege opozoril, da problemov ni aiozno reševati z znižanjem, am-P?k. le z dvigovanjem najnižjih P ,c. Če bi se v Nemčiji ravnali po eeski praksi, bi se po njegovem brnenju vrnili v obdobje po drugi svetovni vojni. Sindikalisti po Ne-ugebauerjevem mnenju nikoli ne smejo gledati navzdol, ker tam ni esitev delavskih problemov. . Gost se je zanimal tudi za zaš-starejših delavcev. Povedali 0 mu, da nekaj deset delavcev ,®la le po štiri ure. Za takšne de-vce iščejo tudi delovna mesta, ki .180 vezana na časovne norma-lve. Nekateri invalidi opravljajo elo na domu. Pogovor v Nazarjih J® gost zaključil z ugotovitvijo, da J® videl srčkano tovarno, kakršnih a “avarskem ni veliko. Bavarski gost si je ogledal tudi proizvodnjo v Gorenju Gospodinjskih aparatih. Predsednik SKEI Branko Amon ga je seznanil s sindikalnim delom in omenil oteženo delo zaradi položaja podjetja. Direktor Gospodinjskih aparatov Jože Stanič pa je orisal rezultate in načrte Gorenja. Koncern iz Velenja je še leta 1990 na jugoslovanskem trgu prodal 40, izvozil pa 60 odstotkov proizvodov. Danes prodajajo v Sloveniji le pet odstotkov, vse drugo pa izvažajo na tuje trge pod lastno ali drugimi blagovnimi znamkami. Gorenje je v Jugoslaviji izgubilo za 100 milijonov mark premoženja. Vse od razpada Jugoslavije se poslovodstvo Gorenja ukvarja s problemom preživetja. Poslovodstvu pa je lažje, ker znotraj koncerna ni konfliktov, le s sindikatom se včasih prerekajo o plačah. Plače, ki znašajo 80 odstotkov plač po kolektivni pogodbi, vseskozi prejemajo v rednem roku. Zaposleni in njihov sindikat seveda mislijo, da bi lahko bile večje. Prav zaradi tega so odnosi s poslovodstvom in sindikatom marsikdaj zaostreni in se zdi, da k temu bolj prispevajo sindikalni funkcionarji. Optimizem šefov Gorenja VVernerja Neugebauerja je najbolj zanimalo, kako se bo Gorenje branilo pred procesi združevanja tovrstne industrije v Evropi. Povedali so mu, da se tujci zanimajo, kako bi za majhen denar prodrli tudi v Velenje. Z Italijani se pogovarjajo o manjših kooperacijah. Gorenje pa posluje samostojno in verjetno bo tako tudi ostalo, saj je na različne načine povezano s skoraj vsemi proizvajalci bele tehnike. Šefi Gorenja mislijo, Werner Neugebauer: »Sindikati, združeni v DGB, smo bili uspešni, ker smo znali pokazati svojo moč in ker smo se znali tudi pogajati. Prav to želim tudi kolegom iz SKEI in Svobodnih sindikatov.« bilo svoj tržni delež tako v Evropi kot drugod v svetu. Stanič pa je potožil, ker slovenska država nima strategije glede tujih vlaganj. Država, ki bo dobila 40 odstotkov vrednosti Gorenja, bi morala povedati, kaj bo naredila s tem denarjem. Ker je Gorenje podkapitalizirano, bi radi vedeli, ali lahko računajo na investicije države, bank, zasebnikov oziroma tujcev. Vodje Gorenja so prepričani, da bi država morala imeti strategijo za podjetja, kakršno je njihovo, in gost z Bavarske se z njimi povsem strinja. Tako kot v MGA se je Neugebauer tudi v Gorenju zanimal za usposabljanje delavcev. Član poslovodnega vodstva koncerna Drago Bahun mu je povedal, da ima podjetje svoj sistem in svoj izobraževalni center. Prav zdaj objavljajo ponudbo za izobraževanje v prihodnjem letu. Izobraževanje za nekatera delovna mesta bo obvezno in je tudi sestavni del sistema napredovanja. Tudi Nemčija podira socialne dosežke Na zaključnem predavanju za aktiviste SKEI pa je predsednik bavarskih kovinarjev najprej povedal, da je presenečen nad tehnično usposobljenostjo in urejenostjo tovarn, ki si jih je ogledal. Zdi se, da so mu gostitelji iz SKEI hoteli pokazati dobre, mogoče celo najboljše tovarne. Neugebauer je povedal, da napak pri lastninjenju ni mogoče popravljati, zato ne smemo hiteti. Zaradi privatizacije je izgubila delo polovica delavcev iz nekdanje Vzhodne Nemčije. V nekdanjih socialističnih deželah je izgubilo delo več milijonov ljudi. Kapitalisti hočejo to izkoristiti, zato tudi v Nemčiji zmanjšujejo pravice brezposelnih. Neugebauer misli, da se zaradi novih razmer lahko tudi v Nemčiji začno podirati socialni dosežki. Delodajalci v kovinski in elektroindustriji so že odpovedali kolektivno pogodbo, kar se je zgodilo prvič po drugi vojni. Delodajalci predlagajo 15-odstotno znižanje plač, skrajšanje dopusta za pet dni in zmanjšanje nadomestil za dopust. Industrialci so si te ukrepe lahko piri voščili, ker se zaposleni delavci zelo bojijo za delovna mesta. Na Bavarskem je letos izgubilo delo 70.000 delavcev. Prepolovili so tudi dodatke za nedeljsko delo. Nemčija je zmanjšala tudi prispevke za zdravstveno in socialno zavarovanje ter zavarovanje nezaposlenih. Na drugi strani pa je občutno znižala različne dajatve delodajalcev. v Sedanje razmere zahtevajo zelo odgovorno ravnanje posameznih sindikatov, ki se združujejo v DGB. Sindikati vidijo rešitev v novih tehnologijah, ki bodo gospodarstvo potegnile iz krize. Kljub enostranski odpovedi delodajalcev pa se bodo nemški sin- Kako posluje podjetje v 100-odstotni lasti Nemcev MGA iz Nazarij je v 100-odstotni lasti BSHG. Portreti ustanoviteljev Siemensa in Boscha so v osrednji sejni sobi obešeni na najuglednejšem mestu. Na manj vidni steni so dvojezična pravila o kakovosti in drugih načelih dela in gospodarjenja svetovnega koncerna. Ob nakupu je v MGA delalo 577, zdaj pa 525 delavcev. Po sedanjih načrtih bodo prihodnje leto zaposlili še 15 delavcev in to naj bi bilo optimalno število za to tovarno. MGA bodo 30 odstotkov dela opravljali v sodelovanju z zasebnimi podjetniki. Tovarna v Nazarjih je bila projektirana za jugoslovansko raven, zato je leta 1992 pridelala 6 milijonov DEM izgube, letos pa je bo predvidoma 3,6 milijona. Prihodnje leto bodo predvidoma poslovali s profitom. Povprečne bruto plače znašajo 1030 DEM, neto pa 650 DEM. Za prihodnje leto pripravljajo novo pogodbo med sindikatom in poslovodstvom. S tem se strinjata tako direktor Jože Kuder, kot predsednik sindikata Anton Kohnec. Delavce bodo dodatno motivirali za usposabljanje. Načrtujejo tudi prenovo in zamenjavo računalniške opreme in programov. Uvajali bodo tudi skupinsko delo in izboljšali organizacijo dela. Desetodstotno rast dohodka bodo dosegli z boljšo strukturo izdelkov in ne s povečanjem intenzivnosti dela. ----------------j- — ~-m~, — Gorenje Gospodinjski aparati ima sodobne stroje. Svoje proizvode, tudi pralne stroje, prodaja vsem ni nevarnosti, da bi Gorenje izgu- konkurentom, zato se ne bojijo procesov združevanja kapitala v Evropi. . dikati tolkli za ohranitev realnih plač in uskladitev s podražitvami. Zaradi sindikalnih napovedi o splošni stavki v kovinski in elektroindustriji pa so industrialci pohiteli z napovedjo zapiranja vseh obratov z več kot 100 zaposlenimi. Če bodo ravnali skladno s temi napovedmi, bodo vsaj začasno onemogočili delo več stotisoč delavcem v različnih industrijskih vejah. Neugebauer misli, da lahko v Nemčiji pride do najobsežnejših in najtrših bojev med sindikati in delavci po drugi vojni. Sindikalni boj pa bo otežen, ker je nemški parlament sprejel zakon, po katerem zavodi za zaposlovanje niso dolžni izplačevati nadomestila delavcem, ki ne morejo delati zaradi stavk v drugih podjetjih. Predsednik bavarskih kovinarjev je predavanje zaključil z mnenjem, da vlada, ki ni sposobna zagotoviti dela in normalnega življenja, ne more preživeti. Franček Kavčič EE Upokojenci in sindikat Sindikat upokojencev zaenkrat še ni popolnoma zaživel. Kaj so razlogi? Ali večina upokojencev zanj ne ve? Ali niso dovolj jasni cilji in naloge takšnega sindikata? Ali je ob že zdavnaj ustaljeni Zvezi društev upokojencev, ki igra pomembno vlogo, sploh potreben še sindikat upokojencev? Morda pa gre razloge iskati tudi v dozdajšnji premajhni promociji sindikata upokojencev in njegovih stališč do žgočih problemov na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja? Res je tudi, da se je do zdaj sindikalno gibanje praviloma nanašalo na obrambo interesov zaposlenih. Sindikat upokojencev je nedvomno novost. V mnogih državah ga ni posebej čutiti. Toda v sosednji Italiji je takšen sindikat med najbolj aktivnimi. Upokojenci vidijo v njem pomembno organizacijo, ki v neposredni povezavi s panožnimi sindikati dokaj učinkovito ščiti njihove interese. Pri nas se položaj upokojencev poslabšuje. Vse bolj se oddaljujemo od dogovorjenega razmerja, po katerem bi dejansko izplačana polna starostna pokojnina morala znašati 85 odstotkov povprečne plače. V začetku letošnjega leta je znašala 80,47 odstotka, sedaj pa je padla na 76 odstotkov. Če pa bi državni zbor sprejel predlagani proračunski memorandum, se zna posledično zgoditi, da bo starostna pokojnina zdrsnila na 70 odstot- konzervativno logiko, po kateri so plače zaposlenih in pokojnine glavni vir nizke gospodarske rasti in nevarnosti inflacije. Po mnenju vodilnih dejavnikov v sedanji vladi se normalna gospodarska rast lahko zagotovi samo s striktnim omejevanjem plač zaposlenih in zmanjševanjem pokojnin. Vzporedno s tem naj bi se močno oklestile tudi vse socialne pravice. Zagovorniki takšnega pristopa nam pripovedujejo, da je vse to nujno zato, da bi po nekaj letih odpovedovanja zaživeli veliko boljše. S takšno politiko smo se srečevali tudi v preteklosti. Dobro pa vemo, da so bili njeni dejanski učinki prav nasprotni od deklariranih ciljev. Upokojenci, ki so si s svojim trdim minulim delom zagotovili kov povprečne plače. Srečujemo se s tij Piše: Jože Smole sedanji obseg pokojnin, gotovo ne morejo pristati, da bi na njihov račun izvajali nekakšno družbeno racionalizacijo in stabilizacijo. Prav tako kot zaposleni ne morejo dovoliti, da bi se v procesu privatizacije zmanjševal njihov življenjski standard, hkrati pa nekontrolirano bogatili lastniki. Upravičeno zahtevajo pravilno vrednotenje dela in od tega pod nobenim pogojem niso pripravljeni odstopiti. Zaposleni in upokojenci imajo torej skupni interes pri zagotavljanju gospodarske rasti, povečevanju zaposlenosti, dviganju. življenjske ravni in pri uveljavljanju pravne socialne države, ki varuje vse pravice vseh prebivalcev. Razmere na področju starostnega in invalidskega zavarovanja odsevajo dogajanja v naši družbi. Odločitve državnih organov, predstavniških in izvršilnih, korenito posegajo na to področje. Pri tem pa lahko veliko storijo vse tiste organizacije, ki neposredno skrbijo za interese upokojencev in invalidov. Pozitivno je vsekakor, da se poleg Zveze društev upokojencev v javnosti uveljavljajo tudi stališča Demokratske stranke upokojencev in seniorskih sekcij v večini političnih strank. To dokazuje, da se stranke vsaj iz političnih razlogov zavedajo pomembnosti upokojenske populacije. ■ Vse to pa so tudi razlogi, da bi pri nas moral polno zaživeti in učinkovito delovati sindikat upokojencev kot sestavni del celotnega sindikalnega gibanja na Slovenskem. Panožni sindikati neposredno branijo pravice zaposlenih na osnovi njihovega sedanjega dela. Sindikat upokojencev pa naj bi se neposredno zavzemal za obrambo pravic na osnovi minulega dela. Med zaposlenimi in upokojenci ni protislovja. Tistim, ki skušajo zanetiti razdor z izmišljeno obtožbo, češ da upokojenci živijo na račun zaposlenih, se mora celotno sindikalno gibanje odločno upreti. Med aktivnim in minulim delom je naravna povezava in tudi skupni interes. Logično je torej, da bi moral biti sindikat upokojencev najtesneje povezan s panožnimi sindikati in skupaj delovati pri obrambi življenjskih interesov. Upokojenci se nikakor ne bi smeli zapirati sami vase. Najtesneje morajo biti povezani z aktivnim delovnim prebivalstvom. Kolikor večja bo zaščita zaposlenih in njihova materialna stimulacija za dobro delo, toliko večja bo gospodarska rast in s tem tudi toliko širša materialna osnova za pokojnine. To je tudi eden osnovnih razlogov, zakaj je poleg društev upokojencev nujno potreben tudi močan sindikat upokojencev kot sestavni del celotnega sindikalnega gibanja. Takšen sindikat upokojencev, ki je najtesneje povezan s sindikati zaposlenih, se lahko uveljavlja kot zelo učinkovit instrument varstva vseh pravic in dosežkov iz minulega dela. USTAVNI SPOR 0 POTRDILIH ZA NEIZPLAČANI DEL NETO OSNOVNIH PLAČ Izvršni odbor Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije na podlagi pooblastila iz 23. čl. Statuta sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije in v skladu z določili Ustave Republike Slovenije in Ustavnim zakonom za izvedbo Ustave Republike Slovenije (ur. list RS, št. 33/93) vlaga PREDLOG za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem RS za presojo ustavnosti in zakonitosti 3. in 4. odstavka 3. člena Uredbe o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač in priloge A k Uredbi (Ur. list RS, št. 59/93, z dne 22. 10. 1993) in PREDLOG, da se zadrži izvajanje dejanj na podlagi izpodbijanih določil Uredbe I. Vlada RS je z Uredbo o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (Ur. list RS, št. 59/93. z dne 22. 10. 1993) podrobneje uredila izvajanje 25.a čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. V 3. čl. Uredbe je določila razlike, za katere se delavcem izdajajo potrdila. Določila 3. in 4. odstavka 3. čl. Uredbe ter priloga A k Uredbi so v nasprotju z Ustavo in niso v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. n. 25. a čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS, št. 31/93) določa, da lahko podjetje opravi interno razdelitev delnic ter vplačila delnic za notranji odkup tudi na podlagi potrdil, ki jih podjetje lahko izda zaposlenim delavcem na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih osebnih dohodkov, znižanih do ravni, ki jo v skladu s 33. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo določajo kolektivne pogodbe dejavnosti, za čas od sprejema kolektivne pogodbe do 1. 1. 1993. Hkrati je isti Zakon v šestem odstavku 31. čl. določil, da Republika Slovenija izda zaposlenim v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih in organizacijah, ki se pretežno financirajo iz proračunskih sredstev, lastniške certifikate za razliko med izplačanimi in neizplačanimi plačami v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1. 1. 1992 do 31. 10. 1992. Zakon tako v prvem kot v drugem primeru temelji na predpostavki, da so delavci prejemali osebne dohodke, ki so bili nižji od tistih, določenih s kolektivnimi pogodbami, in da jim iz tega naslova pripada delež v procesu lastninskega preoblikovanja. Zakon zaradi ustavnega načela enakopravnosti državljanov ne more ločevati zaposlenih v gospodarstvu in zaposlenih v negospodarstvu tako, da bi prvim priznaval le razliko do 80% izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi, drugim pa do 100 % izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi. Hkrati bi tako razlagano določilo 25.a čl. pomenilo tudi nedopustno ravnanje zakonoda- jalca, saj bi uzakonjevalo nezakonito zniževanje osnovnih OD pod minimume, določene s kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Kolektivne pogodbe dejavnosti namreč vsaka zase in specifično urejajo možnosti zniževanja izhodiščnih osnovnih osebnih dohodkov, v različnih primerih in pogojih in z različnimi posledicami. Generalno pa je znižanje osnovnih osebnih dohodkov dopustno največ v višini do 20% od izhodiščnih osebnih dohodkov. Vsako večje znižanje ni v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti, razlike pa so bile (in so še) iztožljive. Zaradi obeh navedenih razlogov, torej ustavne enakosti državljanov in nedopustnosti uzakonjcvanja nezakonitosti za nazaj je edina možna in pravilna razlaga 25.a čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij razlaga, ki temelji na priznavanju tistega dela neizplačanih neto osnovnih dohodkov, ki so jih delavci prejeli manj, kot to določajo posamične kolektivne pogodbe dejavnosti, pri čemer že sam Zakon napotuje na nujnost upoštevanja posebnosti ureditev v posamičnih kolektivnih pogodbah. Izpodbijani člen (3. in 4. odst.) Uredbe nasprotno priznava le razlike, ki jih dobimo z upoštevanjem osnovnih bruto plač, določenih s Splošno kolektivno pogodbo, znižanih za 20% (od 1. 9. 1990 do uveljavitve panožnih kolektivnih pogodb) oz. od osnovnih plač, določenih s kolektivno pogodbo dejavnosti, znižanih za maksimalni odstotek, opredeljen v pogodbi dejavnosti (po uveljavitvi panožnih kolektivnih pogodb). Uredba je torej z navedeno določitvijo upoštevanih osnov oz. razlik zmanjšala in omejila pravice, ki izhajajo iz 25.a čl. Zakona. Konkretno je mogoče navedeno ponazoriti z analizo ureditve po 62. čl. Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. list RS, št. 12/91). Le-ta določa, da je osnovni osebni dohodek delavca lahko do 20% nižji od zneskov, določenih za posamezne zahtevnostne skupine po tej pogodbi v taksativno določenih primerih (izvajanje sanacijskega programa, če bi izplačilo povzročilo izgubo, izkazana nepokrita izguba, nižji neto dobiček za 20% od dobička preteklega obračunskega obdobja) in po določenem postopku (sklep poslovodnega organa ob soglasju organa upravljanja in poprejšnjem obvestilu sindikata, po šestih mesecih pa je potrebno opraviti preverjanje razlogov skupaj s sindikatom in delavce obvestiti na zborih o razlogih za podaljšanje sklepa). Delavci morajo v skladu s tem členom za manj prejete OD prejeti listine, s katerimi bodo lahko v kasnejših obdobjih sodelovali v procesu lastninjenja ali pa jih prijavili v stečajno maso. Če katerakoli od navedenih predpostavk iz 62. čl. kolektivne pogodbe ni bila upoštevana (pogoji, postopek, organi, listine), potem znižanje ni v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, razlike pa so iztožljive. Zakonska ureditev je posledica prav tega člena te kolektivne pogodbe dejavnosti, ki izrecno ne dopušča večjega znižanja od 20%, ki predpostavlja izdajo listin z namenom lastninjenja in ki znižanje določa v razponu do 20%. Nasprotno sedaj Uredba predvideva upoštevanje le razlik nad 20-odstotnim znižanjem, ne upošteva specifik posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti (listine) in ne upošteva, da je bilo možno znižanje tudi le za npr. 5 %. Slednje je razvidno iz priloge k Uredbi, kjer so opravljeni izračuni izhodišč, zmanjšanih avtomatično za 20%, od katerih se obračunavajo razlike, določene s 3. čl. Uredbe. ra. Predlagatelj na temelju zgornje obrazložitve meni, da je predlog za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem utemeljen in Ustavnemu sodišču kot pristojnemu za odločitev v tej zadevi predlaga, da odloči: Razveljavita se 3. in 4. odstavek 3. čl. Uredbe o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (Ur. list RS, št. 59/93) in priloga A k tej Uredbi, ker nista v skladu z Ustavo in Zakonom. IV. Če Ustavno sodišče ne bo sprejelo utemeljitev predlagatelja o neskladnosti 3. in 4. odstavka 3. čl. Uredbe in priloge A z Ustavo in Zakonom, predlagatelj podrejeno predlaga, da se ta predlog šteje kot predlog za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem za presojo ustavnosti 25.a čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Predlagatelj je utemeljitev za začetek tega postopka podal v tč. II., odstavkih 1, 2, 3 in 4. Predlagatelj v tem primeru Ustavnemu sodišču predlaga, da odloči: Ugotovi se, da 25. a čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ni v skladu z Ustavo. Državni zbor mora v roku šestih mesecev od dneva prejema odločbe navedeni člen uskladiti z Ustavo. Izvajanje 3. in 4. odst. Uredbe in priloge A k tej Uredbi bi lahko povzročilo oškodovanje udeležencev programov interne razdelitve in notranjega odkupa pri lastninskem preoblikovanju podjetij. Ob upoštevanju izpodbijanih določil bo Agencija pri dajanju soglasij upoštevala le razlike v osnovnih OD do višne 80% izhodiščnih OD po kolektivnih pogodbah, kar bistveno spreminja strukturo uporabe potrdil, certifikatov in drugih načinov vplačil udeležencev. Zaradi izvajanja Uredbe bi tako v postopkih lastninskega preoblikovanja lahko nastale nepopravljive posledice. Roki za izvedbo lastninskega preoblikovanja podjetij so kratki, zato Ustavno sodišče hkrati naprošamo, naj o sporni Uredbi čimprej odloči. Zaradi navedenih razlogov predlagamo, naj Ustavno sodišče v skladu s svojimi pooblastili odloči: Do sprejetja končne odločitve se zadrži izvajanje aktov in dejanj, ki temeljijo na 3. in 4. odstavku 3. čl. Uredbe in priloge A k tej Uredbi. Albert Vodovnik, predsednik PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE M ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE! PODJETIJ IN POSAMEZNIKE * • SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO Posa lije Potre rodn Skrb 5 ska s komentarjem Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič. Cena 950,00 SIT Al Pelje S več avtorjev: KOdr MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU tSc Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, jez, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo * pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarova-nja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne »njf pomoči. Cena 350,00 SIT v^hi • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520.00 SIT ser se: Prol • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pn upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarova* nju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT P 2 • Stane Uhan PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI \ bliž kar Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni h osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT • ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI staj nirr Po Por vini in ( cer F dot za rasi vini Ivih; kar tek, in vseh oblik kat Liu A I 2a: l sk; Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikova- ^ nja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT s KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI " S KOMENTARJEM .< nin Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KP s komentarjem - Priloge: Sklep Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o določitvi p kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz v6( proračuna - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavcev o j v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic ^ Cena 950 SIT + 5% p. davek liki ioč NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE za- slu Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ..... izv, • Sploš. kol. pog......... izv, • Plačni sistem ..... izv. • Moje pravice na ........ izv. • Kariera kot... ..... izv. • Stanov, razmerja ....... izv. • Socialna država... ..... izv. S Delavci in uprav........ izv. • Zdrav, za v... ..... izv. • Nova del. zakon......... izv. • Kol. pog. za negosp.. ..... izv. • Zakon o last. Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. ski sic je so ski ok iv ioč Vili za ko- Naročeno mi pošljite na naš naslov: . So do . ka Pa Ulica, poštna št. in kraj: . Ime in priimek podpisnika:. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956. So niji vrt 9le P dri že do •ja ka 19 v ( p ka 4. novembra 1993 IKAŽIPOT [V SLOVENUI MEDNARODNI f POTROŠNIŠKI INŠTITUT E s Mednarodni inštitut za potrošniške razide - soustanovitelja inštituta sta poleg j^sameznikov še Zveza potrošnikov Slove-IJe in Consumers Association (britanska ptirošniška zveza) - je ena prvih medna-L°dhih organizacij s sedežem v Sloveniji. 5rbel bo za srednjo in vzhodno Evropo, ?e9ov glavni namen pa bo skrb za strojne podlage, ki jih potrebujejo potrošni-*a gibanja. . Alistair MacGeorge je eden od ustanovitev inštituta, sicer pa svetovalec Medna-°bne organizacije potrošniških zvez za r6dnjo in vzhodno Evropo. Za sodelovanje iter, tv Mednarodnem inštitutu se mu ni bilo stvo '6zko odločiti, saj bo inštitut nudil strokovno wa- p°dlago potrošniškim organizacijam na vne “niegovem« področju, to je v srednji in h h °dni Evropi. »Z njegovo pomočjo bodo dl ljudje iz držav, ki so dolgo imele totali-arne režime, spoznali, da imajo moč in da 6 Morajo boriti za svoj prav, da ni dovolj, če kon e zanašajo, da bodo drugi reševali njihove Pr°bleme,« pravi Alistair MacGeorge. Na sestanku Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, ki je bil v Ljubljani, je MacGeorge še povedal, da se bo verjetno med potrošniškimi organizacijami vzhodne Evrope razvilo takšno sodelovanje kot na Zahodu. Doslej namreč vzhodnjaki niso bili navajeni na skupne projekte, zato zanje tudi niso kdovekako navdušeni. Po njegovem mnenju naj bi prav Slovenija, ki je v zadnjih letih naredila največji korak na področju potrošniškega varstva, prevzela pobudo za sodelovanje med vzhodnoevropskimi državami. Po mnenju Brede Kutin, direktorice Mednarodnega inštituta, bo med najpomembnejšimi nalogami organizacije prav vzpostavitev svetovalnih potrošniških centrov v Sloveniji, vzporedno pa še na Madžarskem in Poljskem. Organizirali jih bodo po vzoru potrošniških svetovalnih centrov v Veliki Britaniji. V Sloveniji naj bi vzostavili dvanajst potrošniških svetovalnih centrov. Prvi trije naj bi zaživeli že prihodnje leto. Kajpak bo Mednarodni inštitut za potroš- niške raziskave sodeloval tudi pri pripravi strokovnih seminarjev za potrošniške organizacije in spremljal direktive Evropske skupnosti s področja varstva potrošnikov in jih posredoval zainteresiranim. Vsekakor se bo inštitut osredotočil predsvem na storitve in manj na izdelke. Pri testiranju izdelkov bo sodeloval z mednarodnimi organizacijami za testiranje, saj bi bilo testiranje, izvedeno le za potrebe Slovenije, predrago in obenem preveč zamudno delo. Mednarodni center za potrošniške raziskave bo denar za svoje delo dobil iz posameznih projektov. Pri tem računa tudi na podporo lokalnih skupnosti in slovenske vlade. Breda Kutin je razočarana, ker slovenska vlada pokrije manj kot polovico stroškov za izdelavo revije VIP (revija za vzgojo in informiranje potrošnikov), pa še to za nazaj, medtem ko je na primer madžarska vlada za zagonske stroške za svojo potrošniško revijo namenila 400.000 dolarjev. V Nemčiji pa je prvih pet let izhajanja potrošniške revije pokrivala vse stroške zanjo. M. N. >va- Magna - Plačilna kartica 2a šoferje , V Sloveniji še nimamo niti pri-, IZno toliko plačilno-kreditnih ,eni ( rtic’ kolikor jih poznajo v razvidni 'arT> svetu, vendar vse manj zao-"jajamo. V svojem žepu sicer še 'mamo po deset, dvajset kartic, Po nekaj pa že. Zakaj si ne bi Pomagali, če je pot do brezgoto-.'nskega plačila tako preprosta „n obenem tudi razmeroma poceni? pred kratkim smo Slovenci °°bili nov »plastični denar«. Gre fa kart'co Magna, ki jo bodo astn/k/ uporabljali za brezgoto-vjOski nakup goriva na (Petrolo-^h) bencinskih črpalkah. Do prtiče bodo lahko prišli imetniki 6kočih računov v šestih ban-" Poštni banki Slovenije, lobljanski banki d.d. Ljubljana, 9 banki, SKB banki, LB Banki asavje in CA-Novi banki. Magna je plačilna kartica, katero bodo lahko potniki oskr- ba r°vali sebe in vozilo na poti. Z njo bo možno kupovati gorivo in druge izdelke na bencinskih črpalkah. Poleg tega jo bodo lahko imetniki uporabljali v avtomehaničnih delavnicah, avtopralnicah, trgovinah s tehničnim blagom, zavarovalnicah... Kartico bo namreč moč uporabiti tudi v gostilnah, hotelih in motelih. Račune, ki jih bodo imetniki ustvarjali s pomočjo omenjene kartice, bo moč poravnati dvakrat mesečno, 18. in 28. v mesecu preko trajnika. Trenutno lahko uporabljamo Magno že na 400 prodajnih mestih, predvsem na Petrolovih bencinskih črpalkah in zasebnih črpalkah s Petrolovim nazivom ter v avtomehaničnih delavnicah. V prodajno mrežo je že vključenih 50 do 60 gostiln in hotelov. V Petrolu načrtujejo, da bodo izdali nekaj deset tisoč plačilnih kartic Magna. A. U. PREZIR Spremenjeni zakon o dohod-lfii bo revolucionaren; če bo Prejet v predloženi obliki, se-eda- Pravzaprav ne gre dvomiti tem, saj se množica poslan-i?v’ki z gnusom govorijo o kate-I »?li zadevi, kakorkoli zaudarja- - 1 Cl P° socializmu, hrkati vedno avzema za razlaščanje »za-s|užkarjev«. Določene spremembe v korist ^kupin z najnižjimi dohodki so S|cer koristne, nesprejemljivo pa Je ob tem odpraviti olajšave, ki so bile spodbudne za gospodarji razvoj. In še kake druge, katerih predlagatelji zakona že obrazložitvi farizejsko očita-I ce ugotavljajo, da so jih uvelja-1 »v večjem številu in obsegu , Rezanci, ki so v višjih dohodkovnih razredih«. Res grdo z njihove strani, če 0 namesto v davčno malho del oohodka vložili v izobraževanje, ■■ ak računalnik ali vrednostne Papirje firm. ■■ Sr,Xlada sicer ne pojasni, zakaj ti nameni na lepem za Slove-■■ J° izgubili svoj smisel in so edni vsega prezira. Predvsem vnj izobraževanja in vlaganja delnice ter deleže svojih ali . u9ih firm smo Slovenci očitno d v Položaju, ko si vlada lahko || :dl1 Preziranje denarja držav-a |L^V' P°ve sicer, kje bomo iqgW vzeli, da bomo do leta -^/ Povečali delež naložb - niih,riizbenern Proizvodu s seda-) |ln '6 na dobrih 21 odstotkov, r (mimogrede rečeno) po- meni, da bi morala naložbe naraščati po povprečni stopnji 9 do 10 odstotkov na leto. Ampak očitno oblast že ve, kje vzeti denar. Ve tudi, da ga del prebivalstva še ima, toda kaj bi tem petičnežem lajšali davčna bremena zaradi njihove dobre volje, da kupujejo delnice podjetij. Pa tudi tiste, ki imajo kot večino prihodka samo plačo, je treba priviti. Pred nami je namreč privatizacija in marsikatera firma se bo (poleg dovoljenih zastonjskih delnic) odločila, da delavci in menedžment odkupijo še določen del podjetja. Saj vendar ne gre, da bi jim v ta odkup vložene prihranke ali odtegljaje od plač lepo spregledali pri plačevanju dohodnine. Drugo so seveda državni vrednostni papirji. Če državljan poleg plačevanja davkov državi pomaga še pri njenem zadolževanju, ko kupuje razne državne obveznice, mu bomo pa menda že dovolili, da zato nekoliko zniža dohodninsko osnovo. Predlagatelja novosti v dohodninskem zakonu očitno ne moti izražanje prezira in nezaupanja v vlagateljsko presojo državljanov pri odločanju o nakupu vrednostnih papirjev podjetij, zato ga raje usmerja v na-kuo državnih. Saj bi ga ljudje lahko še polomili in vlagali v kako slabo firmo. Naj dajo raje državi. Nerodno je le to, da mnogi državljani našo zmedeno državo štejejo za slabo firmo. Pa še prav imajo. Tone Krašovec Ne vzgajati otrok, če ne znate. Bolje je biti nevzgojen kot slabo vzgojen. Dušan Radovič Odkar gledam državo, kako se med odmiranjem muči, sem tudi jaz naklonjen evtanaziji. Milan Fridauer Zahtevaj mnogo od sebe in pričakuj malo od drugih: tako ti bo prihranjene veliko jeze. Konfucij Dobre in plemenite ljudi navadno zelo sovražijo, ker so vedno odkriti in imenujejo stvari z njihovim pravim imenom. Giacomo Leopardi Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 43 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/ 326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Hotel PLANINKA Jezersko, bivanje v dvoposteljnih sobah, skupno 65 ležišč. Cene: nočitev z zajtrkom za dve osebi 4000 tolarjev, polpenzion 2500 tolarjev za osebo, polni penzion 3000 tolarjev za osebo. SILVESTRSKI MENI ZA DOPLAČILO 50 DEM v tolarski protivrednosti. Termini od 20. decembra do 6. marca. 2. Hišica na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. 4. Rogla apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, skupno za 4 osebe. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. 5. Pokljuka - apartmaji od 25. oktobra do 23. decembra: za 4 osebe 35 DEM, za 2 osebi 24 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni. 6. Rogla - garsonjera za 4 osebe - kuhinja, kopalnica, bivalni prostor - cena 41 DEM v tolarski protivrednosti. Zdravilišča 1. Dobrna - garsonjera za štiri osebe - TWC, bivalni prostor s kuhinjo, cena 49 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Čatež - velika hišica za šest oseb, mala za štiri osebe, cena 72 oz. 59 DEM v tolarski protivrednosti. Morje 1. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Termini v oktobru. Cena 28 DEM. 2. Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb: dve spalnici, otroška soba, kuhinja, kopalnica. Cena 2.900 tolarjev na dan. 3. Garsonjega v Novigradu - za pet oseb: bivalna dnevna soba, otroška soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica. Cena 2.400 tolarjev na dan. B. SEJEMSKA PONUDBA 1. Pariz - od 9. do 14. novembra. Sejem gradbenih materialov, odhodi iz Ljubljane 10. in 11. novembra. Štiridnevno bivanje, prevoz z avtobusom - cena 1095 DEM v tolarski protivrednosti. 2. London - razstava najnovejših dosežkov fotografske industrije, od 11. do 14. novembra - cena 1090 DEM v tolarski protivrednosti. Odhod 10. novembra. 3. Las Vegas - COMDEX - največji računalniški sejem na svetu - 15. do 19. novembra - dvanajstdnevni program, odhod 14. novembra, cena 1700 USD v tolarski protivrednosti. ZA SKUPINE NAD 25 OSEB NUDIMO 5% POPUST. OB OGLEDU SEJMOV PRIPRAVIMO DODATNI PROGRAM PO VAŠIH ŽELJAH. POCENIMO ŽIVLJENJE Nudi od 1. 11. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo: revolarizacijska stopnja za NOVEMBER 1993 znaša 2,9% mesečno, preračunano na letni nivo 41,6%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE PONUDBA ZA PRIVATNE OSEBE Za vezane vloge MESEČNA LETNA OBRESTNA OBRESTNA KREDITNA PONUDBA Kratkoročni krediti privatnim osebam: z rokon "" * Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki so ustanovitelji Hranilnice in hkrati svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POSTANITE SOUSTANOVITELJI DELAVSKE HRANILNICE. POHITITE TER VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V VAŠI DELAVSKI HRANILNICI IN REŠITE POTREBO PO KREDITIH ZA SVOJE ČLANE SINDIKATA. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. C. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške apartmaje v Atomski vasi ali Čateških Toplicah. Prosimo za ponudbe za obdobje do novega leta. 2. Planinske koče na Veliki planini od 24. decembra do 2. januarja 1994 za šest do 12 oseb. 3. Počitniške zmogljivosti v zimskošportnih krajih za čas zimskih šolskih počitnic (od 19. 2. do 6. 3. 1994). Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno. POSEBNA ATRISOVA PONUDBA * POSEBNA ATRISOVA PONUDBA * POSEBNA NOVO LETO V STRUNJANU - cena polnega penziona v dvoposteljnih sobah 45 DEM, apartmaji za 2 osebi 64 DEM, za 3 osebe 84 DEM, za 4 osebe 104 DEM v tolarski protivrednosti. Silvestrski meni ni vključen v ceno. Čas bivanja 28. december 1993 do 2. januar 1994 - najkrajše bivanje je 3 dni. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgodi zanimivega na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in drugod, • piše preprosto, razumljivo in kratko, • daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo, • nudi nešteto možnosti za oglaševanje, • je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi najcenejši 68000 Novo mesto Glavni trg 24 tel.: 068/23-606 fax: 068/24-898 4. novembra 1993 Sindikalna lista november 1993 SIT 2.500 1.200 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 900 2. Kilometrina (od 31. 7.1993) 20,60 3. Ločeno življenje 24.607 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila prenočišča v višini 900 5. Regres za prehrano 5.200 Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem delu objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje maj ’93 do julij ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od maja do julija ’93 znaša 42.314,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 21.158,00 SIT -za 20 let 31.735,00 SIT -za 30 let 42.314,00 SIT 2. Nagrada ob upokojitvi 126.942,00 SIT 3. Solidarnostne pomoči 42.314,00 SIT Vir: podatki Zavoda RS za statistiko SAMOUPRAVLJANJE JE MRTVO, ŽIVELO SOUPRAVLJANJE! Itlj11^ Izjava za javnost V zadnjem času se v sredstvih javnega obveščanja, kot tudi pri oblastnih in delodajalskih strukturah, vse pogosteje pojavljajo neargumentirani napadi na sindikalne zaupnike in posamezne Junkcionarje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, še posebej ’ takrat, ko javno razkrivajo ozadje programiranih stečajev, opozarjajo na nepravilne postopke lastninjenja in kršitve kolektivnih pogodb ter s svojim delovanjem ščitijo interese delavk in delavcev. Eden od takšnih primerov je tudi vrsta neokusnih napadov v medijih na predsednico Območne organizacije ZSSS Podravje Metko Roksandič. Takšne metode predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije odločno odklanja. Predsedstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije poudarja, da so sindikalni zaupniki in funkcionarji Zveze svobodni§ sindikatov Slovenije za svoje delo odgovorni predvsem svojemu članstvu in organom. Zato predsedstvo javno in s popolnim zaupanjem podpira njihovo delo pri varstvu pravic delavk in delavcev. Medtem ko v prenekaterih okoljih šele pripravljajo posvetovanja ali celo seminarje, na katerih naj bi strokovnjaki z delovnopravnega področja raztolmačili sindikalnim zaupnikom, kako naj bi besede zakona o soupravljanju čimprej meso postale, so v domžalskem Heliosu tik pred novembrskimi prazniki že opravili volitve v svete delavcev in se tako prvi v domžalski občini, gotovo pa tudi med prvimi v Sloveniji organizirali po novih predpisih. Dušan Semolič, predsednik ZSSS KAJ DELAJO v romihličkih mi h n vi h __________yPiiP s ouDorm Sindikat delavcev prometa in zvez Težave v Gorjancih so obvladljive Tako kot v vseh transportnih organizacijah se tudi v Gorjancih srečujejo z izrednimi težavami v tovornem programu. Pesti jih nelikvidnost, zaradi česar ne morejo izvajati dogovorjenih prevozov. To ima za posledico tudi zaostajanje pri izplačilu plač in nadomestil. Takšno stanje še posebej moti delavce v programu, ki teh težav trenutno nima, to je v potniškem prometu. Čeprav je bila v Gorjancih prvotna dejavnost tovorni promet, ki so ga kasneje razširili še na potniškega in potem skupaj izgrajevali tehnično bazo za vzdrževanje vozil, so se odločili v postopku lastninjenja iz sedanje družbe, ustanoviti tri samostojne profitne enote. Opisane težave so povzročile nezadovoljstvo pri delu delavcev, zato se je v razreševanje vključil sindikat Neodvisnost, ki ima nekaj članstva v dejavnosti potniškega prometa. Na vodstvo je naslovil nekaj zahtev in zagrozil s stavko, ki naj bi bila 9. novembra. S takim načinom razreševanja, ki bi še poslabšal razmere v družbi, se večina delavcev - članov Svobodnih sindikatov ni strinjala. Zato smo poleg že utečenih sindikalnih aktivnosti sklicali izredno sejo izvršnega odbora Svobodnega sindikata^ Gorjancih. Na njej smo poleg zahtev sindikata Neodvisnost analizirali že sprožene aktivnosti za razreševanje težav. Po izčrpni razpravi je ta sprejel naslednje ugotovitve in sklepe: 1. IO ne nasprotuje načinu razreševanja razmer v Gorjancih, ki jih je na svoji zadnji seji sprejel upravni odbor družbe. Ob tem pa zahteva: - takojšen sprejem takega programa na upravnem odboru, - izdelane ukrepe in nosilce posameznih sanacijskih nalog. - uskladitev tistega dela programa, ki zadeva delovna mesta, plače in druge pravice delavcev iz delovnega razmerja, z obema sindikatoma, - takojšnje ukrepe za zagotovitev sredstev, za nemoteno odvijanje tovornega prometa. Ob tem IO posebej podpira tisti del sklepa upravnega odbora družbe, s katerim je bila posebni komisiji naložena naloga analizirati vzroke za nastale razmere v družbi. IO se zavzema, naj analiza ne zajame samo enega leta in pol, ampak daljše obdobje. 2. IO sindikata meni, da je treba vse pravice delavcev gledati tudi v povezavi s sanacijskim programom, zato od vodstva zahteva: - povečanje plač glede na realizacijo sanacijskega programa, - izplačilo plač do 18. v mesecu z možnostjo zamika do 25. v mesecu v dogovoru s sindikatom, - v primeru zamika izplačila plač naj se otroški dodatki in regres za prehrano izplačajo najpozneje 18. v mesecu za pretekli mesec, - izjemoma se plače za mesec september, izplačane v mesecu oktobru, izplačajo do zadnjega oktobra, - za manj prejete plače morajo delavci do konca letošnjega leta prejeti zadolž- nice, ki se bodo uporabile v postopku lastninjenja ali kot terjatve delavcev v primeru stečaja, ^ - regres za letni dopust za leto 1993 se izplača najpozneje do zadnjega delovnega dne v letu 1993, lahko v več delih, v znesku po kolektivni pogodbi. 3. IO podpira ustanovitev treh profitnih enot, ki jih bo možno v skladu z lastninskim preoblikovanjem podjetja organizirati v samostojne družbe. Pri tekočem poslovanju pa se IO zavzema, naj se pred prelivanjem sredstev iz ene v drugo profitno enoto najprej zagotovijo minimalni pogoji za tekoče in nemoteno poslovanje posameznih profitnih enot. Profitne enote naj bodo vodene tako, da bo vselej možno ugotavljanje rezultatov in odgovornosti za dosežene rezultate. 4. IO zahteva od vodilnih in organov upravljanja, naj zagotovijo vse, da se sanacijski program izvede dosledno in v celoti. Sindikat so dolžni sproti obveščati o izvajanju sanacijskega programa, najmanj enkrat mesečno. 5. IO sindikata podpira tiste zahteve Neodvisnosti, ki se nanašajo na zgoraj navedene ugotovitve. Meni pa, da je za realizacijo programa dosežen dogovor med poslovodstvom in sindikatoma in s tem ustvarjena možnost izvajanja sanacijskega programa. Zato bo IO podpiral vsako konstruktivno rešitev spora, brez aktivnosti, ki bi ogrožale izvajanje snacijskega programa. Hilda Žežko, sekretarka »Ne vem sicer, če smo res prvi, verjamem pa, da smo med začetniki uvajanja novega zakona o soupravljanju v naše vsakdanje življenje,« je povedal diplomirani inženir kemije Alojz Zupan, predsednik konference sindikata Helios in hkrati tudi predsednik sindikata Tovarne barv, lakov in umetnih smol Količevo. »Kakšnih štirinajst dni po sprejemu tega zakona smo z vodstvom firme sedli skupaj in začeli razmišljati, kako bomo njegova določila izpeljali v praksi; k čim hitrejšemu ukrepanju pa nas je priganjalo tudi dejstvo, da se je sedanjemu delavskemu svetu mandat že začel iztekati. Sklicali smo nekaj posvetovanj in zborov delavcev, na katerih smo se po- učili in seznanili, za kaj gre, na skupnih sejah izvršnih odborov sindikatov in delavskih svetov po posameznih tovarnah naše firme pa smo nato določili tudi, vozni red vseh opravil do volitev v svete delavcev in sestavili kandidatne liste zanje.« Potem so se dogodki odvijali z domala filmsko naglico: 1. oktobra so objavili sklep o razpisu volitev; 10. so objavili seznam volilcev; 22. so delavci s podpisi oblikovali predloge kandidatov in predložili pisne predloge volilni komisiji; 25. so opravili preizkus predloženih kandidatur z vidika zakonitosti, imenovali volilni odbor, določili in razglasili seznam volilcev ter razglasili kandidatne liste z obvestilom o volitvah. Volitve so bile 29. oktobra. Kdor išče, ta najde Šesterica delavcev trgovskega podjetja Kočna iz Kamnika, ki je pod pokroviteljstvom Neodvisnosti KNSS sredi avgusta začela dober mesec dni dolgo »stavko za slovensko pravno državo«, je naposled dobila, kar je iskala: oddelek za gospodarsko sodstvo Temeljnega sodišča v Ljubljani je pred kratkim razsodil, da se zavrže njihova tožba, s katero so hoteli doseči ničnost vpisa delniške družbe Kočna v sodni register! Še več: ker so stavkajoči s samovoljnim zaprtjem trgovine Novotehna podjetju prizadeli velikansko škodo, so v Kočni posledično ugotavljali kršitev njihovih delovnih obveznosti in jim nato po opravljenem disciplinskem postopku sklenili prekiniti delovno razmerje. Z drugimi besedami to pomeni, da nič več ne velja ponudba, s katero je Kočna hotela s stavkajočimi doseči sporazum brez posledic Janez Humar: »Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje...« za njihovo zaposlitev zaradi odsotnosti z delovnega mesta. Za štiri je sklep, da morajo na cesto, že dokončen, za petega pa še ne, ker se je pritožil... Tako torej pravna država, za katero so se tako krčevito borili. Kaj pa predsednik (svobodnega) sindikata Kočne Janez Humar, ki so ga »neodvisni« kolegi razglasili za »orodje, brez katerega direktor Kopušar ne bi mogel delovati protizakonito«? »Naše slutnje, da pri tej stavki ne gre za uveljavljanje pravic delavcev, temveč za uveljavljanje osebnih interesov nekaterih članov sindikata Neodvisnost - KNSS, so zdaj dobile tudi pravnoformalno potrditev,« je zadovoljen in dodaja: »Čeprav smo bili zavoljo denacionalizacijskih postopkov medtem ob kar osem trgovin, nikomur ni bilo treba na cesto. Mislim, da je to najbolj zgovoren dokaz, kako naj se sindikat bori za delovna mesta.« Ne pa tudi edini: v skladu z zakonom o soupravljanju so namreč že 29. septembra izvolili devetčlanski svet delavcev... Ali se bo tudi on oprl na pravno državo in tožil stavkajoče zaradi podtikanj in žalitev? »Ne, tega ne bom storil, ker sem se že pred sprejemom te funkcije zavedal, da se kakšnim očitkom ali obrekovanjem pač ne bom mogel izogniti. Tista, da bo .Humar preko Kopušar j a lahko zatiral delavce samo toliko časa, dokler boste vi, spoštovane kolegice in kolegi v tem RUMENEM sindikatu’, je bila res huda, a sem jo preživel. Ker pa so z nečloveškimi potezami in nesramnostjo prizadeli tudi druge, smo sklenili, da bomo počakali na dokončno razsodbo, potem pa najbrž tožili njihovega predstavnika za tisk...« No, potem se bomo pa še srečali; ta portparol nam je namreč zagrozil s tožbo, ker smo z njegovim izdelkom 26. avgusta opremili naš prvi članek o »borbi za slovensko pravno državo«... D. K. »Ravno pred pol ure sem dobil rezultate,« nam je Zupan pripovedoval v torek dopoldne, vidno zadovoljen. »Udeležba na volitvah je bila 81-odstotna, kar je mnogo več, kot smo pričakovali. Vedeti namreč morate, da so bile volitve v petek pa še tik pred dnevom mrtvih je bilo, in da po zakonu volilne pravice niso imeli vodilni možje in njihovi ožji družin- ^ ski člani ter tisti, ki imajo § manj kot šest mesecev de- S lovne dobe. Kot vidim, smo f posrečeno sestavili tudi kan- f. didacijske liste. Čeprav za- S kon določa, da lahko delavci I mm lil • ... B||E: k :'V: Kako bodo delavci Heliosa 5. novembra prihodnje leto proslad letnico svojega »holdinga«? Kot lastniki, saj se je večina zapo^\ odločila, da bo svoje certifikate prinesla v tovarno. predlagajo za izvolitev tudi kandidate po svojem okusu, če le zberejo dovolj podpisov za to, se to ni zgodilo. Zato ocenjujem, da smo vse volilne aktivnosti korektno izpeljali, in z veseljem vam sporočam, da od danes, 2. novembra 1993, delamo po novem...« Le na novo terminologijo se bo še treba privaditi. Alojzu Zupanu namreč skoraj vedno uide beseda samoupravljanje, kadar govori o soupravljanju. »Ja, časi, ko Ustinov na Orient ekspresu Sir Peter Ustinov se bo odpravil na potovanje z Orient ekspresom od Londona do Benetk. Na poti se bo srečal z znanimi osebnostmi iz svetovne zgodovine, ki so se v svojem času vozili s tem velikanom evropskih železnic. Videli boste, kako so potovali v časih, ko je ta vlak še vozil na poti med Parizom in Konstantinoplom. Oddaja bo na sporedu v soboto, 6. t.m. ob 20.35 na TVS 1. Dober večer, g. VVallenberg V zgodovini Združenih držav Amerike sta si le dva tujca pridobila častno ameriško državljanstvo - angleški državnik Winston Churchill in bi odločali, kaj se bo kul ali kaj se bo zgradilo,7501 končno minili,« se preše nasmeji naši opazki. »P? bomo lahko dajali le pob1! in terjali odgovore predlagali svoja mn^l zahtevali skupna posveto'1 nja z vodstvom in tako I drugače uresničevali SJI pravico do soodločanja- n| pak to je že nadgradil Najprej si moramo zagT viti pogoje za delo, kak nam nalaga zakon...« Damjan Kd DE KANAL - J švedski diplomat Raoul Wall< Za razliko od Churchilla je Wl berg postal legenda zaradi vse] brega, kar je storil od julija lflf konca vojne za ogrožene bud^ štanske, predvsem židovske P valce, in zaradi tega. ker ga) osvoboditvi Budimpešte sovj1 NKVD aretirala in je po tem za izginila vsaka sled. Dolga P°v’ leta - vse do odprtja sovjetskih *J vov ob razpadu SZ in sprem režima - je obstajala možnos! VVallenberg še živi, da je intet kje v ruskih prostranstvih. Kot je izkazalo, je kmalu po vojni v zloglasni Lubianki: njegovo so sovjetske oblasti skrivale, tal še do danes niso povedale razlol njegovo aretacijo. Torej VVallenberga so šv® oblasti poslale kot diplomata 'M dimpešto. Njegova naloga je bi^ bi na tak ali drugačen način desettisoče v budimpeštanskefl* I zaprtih madžarskih Židov, ki i1 Eichmannov urad namenil de] cijo in smrt v koncentracijskih1 riščih... Film tedna Dober večer, g- "a berg si boste lahko ogledali v 5 10. t.m. ob 20.35 na TVS 1. ■ Vprašanje: Že več let delam v Sloveniji. Delovno dovoljenje, ki sem ga dobil za eno leto, mi v novembru poteče. Kakšne so moje nadaljnje pravice in ali mi pripada odpravnina, saj so mi v podjetju rekli, da za podaljšanje delovnega dovoljenja ne bodo dali vloge. (Fikret iz Bosne) Odgovor: Ker ne boste imeli delovnega dovoljenja, vam bo delovno razmerje prenehalo z dnem, ko vam le-to preteče. Po zakonu o zaposlovanju tujcev namreč tujec v Sloveniji lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo le na podlagi delovnega dovoljenja. Pogodba o zaposlitvi oz. pogodba o delu, sklenjena s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja, je že po samem zakonu nična. Do odpravnine pa po zakonu o delovnih razmerjih nimate pravice, saj vam delovno razmerje ni prenehalo kot trajnemu tehnološkemu presežku, ko vam trajno ne bi bilo mogoče zagotoviti dela, ampak zaradi že omenjenih določil zakona o zaposlovanju tujcev. Imate pa se pravico po prenehanju delovnega razmerja prijaviti zavodu za zaposlovanje v Sloveniji oz. v državi, katere državljan ste. Tako boste določen čas prejemali nadomestilo za čas brezposelnosti — odvisno od tega, koliko let delate v Sloveniji - in v tem času boste tudi zdravstveno in pokojninsko zavarovani. POZOR, ODPRTI TELEFON! 313-942 Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh? Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE. Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro! Vprašanje: Imam zelo nizko pokojnino, ki mi komaj zadostuje za preživljanje. Slišal pa sem, da obstaja možnost pridobiti socialno pomoč oz do- datek. Moja pokojnina je znašala septembra 26.700 tolarjev. (Jože iz Trbovelj) Odgovor: Slišali ste sicer pravilno, saj zakon o socialnem varstvu res predvideva denarni dodatek za socialno ogrožene osebe. Do denarnega nadomestila je upravičena oseba, ki si začasno ne more zagotoviti sredstev za preživetje iz razlogov, na katere ne more vplivati, mesečni dohodek na družinskega člana pa ne doseže 52 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka. Glede na navedeno in na višino vaše pokojnine, vam, kot vidite, socialno (denarno) nadomestilo ne pripada, razen če preživljate več družinskih članov, ki izpolnjujejo že navedene pogoje. V tem primeru se lahko obrnete na center za socialno delo v občini, kjer prebivate. Vprašanje: Tri leta živim s prijateljem, s katerim imava tudi dve leti staro hčerko. Življenje z mojim partnerjem v skupnem gospodinjstvu ni več mogoče, saj me pretepa, redko je doma, za otroka ničesar ne prispeva. Zato sem se z otrokom odselila. Sku- paj sva tudi kupila majhno stanovanje. (Marija iz Ljubljane) Odgovor: Ker ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost enake pravne posledice kot zakonska zveza, se predpostavlja, da je stanovanje, ki sta ga kupila, vajina skupna last in da so deleži enaki. Če se ne dogovorita drugače (glede na vajina vlaganja) oz. če dogovor ne bo mogoč, bo to treba ugotoviti v pravdi v sodnem postopku. Preživnino za otroka boste morali zahtevati s tožbo. Na njeni podlagi bo sodišče izpeljalo sodni postopek in določilo preživnino, zavezanca za njeno plačevanje pa s sodbo zavezalo, kako jo je dolžan plačevati. Preživnina pa se določa glede na potrebe otroka in glede na zmožnosti zavezanca. Svetujem vam, da se obrnete na odvetnika oz. na pravno pomoč pri sodišču. Janez Kek KAJ DELAJO v samislilnli sindikatih n , 11 ii i Pergam - konfederacija sindikatov Slovenije Pismo predsedniku Drnovšku Predsedstvo KSS PERGAM se je na seji dne 28. 9. 1993 odločilo predlagati, da še pred zaključno fazo razprav in sprejemanjem proračunskega memoranduma v državnem zboru organizirate razgovor vlade in sindikatov, reprezentativnih na ravni republike, o proračunskem memorandumu za leto 1994. Pri tem je izhajalo iz dejstva, da proračunski memorandum ne le odreja proračunsko politiko in politiko javne porabe, temveč postavlja tudi okvire za nadaljevanje strukturnih reform, politiko zaposlovanja in socialno politiko v Republiki Sloveniji. Razgovor pa bi bilo, po naši oceni, smotrno izkoristiti tudi za izmenjavo mnenj in morebitno uskladitev pogledov o za ta čas nesporno aktualnih vprašanjih politike plač v negospodarskih dejavnostih. V predsedstvu KSS PERGAM nasploh ocenjujemo, da bi bilo potrebno pri vprašanjih, ki zadevajo interese zaposlenih, zagotoviti kon-struktivnejše sodelovanje vlade, sindikatov in gospodarske zbornice, kar je v skladu z našim nenehnim prizadevanjem za vzpostavitev socialnega partnerstva v Republiki Sloveniji. Dušan Rebolj predsednik E Konfederacija sindikatov delavcev zavodov Slovenije SI ZA je proti! Konfederacija sindikatov delvcev zavodov Slovenije SI ZA ne pristaja na zakonsko urejanje plač, zato nasprotuje sprejemu zakona o razmer-, jih plač v javnih zavodih in državnih organih. Takšno urejanje plač izničuje kolektivna pogajanja in institut kolektivnih pogodb postavlja na stranski tir. SI ZA ne pristaja na to, da bodo s sprejemom zakona prizadeti tisti, ki so na nižjih plačanih delovnih mestih. Ob dnevni rasti življenjskih stroškov, ko se dodatno zaostrujejo socialno-materialne razmere ljudi z nižjimi plačami, se mora vlada Republike Slovenije zavedati odgovornosti za delavsko nezadovoljstvo, ki ga bo povzročil tako oblikovan zakon. Prav tako je za SI ZA nesprejemljiv proračunski memorandum za leto 1994, ki bistveno zmanjšuje pravice delavcev in brezposlenih. Sredstva za socialne transferje, nadomestila brezposelnih in za aktivno politiko zaposlovanja so bistveno podcenjena. To bo ponovno prizadelo že sedaj najbolj ogrožene dele prebivalstva. Zato SI ZA odločno odklanja tako oblikovan proračunski memorandum za leto 1994. Janez Cirkvenčič, predsednik riH | )sl(l sol po' oP*| n a1 J nef I :to'l tol sv’^ JI idlf S 'rti »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE Spoštovani prijatelji, letos smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE« Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE. Vanj se vključite tako, da do 31. decembra letos naročite vse knjige ali samo posamezno iz zbirke, ki Vam jih podrobneje predstavljamo. V januarju 1994 bomo izmed »prijateljev knjige DE« izžrebali 47 nagrajencev. Nagrade: 1. 200.000 SIT; 2. dve nagradi po 100.000 SIT; 3. štiri nagrade po 50.000 SIT; 4. 20 nagrajencev prejme rokovnik-priročnik; 5. deset letnih naročnin na knjige založbe DE v letu 1994 v vrednosti 18.000 SIT; 6. deset letnih naročnin DE za 1994 v vrednosti 8.320 SIT Seznam izžrebanih nagrajencev bomo objavili v tedniku DE zadnji četrtek v januarju 1994. PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! s&esstsa^lšasi® Scr*ii@e: Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Peter Božič ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. ^ ... v. ^ 1 t « o M e> o S KOjEHOnOBLMI j Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Orienta!. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Budi Čačinovič MED DVEMA CERKVAMA Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bito je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, |L^j Dalmatinova 4, telefon 321-255,110-033. faks 311-956. Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA l in E I. Umreti s Sarajevom II. Umreti brez Sarajeva 3 * H SOM AS e 1 c S « c O Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. o M) (D .£. e S n s Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a sev resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993. Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so: izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa še to: ČLANI KLUBA bodo imeli prihodnje leto 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno. Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT. Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT. Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno! Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo X izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA I. izvod(ov) knjige GLASNIK PEKU II. izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:. 1. Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku 2. Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih 3. Knjige mi pošljite po povzetju 4. EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno. NOVIH PRIJATELJEV11KNJIGE DE«5'3'' d° 1693 dne’ bod° vkliučene v žrebanje in uvrščene v klub »TISOČ 10 4. novembra 1993 NA TRŽNEM PREPIHU I Piše: Franci Križanič V Sloveniji imamo že od leta 1987 sem opraviti s stagflacio, t.j. krizo, pri kateri se zmanjšuje gospodarska dejavnost (ter zaposlenost) in naraščajo cene. Pri odpravljanju takšne krize je potrebna stabilizacijska politika, ki bo zaustavila rast cen in obenem spodbudila povečevanje proizvodnje in zaposlenosti. V urejenem tržnem gospodarstvu (z ustreznimi institucijami in normalnim odzivanjem podjetij in potrošnikov) je odprava stagflacije izvedljiva s kombinacijo omejitvene monetarne politike z ekspanzivno fiskalno in/ali zunanjetrgovinsko politiko. Država z restriktivno monetarno politiko zavre rast cen, z ekspanzivno fiskalno oziroma zunanjetrgovinsko politiko pa spodbudi gospodarsko rast in odpravi naraščanje brezposelnosti. Poleg stagflacije imamo v Sloveniji letos še inertno inflacijo zaradi indeksacije plač in obresti ter nastajanje monopolov, ki jih omogoča majhen obseg gospodarstva. Oboje zmanjšuje učinkovitost omejitvene monetarne politike pri odpravljanju inflacije in terja dodatne ukrepe dohodkovne politike (odprava indeksacije) in protimono-polne politike (kontrola cen pri sektorjih, ki te cene oblikujejo enotno). Prihodnje leto in kasneje bo v slovenski stabilizacijski politiki treba upoštevati povečano odzivnost privatiziranih podjetij na tržne razmere in večjo učinkovitost protirecesijske fiskalne in/ali zunanjetrgovinske politike, pa tudi večjo škodo (zlasti rast brezposelnosti), do katere bi utegnile voditi opustitve in napake naše ekonomske politike. Proračunski memorandum za leto 1994 (Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 32/1993) nakazuje poizkus delne deindek-sacije, nejasno protimonopolno in svojevrstno vodeno antirecesijsko fiskalno politiko. Poizkus delne deindeksacije je zajet v načrtovanem prehodu na »običajno planiranje in izvajanje proračuna, brez možnosti renomi-nacije«. Ta prehod je zelo pomemben in bo uspel, če ga bo spremljala tudi deindeksacija plač, obresti in drugih zneskov, opredeljenih v terminskih pogodbah (kar je izvedljivo z zakonsko opredeljeno ničnostjo ali vsaj neveljavnostjo indeksnih in drugih vrednostnih klavzul). V primeru, da deindeksacija ne bo popolna, se nam v letu 1994 obetajo večji ali manjši zapleti pri nominalno zakoličeni javni porabi in rasti cen zaradi nadaljevanja inertne inflacije (pri kateri se povsem normalne sezonske podražitve prenašajo v obresti in plače ter samodejno povišujejo raven cen v naslednjem obdobju). Nadaljnje opuščanje (ta proces se je začel po uspešnem kmečkem protestu sredi letošnjega leta) dosledne protimonopolne politike je opaziti v načrtu, da bodo cene v javnem sektorju »postopno dosegle raven, ki bo zagotavljala oblikovanje lastnih sredstev za razvoj«. Ideja je sicer dobra, vendar vsaj pri elektrogospodarstvu ne upošteva dejstva, da veliki »zgubaši« in porabniki ne plačujejo elektrike, kar je glavni vzrok finančnih zagat tega sektorja. Če jih bo reševal s podražitvami, bo to le ena od novih oblik prelivanja denarja v »sod brez dna« in preko višjih cen dodaten pritisk na manjšo konkurenčnost rastočega dela gospodarstva in nižjo blaginjo prebivalstva. V memorandumu je posebej pikanten svojevrsten način spodbujanja gospodarske rasti oziroma protirecesijske fiskalne politike, ki se bo, kot kaže, podobno kot letos nadaljevala tudi prihodnje leto. Namesto spodbujanja agregatne porabe z zunanjetrgovinsko politiko (znižanje tečaja tolarja z nakupi deviz, zmanjšanjem carin ali odpravo obvezne prodaje deviz) oziroma povečanjem javne porabe in/ali znižanjem davčnih stopenj namerava država vplivati na produkcijo in zaposlenost z neposrednim finansiranjem gospodarstva. Z visokimi davčnimi obveznostmi in majhno javno porabo (če vanjo ne štejemo omenjenih »intervencij« v gospodarstvo) bo fiskalna politika poglabljala recesijo in jo skušala na drugi strani odpravljati z znižanjem obrestnih mer in pospešitvijo investicij. Glede na to, da predstavlja (po podatkih za leto 1992) investicijska poraba dobrih 16%, javna 21%, izvoz blaga in storitev pa skoraj 60% (saldo zunanjetrgovinske menjave 10%) slovenskega bruto domačega proizvoda, spodbujanje gospodarske rasti s povečevanjem investicij na račun zmanjšanja druge porabe očitno ni najboljša rešitev. To pomeni, da kljub nizkim obrestnim meram slovensko gospodarstvo ne bo imelo v kaj investirati zaradi premajhnega domačega in tujega povpraševanja. Do preobrata v gospodarsko rast utegne že v drugi polovici letošnjega leta, vsekakor pa prihodnje leto vendarle priti zaradi nadaljevanja avtonomne rasti osebne porabe (ta zajema skoraj 52 % slovenskega bruto domačega proizvoda) ob zmanjšanih prihrankih, pa tudi zaradi morebiti bolje vodene zunanjetrgovinske in dohodkovne politike kot do sredine letošnjega leta. Proračunski memorandum za leto 1994 ustrezne stabilizacijske politike za odpravo stagflacije sicer ne obeta. To pa ne pomeni, da slovenska ekonomska politika ne bi mogla svojega razmišljanja in ravnanja spremeniti tako, da bi poleg inflacije odpravila (ali pa vsaj omejila) tudi upadanje gospodarske dejavnosti in zaposlenosti. LETOS V SLOVENIJI 60.000 NOVIH (PREDVSEM MAJHNIH) VOZIL Če bi imeli pred očmi le slovenski avtomobilski trg, o vsem drugem pa ne bi vedeli ničesar, bi lahko dejali, da nam niti ne gre tako zelo slabo. Podjetjem, ki prodajajo avtomobile, gre namreč presenetljivo dobro. Kupcev je precej več, kot bi človek pričakoval. Res pa je tudi, da smo Slovenci v tem pogledu še daleč od razvitega sveta, predvsem pa zdrave pameti, saj smo pripravljeni odriniti za »jeklenega konjička« precej več, kot to velevata tehten razmislek in povprečen razum. Samo da imamo avto, in če le gre, lepšega od sosedovega. Do konca letošnjega septembra, to je v letošnjih devetih mesecih smo v Sloveniji prvič in na novo registrirali 49.890 osebnih avtomobilov. Do popolnoma točnih podatkov se sicer ni moč dokopati, vendar je v vsakem primeru nesporno, da letošnji posel z avtomobili presega vsa pričakovanja in da takega ni bilo še nikoli. Ob rekordni prodaji avtomobi- lov in življenjskem standardu povprečnega Slovenca pa ne preseneča podatek, da gredo najbolje v promet majhni avtomobili. Tako smo v letošnjih devetih mesecih registrirali največ novomeških petič, in sicer kar 6470. Na drugo mesto se je uvrstila škofa favorit (5421) in na tretje renault clio (3319). Slede: lada samara (3246), citroen AX (2967), opel astra (2489), ford fiesta (2385), fiat uno (2168), ford escord (1999) in renault 19 (1784). Na naših cestah je največ novih avtomobilov znamke renault (11.866). Drugo mesto v tej lestvici si je priborila škoda (6225), tretje ford (5.063), in četrto citroen (4.121). Boljši avtomobili kajpak niso šli za med. Kljub temu je Mercedes v omenjenem času vnovčil 260 novih vozil, Volvo 327, Audi 491, BMW 547, Peugeot 1.267 in Alfa Romeo 1.359. Pravijo, da bomo do konca leta v Sloveniji registrirali najmanj 60.000 novih vozil. To je približno enega na 33 prebivalcev. V primerjavi z lanskim letom je to presenetljivo veliko oziroma skoraj enkrat več. Ob tem pa je treba poudariti, da gre pri štirih petinah na novo registriranih vozil za zares najnižji avtomobilski razred. Za cenovno in kakovostno dno. Petice, fieste, škode, lade in podobna vozila pač drugače ne moremo označiti. Po oceni strokovnjakov pa je približno 15 odstotkov na novo registriranih vozil v Sloveniji spodnjega srednjega in srednjega razreda. Le pet odstotkov novih avtomobilov pa je moč uvrstiti v zgornji srednji REŠITEV BREZ PROGRAMIRANIH STEČAJEV V zadnjem času v Mariboru podobno kakor tudi drugod po Sloveniji vse več vodilnih menedžerjev in lastnikov podjetij, ki so zabredla v težave, razmišlja, da bi zdravo jedro podjetja ali tovarne rešili s programiranim stečajem. To pomeni predvsem na račun delavcev in njihovih pravic. V mariborskem koncernu TVT pa so dokazali, da se da zdrava jedra podjetij reševati tudi s spoštovanjem pravic, ki jih daje presežnim delavcem zakon o delovnih razmerjih. O izkušnjah in problemih, s katerimi so se srečevali sindikati pri ugotavljanju presežnih delavcev, smo se pogovarjali s predsednikom SKEI v koncernu TVT Ivanom Selinškom, podpredsednico Marijo Baham ter članoma sindikalne pogajalske skupine Francem Stepišnikom iz družbe Remont in Brankom Rajšpom iz družbe Termex. »Na predlog skupščine podjetja je 100-odstotni lastnik koncerna TVT postal Sklad za razvoj Republike Slovenije. Na takšno odločitev skupščine smo tedaj pristali tudi v vodstvu SKEI, saj drugega izhoda za tovarno takrat ni videl nihče ne v vodstvu podjetja ne kje drugje,« pravi Ivan Selin-šek. Takrat je bil TVT z 2200 zaposlenimi v veliki krizi. Zaposleni so morali izplačilo vsake plače izsiliti s stavko, zato so imeli lani v vsem Podravju ravno v TVT največ stavk. Ko je postal lastnik TVT Razvojni sklad, je le-ta pripeljal novo vodilno ekipo, ki je začela s sanacijo podjetja. Po analizi razmer je ocenila, da bo v koncernu dovolj dela le za 700 delavcev, in že v decembru lani je bilo 460 delav-' cev opredeljenih za trajno presežne. »Najpomembnejši kriterij pri določanju presežnih delavcev je bila delovna uspešnost,« pravi Marija Baham. Poleg tega, da so v družbah takrat ob nadzorni vlogi sin- dikata pripravili spiske trajno presežnih delavcev, so družbe poslale na čakanje še nekaj sto delavcev. Da bi trajno presežnim delavcem in čakajočim omogočili iskanje različnih oblik samozaposlovanja, so ustanovili družbo Eksterna d. o. o. Vanjo so premestili vse čakajoče in trajno presežne delavce. Eksterna je bila zamišljena kot nekakšen podjetniški inkubator, vAdar so bili rezultati doslej bolj skromni.« »V Eksterni je bilo takrat okoli 1100 delavcev, vendar vsi le začasno, tako da so ohranili pravice do delovnega razmerja v lastni firmi,« pravi Bahamova. Ta rešitev, za katero so se zavzeli sindikati, ne omogoča uvedbe stečajnega postopka za Eksterno. Z njim bi vsi delavci izgubili zaposlitev. Po drugi strani pa preostale družbe delujejo kakor zdrava jedra, razbremenjena presežnih in čakajočih delavcev. Čeprav so se razmere na trgu celo bolj izboljšale, kakor so mnogi delavci koncerna pričakovali, so morali letos v juniju v TVT zaradi pomanjkanja naročil ponovno ugotavljati presežne delavce. Določili so jih po kriterijih iz zakona o delovnih razmerjih. 443 delavcev so odpustili z zakonitim šestmesečnim plača- nim odpovednim rokom, 215 delavcev, ki so bili prav tako na spisku presežnih delavcev, pa niso odpustili. Spoštovali so namreč 36. člen zakona o delovnih razmerjih, ki posebej ščiti delovne invalide, delavce z brezposelnim zakoncem, samohranilce in še nekatere kategorije delavcev. »Poudariti je treba, da so vsi presežni delavci lahko izkoristili šestmesečni plačani odpovedni rok, prav tako pa so dobili tudi vsaj del odpravnine. Pri tem smo sindikati vztrajali. Ker ni bilo dovolj sredstev za izplačilo odpravnin v celoti, smo v sindikatu dali drug predlog, ki je bil sprejet. Koncern bo prodal čolnarno in samski dom, ki smo ju zaposleni zgradili z lastnimi sredstvi, s kupnino pa bo presežnim delavcem izplačal razliko do polne odpravnine,« pojasnjujejo sogovorniki. V TVT so s pravočasnim ugotavljanjem presežnih delavcev (z upoštevanjem njihovih zakonitih pravic, ki jih je odločno ščitil sindikat) in z ustvarjanjem novih jeder dosegli tisto, kar bi v nekaterih drugih podjetjih radi, pa ne morejo s programiranimi stečaji na račun delavskih pravic. Tomaž Kšela PRED IZIDOM - PRED IZIDOM - PRED IZIDOM ZAKON O SOUPRAVLJANJU s komentarjem Gregorja Mikliča Cena 1.050,00 SIT Za primerjavo z mednarodnimi modeli soupravljanja vam priporočamo tudi brošuro DELAVCI IN UPRAVLJANJE ■ J&jjj J avtorja Bogdana Kavčiča. Cena 483,00 SIT Če se odtočite za nakup brošur, vam nudimo popust: obe za samo 1.350 SIT. Vsako brošuro posebej ali obe lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana. Dalmatinova 4, telefon (061) 321-255, 313-942, fax 311-956. NAROČILNICA .. ..................... Pri ČZP enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) ...izvod(ov) knjige ZAKON O SOUPRAVLJANJU S KOMENTARJEM in ...izvod(ov) brošure DELAVCI IN UPRAVLJANJE. Naročeno pošiljko pošljite na naslov: |I||| Ulica, poštna št., kraj:... Ime in priimek podpisnika:. Naročeno dne: 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku. Žig (Podpis naročnika) 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. I hoj razred. Prodaja oziroma registracija zelo dragih in zmogljivih avtomobilov pa je v Sloveniji - tako ocenjujejo strokovnjaki - več kot skromna in je prej na »afriški kot pa kakšni srednjeevropski avtomobilski ravni«. K temu poznavalci dodajajo, »da je avtomobilski luksuz, ki ga je videti za vsakim vogalom«, posledica slabovidnosti in bujne domišljije. Pa še prav imajo, mar ne? Sicer pa imamo v Sloveniji registriranih 624.237 osebnih avtomobilov. Torej skoraj enega na tri prebivalce. Malo ali veliko? Glede na življenjski standard prej veliko kot malo. V tej avtomobilski gneči je še vedno izjemno veliko vozil iz programa Crvene zastave, saj smo v minulih devetih letih pokupili kar 262.331 avtomobilov omenjene tovarne. Ja, precej nevarna pločevina je na naših slabih cestah, da (ne)sposobnosti šoferjev niti ne omenjamo. Toda, to je že druga zgodba. A. U. Ver °bj let ziv že lun zas čar kej Ph tgii haj kaj v i tiai Usi dir v E 1 o i va: Po do K: be: 12 ha gO' ha Li- hi tir, še$ na: v c ha Pr sel sec hi; de: hic hie isk Šk Me ha Pu dje ud a«i 1 tar Vec srn aji dol boi tre C o G j se c Po, str toč jev nil na; »P, me Jel rai sta zat Po i 90i mo bes ko; 1 Ser nis nei sec po, jev 121 v r, čin bi Ijil sar Usi pu los ga, ke; dr; de, ski te£ za ni) TRIDESETERICA LE »VRH LEDENE GORE« Objava seznama tridesetih najdlje plačanih direktorjev v Slo-: v®hiji, ki ga je pripravila SDK, Rjavila pa DE v prejšnji številki, 1 vzbudila presenetljivo malo od-?vov v javnosti. Ali smo Slovenci ?e otopeli v poplavi »lumparij« in Utripanj, s katerimi nas dnevno .Usipajo sredstva javnega obveš-Farija? Ali pia smo večinoma ena-^ega mnenja kot Franc Zorko, Predsednik sindikata v Kemofar-Uiaciji, katere direktor naj bi ®ede na seznam) prejemal drugo ^ujvišjo plačo (v bruto znesku ne-^aj nad 1,655 milijona tolarjev v juniju mesecu). Zorko nam je Uutnreč dejal: »Prav je, da se Usmerjamo, tudi pri plačah tako ^rektorjev kot zaposlenih, Evropo, ne nazaj na Balkan!« Na zapis iz prejšnje številke 0 ekstremnih plačah sta se odz-Uula samo Dagmar Šuster, ki je Podrobneje pojasnil svoje stališče o menedžerskih plač, ter Jelko ^acin, ki spodbija navedbo Al-Vodovnika, da ima menda ^000 mark plače, ter ocenjuje Uastop Dagmarja Šusterja na po-govoru GZ in sindikatov. Pisno pa ?arn je odgovoril še direktor ljubljanskega sejma Borut Jerše, ju sicer na našo željo, naj komen-;lra dejstvo, da se je znašel na sestem mestu omenjenega sez-Uana. Vse odgovore objavljamo v celoti. Kot smo omenili, smo poskusili uaredtti anketo med direktorji, Pretežno tistimi s seznama tride-eterice najbolje plačanih in predsedniki njihovih sindikalnih orga-'zacij. Uspeh je bil polovičen, uelno zato, ker nekaterih ni bilo Mogoče dobiti do izteka časa, na-111 ®njenega anketi, delno zato, ker skani niso hoteli govoriti. Tako ,ista bila dosegljiva Veronika jketa, direktorica Kompasovega “Tejnega turističnega servisa, ki je nS seznamu na prvem mestu, in Predsednik sindikata v tem podjetju Nikola Bakarič (spet poudarjamo, v času, namenjenem ahketi). "oglejmo, kaj so nam anketirani direktorji in sindikalisti po-vedali o tej vroči temi. Zvedeti Srno hoteli, kaj se skriva v znesku Ujihove bruto plače, oziroma ali dobivajo poleg plače še kakšne °°nitete (avtomobil za lastne po- življenjsko zavarovanje, Metod Dragonja plačane takšne ali drugačne stroške, itd.), v kakšnem razmerju so take plače z uspešnostjo podjetja, plačami zaposlenih... Od sindikalistov pa smo želeli predvsem zvedeti, ali se jim zdijo tako visoke plače moralno dejanje glede na dosežene rezultate in delavske plače. Borut Jerše, direktor Ljubljanskega sejma: Njegov odgovor je objavljen na faksimilu faksa. Peter Adamlje, predsednik sindikata v Ljubljanskem sejmu: »Plače so v okviru menedžerskih pogodb. Pri nas se mi zdijo kar v redu. Za kaj več podatkov pa pokličite jutri, ker se moram o njih pogovoriti najprej z direktorjem. Plače vseh zaposlenih pri nas so namreč tajne in samo referent za osebne dohodke jih pozna...« Pivovarna Union: Direktorja Mitje Lavriča nismo dobili, njegova tajnica pa nas je opozorila, da njihovo podjetje zanesljivo ni na seznamu. Ciril Dešman, predsednik sindikata Pivovarne, pa je povedal tole: »Če je podjetje zelo uspešno in če imajo tudi zaposleni visoke plače, je tudi visoka direktorjeva plača sprejemljiva. V Pivovarni Union je razpon med najnižjo plačo in najvišjo 1:5. Koliko je najnižja plača v podjetju, ne vem, lahko pa povem za polnilnico, kjer sem obratovodja: tu je najnižja plača okoli 700 mark, jaz imam 1500 mark neto plače, povprečna neto plača v podjetju pa je okoli 1300 mark.« V Leku smo uspeli govoriti samo z generalnim direktorjem Metodom Dragonjo, ki se je najprej pozanimal, kakšen znesek je naveden in ga potem potrdil za pravilnega (696.334 SIT v juniju). Pripomnil je le, da je zraven seveda tudi delovna doba ali minulo delo. Dodal pa je še: »Plača je odvisna od poslovnih rezultatov in precej niha. Zadnja na primer je bila za kakih 25 odstotkov nižja od omenjene. Na koncu leta, ob zaključnem računu naredimo poračun. Individualne pogodbe imamo za 80 vodilnih in vodstvenih delavcev ob 2200 zaposlenih doma in 300 v tujini. Povprečna plača v Leku je bila junija 110000 tolarjev. Bonitete? Praktično jih nimamo, razen možnosti uporabe enega od šestih službenih avtomobilov, od katerih sta dva s šoferjem, in brezplačnega zdravstvenega pregleda, česar pa letos nisem izkoristil.« Franc Zorko, predsednik Ke-mofarmacije iz Ljubljane, nam je poleg tistega, kar smo zapisali uvodoma, povedal še tole: »Sindikat pozna plače v podjetju. Razmerje med najnižjo in najvišjo je 6:1, če pa direktorjevo plačo primerjamo s povprečno tako, kot priporoča združenje Manager, pa priporočenega razmerja ne doseže. Menim, da bi na omenjeni seznam sodilo še precej direktorjev, ki imajo nominalno nižje plače, zato pa prejemajo oziroma so si izborili pravico do preneka-tere bonitete.« Marjan Cerar, direktor Belinke, je tudi na seznamu, na 14. mestu s 683.000 tolarji bruto plače v juniju. Je ves teden odsoten, uspeli pa smo se pogovoriti s predsednikom Samostojnega sindikata Belinka, Frančkom Friedrichom. Govoril je na široko, mi pa smo izluščili naslednje misli: »Menimo, da so plače nekaterih menedžerjev bistveno previsoke. Direktorji se zgledujejo po Zahodu predvsem glede svojih plač, ne pa tudi po plačah delavcev in uspešnosti podjetij. To leti tudi na razmere v Belinki, ki se še vedno pobira po hudem šoku ob izgubi trga v bivši Jugoslaviji. Slišal sem, da ima direktor okoli 6000 mark plače, zraven pa seveda sodi še vprašanje bonitet (življenjsko zavarovanje, Stroški prevoza). Vse je zapisano po pravilih, vendar menim, tako na splošno, da direktorji uspešno .izkoriščajo luknje v obstoječi zakonodaji. Zato sindikat ne more oporekati, razen z najbolj grobim sredstvom,s čimer pa dela škodo delavcem. V Belinki je 12 ali 13 delavcev z individualnimi pogodbami, ki precej dvigujejo povprečno plačo v podjetju. Toda če pomislim, da je Belinka družbeno podjetje, v katerega izgradnjo so v bistvu vlagali vsi Slovenci, so takšne plače vendarle krivične do običajnih delavcev.« Boža Kuhariča, direktorja Mure, je Dagmar Šuster omenil kot primer direktorja, ki je pri plači skromen, ker ima le okoli 3000 mark, vodi pa uspešno 6000-članski kolektiv. Kuharič nam je dejal, da ne želi komentirati visokih plač drugih, dodal pa je, da je to povezano ne le s poslovnimi rezultati, plačami zaposlenih, odpiranjem novih delovnih mest, razvojem, višino dobička itd., ampak je seveda tudi vprašanje moralnosti. Dodal je: »V poslovnem svetu je v navadi, da morajo take plače Božo Kuharič sprejeti (dobesedno je dejal tolerirati) tudi poslovni partnerji, saj jih posredno tudi oni plačujejo. Mi v Muri na to nismo pripravljeni in tudi ne bomo.« Kuharič je zatrdil, da imajo de- Spoštovar.i gospod Rugelj, V vezi z vašim telefonskim klicem vas obveščam, da so bili osebni dohodki Ljubljanskega sejma d.d. v okviru zakonskih določi£ oz. priporočenega razmerja dogovorjenega med društvom "MANA#-:R" in Gospodarsko zbornico Slovenije. Istočasno vas obveščam, da ne pristajam na telefonski oz. osebni razgovor V koikior želite še kakšne dodatne informacije/se obrnite na najfega odvetnika g.Dušana Kecmana, Likozarjeva -6, Ljubljana, tel.: 312-565. Lepo jp Dzdravl jeni! V Direktor: Borut Jerše, dipl.oec. lavci z individualnimi pogodbami v Muri, 24 jih je, od bonitet le pravico do službenega avta za službene poti. In nič drugega! Sindikalni zaupnik Jože Turki pa nam je dejal: »Če so podatki v seznamu najbolje plačanih direktorjev resnični, se je treba vprašati, v kakšnem okolju delajo: ali v dobrem, uspevajočem podjetju ali v slabem. V Muri je povprečna neto plača 40 tisočakov, razmerje med najnižjo in najvišjo pa je sedaj 1:6. Prej je bilo to razmerje nižje, višjega pa si je vodstvo izborilo šele, ko je tudi zaposlenim zagotovilo izplačevanje plačnih osnov po kolektivni pogodbi. Zraven sodijo seveda tudi še izpolnjevanje norme in poslovni uspeh, zato nekateri delavci v Muri dobijo več, kot je zapisano v kolektivni pogodbi, kdo pa tudi manj.« Kaj je mogoče sklepati iz ankete in objavljenih odgovorov? Vsekakor to, da so objavljeni zneski čista fikcija. V njih je namreč zgolj znesek plače, kot je zapisana v individualni pogodbi, nikjer pa ni podatkov o tistem delu pogodbe, v katerem so zapisane druge ugodnosti. Med ljudmi se šušlja o tem in onem direktorju, ki da si daje izplačevati na račun življenjskega zavarovnaja mesečno tudi nekaj tisoč mark visoke vsote, ki bodo fantastična odpravnina, ko bo odšel v pokoj. Govori se o direktorjih, v katerih pogodbah je določilo, da se bo lahko takoj upokojil, če bi se zgodilo, da bi s trenutnega položaja moral oditi. Mnogim poslovodnim in vodstvenim kadrom podjetja plačujejo uporabo službenih avtomobilov (stroške poravnavajo v celoti). S tem kajpak seznam ugodnosti še ni izčrpan, saj si ne domišljamo, da vemo vse o njih. Zato poudarjamo: podatek o plači v kuverti ni dovolj, vedeti je treba, kaj se daje »pod mizo«. In primerjati s poslovnimi rezultati. Verjamemo, da bi bil seznam bogato poplačanih direktorjev drugačen, predvsem pa daljši, če bi ovrednotili vse, kar direktorji (ne vsi, kajpak) dobijo za svoj trud. Žal je pri nas do takšnih podatkov skorajda nemogoče priti, uradno nikakor. V tujini na take preži finančna policija... Pri nas pa? Boris Rugelj Organizirajte, da bodo takšne delavce vrgli ven DeZ članka o pogovorih pred-Sednika GZ Dagmarja Šusterja iz-Pod peresa Frančka Kavčiča na 5. strani Delavske enotnosti 28. ok-,°brapiše tudi o plačah direktor-lev, še posebej 30 najbolje plača-Pm in rned drugim ponuja tudi naslednje poudarjeno besedilo: “Po Vodovnikovih podatkih je *!}ed njimi tudi bivši minister Jelko Kacin, ki menda v Adrii Ca-ravan prejema 12000 mark.« Ta stavek v časopisu ni v navednicah, zato domnevam, da ne izraža vseh Podrobnosti izjave ali razprave 9ospoda Vodovnika, vseeno pa 710ram v interesu resnice ta del besedila dopolniti z naslednjim komentarjem: Na žalost v Adrii Caravan, kjer sem bil angažiran zadnje mesece, nisem prejemal 12000 mark (domnevam, da nemških - DEM) mesečno, in to iz več razlogov: K Adria Caravan ni v takem Položaju, da bi kateremu koli svo-^fnu direktorju lahko plačala 2000 DEM mesečno ne v bruto ne v neto znesku ali na kak drug na-Ce bi kaj takega bilo mogoče, 1 bil to najbolj očiten in preprič-Jiv dokaz, da je firma splavala, sanirala pretekle norosti in že Ustvarja ogromen profit, ki bi dopuščal tako nagrajevanje. Na žagali* TeSnica 0 teifin™-1 čist0 dru- 2- Na žalost, pišem tudi zato, er bi se takih plač lahko veselila Jzava in skozi dohodnino velik tako izplačanih plač prelila skozi proračun drugam. Namesto e9a država prispeva svoj denar nlh anacij° firme in OD zaposle- Jelko Kacin 3. Na žalost tudi zato, ker bi bil to dokaz, da smo se uvrstili med najbolj razvite evropske ekonomije, ki znajo in zmorejo po evropskih merilih nagrajevati svoje managerje. Namesto tega se še vedno z Evropo predvsem želimo primerjati, čeprav ta trditev, vsaj ko gre za izdelke Adrie Caravan, ne zdrži preverjanja v praksi. V Adrii so bila obdobja, ko so nekatere svoje managerje plačevali še bistveno bolje, kot pa se to poskuša danes očitati meni. Na žalost pa so ravno ti ljudje z avan- turo Adrie International povzročili norosti (beri izgubo), vredne več 10 milijonov DEM. 4. Nisem zaposlen v Adrii Caravan, tam samo vodim projekt marketinga in iskanja dopolnilnih ter nadomestnih trgov. Firma, ki je moj delodajalec, pa me plačuje manj, kot bi dobival nadomestila za opravljanje moje funkcije v prvi in drugi slovenski vladi. Do tega nadomestila bi bil upravičen po zakonu o poslancih vse do januarja prihodnjega leta, pa sem se tej pravici sam odrekel že pred 6 meseci. Verjamem, da se o moji plači širijo govorice, tudi take, kot jih je navedel gospod Vodovnik. Res je, škodijo mojemu imenu in ugledu, ampak za ta del problema bom rešitev našel sam. Bolj žalostno dejstvo pa je spoznanje, da take govorice najbolj škodijo ugledu in motiviranju delavcev kolektiva, ki se obupno bori za preživetje, ne doma, ker domovine in domačega trga praktično nima, ampak se bori za preživetje slovenske blagovne znamke na evropskem trgu, kjer ni nobenih olajšav ali milosti. Zato me seveda izjemno preseneča drugi del poudarjenega teksta, ki je citat izjave gospoda Šusterja in se glasi: »Organizirajte, da bodo takšne delavce vrgli ven.«1 Razumem, da je šlo za srečanje s sindikati, ampak tak poziv je le malo preveč radikalen, saj gospod Šuster ni kdor si ga bodi, ki bi lahko blebetal kar tako v tri dni. Gospod Dagmar je predsednik Gospodarske zbornice in v tej funkciji bi od njega v besedilu pričakoval vsaj poskus ograditve od tako lansiranih »govoric«. Pa nisem prebral nič takega. Razgovor je bil »prejšnji teden«, objavljen je bil naslednji teden in po objavi sem predsednika GZ poklical sam, ker sem hotel izvedeti, v kakšni medsebojni zvezi sta navajanje mojega priimka in njegova izjava. Pa se ni dosti razburjal. Na kraj pameti mu ni prišlo, da bi pri meni ali mojih delodajalcih preveril navedbe, ki burijo du- hove, ampak je zatrdil, da za ta prispevek sploh ne ve. Z njim sem govoril 29. oktobra ob koncu dneva, ko bi predsednik že moral preleteti članke, ki zadevajo njegovo hišo in njega osebno in so bili objavljeni prejšnji dan. Vsaj v gospodarstvu je tako, da si partnerji večkrat dnevno izmenjujejo fakse v strahu, da jih v poslu kdo ne bi prehitel. Domnevam, da bi se kaj takega moralo in moglo dogajati tudi v Gospodarski zbornici. Ne vedeti, je v poslu največji »naglavni greh«; je morda pojasnilo in nikakor opravičilo. In v tem primeru, najinem pogovoru dan po objavi prispevka, gospod predsednik, v mojih očeh ni dobil pozitivne ocene opravljanja svoje funkcije. Ne nazadnje si je obilo izkušenj pridobil tudi v različnih firmah in združenjih, kjer svoj čas niso škr-tarili s plačami. Bil je v službi slovenske in zvezne države do samega njenega konca in še kako dobro pozna načine, kako se je dalo posameznika ali firmo v preteklosti onemogočiti. Milo rečeno sem bil nad njegovo izjavo presenečen, četudi lahko slutim pregrete temperature ob razpravi o spisku 30 najbolje plačanih direktorjev. Še enkrat poudarjam, da me na tistem seznamu zagotovo ni. V mojo tolažbo pa bom zapisal še tole spoznanje. Če bi bil ostal nosilec kake izpostavljene politične funkcije, bi morda lahko dočakal tudi svojo fotografijo s prostitutko ali podkupovalcem ali prijateljem iz Varaždina, tako pa si lahko vsaj domišljam, da je nekdo ali so nekateri le vzeli na znanje, da se trudim v gospodarstvu. Avtorje govoric je težko držati za besedo, avtorje citiranih izjav pa je mogoče idenfiticirati in zahtevati pojasnilo. Zato pričakujem tudi pisni odziv gospoda Vodovnika ter predsednika GZ, gospoda Šusterja, preden se odločim za korake, ki so v takih primerih logični in normalni. Jelko Kacin Še enkrat o p/ača/? direktorjev Dagmar Šuster Nimam razlogov, da ne bi verjel spisku izplačanih najvišjih plač poslovodnim delavcem za maj in junij 1993, ki ga je pripravila SDK in objavila Delavska enotnost Spisek je sicer pomanjkljiv, ker ne vsebuje vseh potrebnih podatkov (neto plača, minulo delo, stimulativni del, udeležba pri dobičku itd.) Ne glede na to pa dokazuje predvsem to, da so poslovodni delavci v Šloveniji sorazmerno zelo slabo plačani. Spisek nam pove, da je v omenjenih mesecih samo 16 poslovodnih delavcev imelo okrog 5.000 DEM in več neto plače in naslednjih 14 med 4.000 in 5.000 DEM. V Sloveniji imamo nekaj manj kot 25.000 aktivnih firm, pri čemer jih je več kot 10% z več deset, sto in tisoč zaposlenimi. Vzemimo za osnovo 3.000 firm in njihovih poslovodnih delavcev. Izračun na tej osnovi nam pove, da kar 99 % poslovodnih delavcev prejema nižjo plačo od 4.000 DEM. To pa pov- sem potrjuje našo oceno, da merila (GZS in društva Manager) o plačah poslovodnih delavcev, ki terjajo trikratno, štirikratno oz. petkratno poprečno plačo, spoštujejo vsi - razen morebitnih redkih izjem. Poslovodne delavce torej preslabo plačujemo. To velja seveda za večino dobrih in še posebej za tiste najboljše. In prepričan sem, da ji bodo lastniki plačevali boljše v vseh primerih, ko bodo rezultati v skladu ali celo nad pričakovanji. Takšno napoved nam najboljše potrjuje praksa v tržno razvitih državah. V Nemčiji na primer je normalno, da najboljši menedžerji zaslužijo dvakrat, trikrat in celo štirikrat več od zveznega kanclerja, ali drugače dobijo večdesetkratno poprečno plačo. In napak bo, če bomo pozabili, da so prav menedžerji naša velika komparativna prednost. Spisek najvišjih plač pa vseeno daje temelj za domnevo o pretirani višini v posameznih, izjemnih primerih. Na to in na provokacije (sindikalistov) o ekstremnih plačah poslovodnih delavcev je moj odgovor znan: najprej je treba podatke preveriti in nato predvsem v konkretnem okolju ugotoviti, kdo in na kakšni osnovi je odločil o morebitni izjemno visoki plači, potem pa po potrebi ukrepati, tudi radikalno. Če bi se lotili izjem tako, bi lahko ugotovili, da so morda očitki n.pr. Jelku Kacinu, Jožetu Duhovniku in mnogim drugim neupravičeni. In končno. Nič nimam zoper javno razpravo o (pre-)visokih plačah. Toda tisti, ki mislijo, da so velik ali celo največji problem plače recimo 16 direktorjev, o pravih problemih nič ne vedo ali nočejo vedeti. Dagmar Šuster 12 4. novembra 1993 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA I EE Lačni celo krompirja Slovenija se spreminja v najtrši kapitalizem, v katerem se eni vozijo v mercedesih, drugi pa nimajo niti za krompir. Socialna stiska nekaterih družin je brezmejna. To so te dni občutili tudi pri podravskih svobodnih sindikatih, ko so med ogrožene družine razdeljevali krompir, za katerega so iz solidarnostnega sklada odšteli 285 tisoč tolarjev. V dveh dneh so delavci praktično razgrabili deset ton krompirja, devetdeset kilogramov na družino. Ljudje še kar najprej sprašujejo, če jim sindikat lahko še preskrbi krompir... Ta hip so v Mariboru med najbolj socialno ogroženimi številni odpuščeni delavci Elektrokovine. Na cesti se je znašlo okrog 200 družin, kjer sta bila v tovarni zaposlena oba zakonca. Že skoraj tri mesece so brez plače, prva nadomestila za brezposelnost pa naj bi jim na zavodu za zaposlovanje izplačali predvidoma 20. novembra. Pri mariborskih sindikatih skušajo socialno ogroženim delavcem pomagati na različne načine. Tako so se povezali tudi z Rdečim križem, ki jim je pripravil okoli 150 prehrambenih paketov za najnujnejše primere, pa tudi najnujnejša oblačila za prihajajočo zimo. A kdo ve, kako se mora počutiti delavec, ki je večji del svojega življenja pustil v tovarni, zdaj pa mora stati v vrsti za podarjeni krompir, olje, moko, brskati med podarjenimi oblačili, da njegovih otrok pozimi ne bo zeblo... Podravski sindikati so morali te dni solidarnostni sklad praktično postrgati, a še daleč ni bilo dovolj za vse, ki pomoč potrebujejo. Med svoje člane so razdelili tudi 430 tisoč socialnih pomoči in to 25 brezposelnim, 32 delavcem nekdanje Elektrokovine, 17 delavcem, ki delo še imajo, a s plačo ne morejo preživeti. Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Območni sindikat za Podravje prosijo za pomoč, in sicer na žiro račun 51800-743-30005, s pripisom za solidarnostno pomoč sindikatom Podravja. Veseli so vsake pomoči, oblačil in prehrambenih paketov. M. F. BEDA V SLIKI Slika: Sašo Bernardi Usmiljenje zame je kruh zanj. Vse kaže, da bomo morali počasi kar pozabiti star slovenski pregovor: »Najprej štalca, potem pa kravca«, ker vsako leto zgradimo manj stanovanj. Lani, ko so gradbena podjetja dokončala samo 1273 stanovanj, nedokončanih pa je ostalo komaj 913, smo se najbolj oddaljili od rekordnih deset tisoč novih stanovanj, zgrajenih leta 1975, ko je bilo v marsikateri občini zgrajenih toliko stanovanj kot lani v vsej Sloveniji. V skoraj polovici občin lani niso zgradili niti enega stanovanja. Zasebna gradnja v tem času ni doživela tako velikega padca: leta 1975 je bilo zgrajenih 6143 stanovanj v družinskih hišah, leta 1991 pa 4586. Cena kvadratnega metra stanovanjske površine se v zadnjih letih giblje okoli dva tisoč mark in kljub upadanju kupne moči ostaja kar visoka. Najnižja je v Novi Gorici, kjer je kvadratni meter stanovanja po 1850 mark, najvišja pa v Ljubljani, kjer dosega tudi bi bilo nacionaliziranih ali po vojni zaplenjenih 27 tisoč stanovanj, kasneje pa so to oceno znižali na približno 13 tisoč stanovanj. Med predloženimi popravki stanovanjskega zakona si prav novi 125. člen, ki zadeva privatizacijo nacionaliziranih stanovanj, torej za- 15.000 DEM, prodali pa so ga za 60.000 DEM in tako dobili razliko 45.000 DEM, to razliko jim je davčna uprava obdavčila z 20 %, kar je znašalo 9.000 DEM in na tak način je prodajalec brez vsakega truda spravil v žep 36.000 DEM. Ifi to za stanovanje, za katero NAJPREJ STALCA, Vi] ko Ija to Pa Pe POTEM PA KRAVCA da gr, bo 2: 2(1 ko do 2400 mark. Kljub temu načrtujejo nekatera podjetja gradnjo nadstandardnih stanovanj, za katera bo izhodiščna cena kvadratnega metra 2600 mark. Kje bodo dobili kupce zanje, ko pa vemo, da tudi sedanja prodajajo s težavo in tudi 10-odstotni popusti veliko ne pomagajo? Novih stanovanj je na trgu torej veliko manj kot prejšnja leta, zato jim cena raste. In zato imajo tako »velik krompir« nosilci stanovanjske pravice, ki jim je Jazbinškov zakon omogočil nakup njihovega najemnega stanovanja za desetino tržne cene. Vse te podatke je koristno vedeti še zlasti ob »viku in kriku« imetnikov stanovanjske pravice v nacionaliziranih stanovanjih, ki jim nova stanovanjska zakonodaja ni ustvarila enakopravnih možnosti za odkup stanovanj, v katerih so živeli povojna leta - takšnih, kakršne je nudila najemnikom družbenih stanovanj. Po zakonu o denacionalizaciji je namreč treba nacionalizirano stanovanje vrniti upravičencu v naravi, imetniku stanovanjske pravice, ki živi v njem, pa po stanovanjskem zakonu prodati, tako kot desettisočem drugih Slovencev. Obojega hkrati pa ni možno uresničiti. Vlada je zato pripravila predlog sprememb stanovanjskega zakona. Potem, ko so organizirani najemniki po drugi vojni nacionaliziranih oziroma zaplenjenih stanovanj oblikovali nekaj radikalnih zahtev, saj doslej niso imeli možnosti odkupa takšnih stanovanj, in so torej trdili, da so v neenakopravnem položaju z drugimi nosilci stanovanjskih pravic, se je vlada zganila. Trdi, da v spremenjenem zakonu ponuja prožnejše rešitve glede možnosti odkupa nacionaliziranih stanovanj tako najemnikom kot prvotnim lastnikom, ki jim bodo ta stanovanja vrnili. Kot prvo možnost spremenjeni zakon materialno spodbuja (nagrajuje) dogovor med prvotnim lastnikom in najemnikom glede odkupa stanovanja. Lastnik naj dobi - poleg kupnine, izračunane na podlagi točkovne vrednosti stanovanja - tudi nadomestilo v višini razlike med kupnino, izračunano po stanovanjskem zakonu, in vrednostjo, ugotovljeno po zakonu o denacionalizaciji. Izplačana bo v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada in v enakem deležu v vrednostnih papirjih, za katere jamči država. Če lastnik ne pristane na prodajo, soglaša pa, da si najemnik sam poišče drugo stanovanje, mora najemniku dati odpravnino v višini 30 odstotkov od vrednosti stanovanja, vendar ne od točkovne vrednosti stanovanja, temveč na način, ki ga predvideva zakon o denacionalizaciji. Če prejšnji najemnik kupuje drugo stanovanje (ali se odloča za gradnjo), pa odpravnina ne zadošča za nakup, lahko dobi pri Stanovanjskem skladu posojilo z ugodno obrestno mero. Kot tretje predvideva spremenjeni zakon možnost, da se prvotni lastnik in najemnik ne bi mogla dogovoriti (če npr. lastnik na prodajo ne pristane, najemnik pa drugega stanovanja ne namerava kupiti). Od zavezanca za vrnitev stanovanja (ki je občina ali kateri od skladov) lahko v tem primeru zahteva podatke za odkup in prodajo drugega enakovrednega zasedenega neprofitnega stanovanja. Gre za občinska stanovanja. Najemniku, ki se mora preseliti, je prejšnji imetnik stanovanjske pravice dolžan povrniti stroške selitve. Prvotna ocena je bila, da naj c J c Hctjpu- membnejši, najzahtevnejši, najbolj težko pričakovan, najbolj zapleten in - naj dražji. Slednja seveda za" državo, saj jo bo po predvidevanju stal (pravzaprav bo stal občine kot zavezanke za denacionalizacijo, slovenski odškodninski sklad in razvojni sklad) okoli 4,5 milijarde tolarjev. Med prizadetimi pa menda že spet vrši: eni ne zaupajo vrednostnim papirjem, drugi se še vedno počutijo zapostavljene. Zdi se, da sporom zaradi privatizacije stanovanj kljub vsemu še ni videti konca. V vse več primerih se dogaja, da so stanovanja kupili takšni, ki jih sploh niso potrebovali, pač pa so jih kupili, da bi s preprodajo čimveč zaslužili. Nekateri so kupili družbeno stanovanje npr. za odvajali tako imenovani stanovanjski dinar; torej smo na ta način okradeni vsi mi. Ne morem razumeti, da so pristojne službe dovolile nakup takšnim kupcem, še manj pa razumem, da jim tega neupravičenega zaslužka ni pravo- s časno odvzela davčna uprava, s ali zakaj si ni sklad pridržal s vsaj pravico, da se to stanova- j, nje za isto ceno proda prejš- g njemu lastniku, tj. stanovanj- d skemu skladu. ,; n Zaradi takih pogojev se niti 2 ne čudim, da je državna bla-: č gajna bolj prazna in da se mo-1 s' rajo delavci, učitelji, javni de- z lavci in upokojenci, katerim je; s: bila pokojnina celo znižana, boriti za preživetje, saj se na p ta način krade tudi njihov de- t( V.B- OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Zakaj ženske pijejo Japonke so v neki anketi odgovorile, da pijejo na družinskih slavjih, da se lažje znajdejo v družbi in da se lažje sprostijo pod vplivom alkohola. Res, da je ženska pri nas »enakopravna«. Želimo, da bi bila mati, gospodinja, žena in delavka. Trdimo in prisegamo, da je enakopravna, naložili pa smo ji več, kot zmore. Pri nas je delež zaposlenih žensk med največjimi na svetu, in sicer 42-odstoten. To pripomore tudi k boljšemu standardu Slovencev. Marsikdaj pa se moški ne želimo odpovedati svojemu patriarhatu ali pa svoji »komoditeti«. Ženska mora biti dobra delavka. Zato skrbijo v podjetju. Tudi dobra mati naj bo! Ali je ali ni? Drugi ji pomagamo bore malo, morda še najbolj vrtec ali šola. Če pa vrtca ni, mora skrbeti za varstvo mama sama, pomaga ji servis »stara mama«, če tega ni, pa cesta. Mož le malokdaj, ker ima svojega dela čez glavo, ker hoče skrbeti za visok standard družine, za nov avto, za novo hišo. Kakšna je žena? To vedo povedati pijančki za pultom. Vendar teh le ne smemo vzeti preveč zares. Kakršni so sami do žene, takšna je ona do njih. Včasih. Včasih pa ne, včasih je preveč popustljiva in popušča in pripomore, da majhni pijančki postanejo veliki pijanci in veliki teroristi. Namesto da bi jih nagnala in jih s tem mogoče prisilila k zdravljenju, popušča. Ne smemo pozabiti tudi njenih dnevov v mesecu. Malo pred menstruacijo je žena napeta, sitna, pravijo drugi. Vse jo boli, težko dela, napeta je, potrta, s Šilcem močnega se podpre, počuti se bolje. Eno Šilce, drugo Šilce... in nevarnost je tu. Morda tudi začetek odvisnosti od alkohola. Ko ženska zaide v štirideseta ali proti petdesetim, otroci odraščajo, študirajo, gredo od doma, mater vse manj potrebujejo, vse bolj so samostojni! V naših sorazmerno majhnih družinah ostaja mama ali žena vse bolj sama. V Ameriki se to zgodi še prej, otroci ji prej uidejo, moža pa sploh ni doma. Če ni zaposlena, ostaja vedno bolj sama. Mož se vrne zvečer ali pozno ponoči, utrujen, ne potrebuje nežnosti ali pa je noče. Mož zvrne svoj »drink«, žena z njim, seveda če ga ni prej sama. Pri nas se mož vrne z dela ali iz službe malo prej. Potem ima delo, konjička, vrt,_ honorar, klub. Morda ima še ljubico in je za ženo vse manj časa. Žena je v službi in morda tudi tam druge zalivajo svojo osamelost. Razočarane so, osamljene, iščejo si uteho. Nekatere v alkoholu, vendar to skrbno skrivajo. Svojci in sodelavci za nekatere vedo, da pijejo, kje in kako pa ne morejo ugotoviti. Bolj ko ženska pije, bolj zanemarja gospodinjstvo, večino denarja porabi za pijačo. i F upt bte tcn Upi »en stv, za i toh Pot raz: mit cial C Uje: sret Uad bte: jate Otroci niso več deležni prave materinske ljubezni, zanemarja jih ali pa celo navaja k alkoholizmu. Družina začne razpadati in razpad je še hujši, kot če pije mož. Seveda je zdravljenje težje, kajti možje niso najboljši partnerji pri zdravljenju. Zravljenje je skoraj nemogoče, če pijeta oba. V tem primeru ni podpore pri zdravem članu družine, saj sta oba alkoholika, otroci pa le težko zmorejo tako breme. Izbii Delt ten kon tje *an Maro Prič Gojki Ulica hei, Raču Ifid. i< 0% J e Slovenske bele halje so se znašle na dveh nasprotnih brego-—- 'h. Na eni strani je Fides, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije pod vodstvom dr. Andreja Šikovca, ki hoče uve-Javiti svojo poklicno kolektivno pogodbo in nasprotuje, da bi za '° Področje veljala le panožna kolektivna pogodba. To pogodbo Po je pripravil drugi, republiški sindikat zdravstva in social-ne8a varstva pod vodstvom dr. Igorja Kodriča. Nesoglasja gredo celo tako ooleč, da je sindikat Fides zajezil s stavko, če se vlada ne pripravljena pogajati bjim o položaju slovenskih , ^ravnikov in zobozdravnikov. ta- s pluralizmom Jjg . t)r. Andrej Šikovec je odlovi. jen' »Minister za zdravstvo 1 Božidar Voljč meni, da Morajo biti pri pogajanjih ? kolektivni pogodbi udele- 0, Zebi tudi predstavniki drugih va Sllldikatov s področja zdravil ^Va' Vendar Pa to za nas ni /a- Snemljivo. Sprejeli smo sta-•v lsče, da je predlagatelj in po- 1. ®ajalec o pogodbi sindikat Fi--1 aes. S pogodbo se namreč strinjata zdravniško društvo in Zdravniška zbornica. Skupš-Nna zbornice nas je poobla- ie- S^a za pogajanja- Člani ■ _ pravniške zbornice pa so vsi 1 i slovenski zdravniki.« O kakšnem sindikalnem , Pluralizmu na tem področju torej Fides noče niti slišati. Se B. ve5. Fides zdaj zahteva od vlade, ^ Paj do 22. novembra letos I Podpiše posebno kolektivno I Pogodbo samo za zdravnike in I Zobozdravnike. Sicer bodo le- liti la- ti 1. decembra od 7. do 19. ure izvedli splošno opozorilno stavko. »Bodimo solidarni, ne glede na našo politično in sindikalno pripadnost. Za dostojanstvo in vrednost zdravniškega poklica!« so zapisali. Fides, ki združuje približno polovico vseh slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, je letos marca pripravil posebno kolektivno pogodbo ob podpori zdravniške zbornice Slovenije, vendar pa so pri vladi dozdaj naleteli na gluha ušesa. Omenjena poklicna kolektivna pogodba naj bi bila le začasna rešitev za urejanje njihovega položaja in naj bi veljala do tedaj, dokler ne bo sprejet zakon o zdravstvu. Na Zahodu je namreč položaj zdravnikov urejen z zakonom. Za višji količnik Kot je znano, pripravlja vlada poseben zakon o razmerju plač delavcev, zaposlenih v javnem sektorju. V Fidesu temu zakonu odločno nasprotujejo in zahtevajo, naj vlada to področje ureja s kolektivno pogodbo. Zahteve Fidesa so: izhodiščni količnik za splošnega zdravnika bi moral biti 4,20 (zdaj je 3,6), za zdravnika specialista pa 5,30 (zdaj je 4,1). Predlagani zakon pa predvideva za prve količnik 3,8, za druge 4,4, kar je sicer malo več v primerjavi s sedanjim stanjem, a manj od tistega, kar predlaga Fides. »Pri vsem tem ne gre le za zdravniške plače in za položaj Mag. dr. Andrej Šikovec, predsednik Fidesa: »Ne gre le za zdravniške plače in položaj zdravnikov, ampak za položaj celotnega zdravstva.« zdravnikov, pač pa za ureditev celotnega sistema zdravstva, ki je že deset let v organizacijski krizi,« pravi dr. Siko vec. »Sedanje razmere ne peljejo v ureditev, ampak v dezorganizacijo zdravstva.« Pri vsem tem pa je osrednja nejasnost ta, kateri sindikat naj bi pri pogajanju zastopal slovenske zdravnike in zobozdravnike. Kaj bo vlada storila, še ni znano. Do zdaj se je zatekala prejkone k zavlačevanju in ni dala jasno vedeti, ali bodo vprašanja zdravnikov in zobozdravnikov opredeljena v dveh kolektivnih pogodbah ali v eni sami. V ministrstvu za zdravstvo še niso v celoti razčistili tega, koga imeti za pogajalskega partnerja. ZA SOCIALO ZMANJKUJE DENARJA Proračunski memorandum ne Upošteva dovolj, da se bo število brezposelnih ter število upravi-Cencev do družinskih dodatkov in opravičencev po zakonu o social-*em varstvu v naslednjem letu bistveno povečalo, zato predvideva *a te potrebe okoli osem milijard tolarjev manj, kakor bi jih nujno Potrebovali. To je povedala na razgovoru z volivci v Mariboru Oknistrica za delo, družino in so-Clalno politiko Jožica Puhar. Opozorila je, da bo že v letoš-bjem letu v proračunu zmanjkalo Sredstev za enomesečno izplačilo Nadomestil in denarnih pomoči . rezposelnim, to je okoli 1,7 milijarde tolarjev in 425 milijonov to- Priročnik za vsakogar, ki ga kakorkoli zadeva privatizacija družbenega kapitala v Sloveniji ««0» MO JE DELNICE Iz vsebine knjige: jzblra pravnoorganizacijske oblike družbe; Lastni in tuji kapital; &«lnice; Vrste delnic; Osnovni vložki In poslovni deleži; Part-^stvo - osnova modernega podjetništva; Notranji delničarji kontrolirajo družbo; Delovno razmerje In delničarstvo; Upravija-^ delniške družbe; Divja privatizacija; Način zbiranja denarja avski odkup; Tuji lastniki slovenskih podjetij. larjev za pravice iz dela (plače v odpovednem roku in odpravnine) za trajno presežne delavce v podjetjih republiškega razvojnega sklada. V primanjkljaj pa še niso vštete obveznosti do presežnih delavcev Metalne in železarn. V Sloveniji je trenutno 133 tisoč brezposelnih, od katerih jih 40 tisoč prejema nadomestila za čas brezposelnosti, več kot 20 tisoč pa denarno pomoč. V naslednjem letu se bo po vseh razpoložljivih podatkih (kljub nekaterim uspehom pri uresničevanju aktivne politike zaposlovanja) število brezposelnih še povečalo. Veliko danes brezposelnih delavcev pa bo izgubilo pravico do denarnega nadomestila oziroma pomoči, zato se bo povečal pritisk na centre za socialno delo. Po mnenju Puharjeve se bo število delovnih mest v Sloveniji začelo povečevati šele takrat, ko bo začel družbeni pro- . izvod rasti vsaj za dva odstotka, letno. O tem govorijo tudi izkušnje drugih držav, ki so doživljale recesijo. Trenutno pa v našem gospodarstvu več delovnih mest ukinejo kakor na novo odprejo in verjetno se naslednje leto tu ne bo veliko spremenilo. Naša podjetja imajo namreč še vedno težave s pridobivanjem novih tržišč. Verjetno bo do zmanjšanja zaposlenosti v prvi fazi privedla tudi privatizacija podjetij in uresničevanje zakona o denacionalizaciji. Puharjeva je v Mariboru spregovorila tudi o politiki plač. Poudarila je, da je restriktivna politika plač še vedno upravičena, saj mora naše gospodarstvo priti do akumulacije za prenovo. V zvezi s tem se je zavzela za nadaljnja pogajanja o socialnem paktu med vsemi partnerji. Posebej je predstavila rezultate aktivne politike zaposlovanja. Samo v enem letu so preko zavodov za zaposlovanje dodatno izobrazili 12 tisoč presežnih delavcev, na različnih tečajih so dodatno usposobili 17.500 delavcev in usposobili so 1100 invalidov. Opazni so tudi rezultati pri zaposlovanju pripravnikov, pri spodbujanju samozaposlovanja in podobno. Več udeležencev razgovora je izrazilo prepričanje, da bi morali v proračunskem memorandumu nameniti več sredstev za prestrukturiranje gospodarstva in socialno politiko, manj pa za oboroževanje in nasploh za (pre)drag državni aparat. Tomaž Kšela Ministrica za delo Jožica Puhar je še pred počitnicami predlagala Fidesu v razmislek rešitev, da bi v panožni kolektivni pogodbi uredili položaj zdravnikov in zobozdravnikov. S tem pa se v Fidesu ne strinjajo in zahtevajo svojo poklicno kolektivno pogodbo. Zdravniška zbornica ne priznava panožne kolektivne pogodbe in odreka sindikatu zdravstva in socialnega varstva pravico do podpisovanja kolektivne pogodbe za poklic zdravnik in zobozdravnik. In kaj menijo o tem v sindikatu zdravstva in socialnega varstva? Nevenka Lekše, sekretarka sindikata zdravstva in socialnega varstva pravi takole: »Naš sindikat ima odločbo o reprezentativnosti za celotno področje in za vse poklice, ki nastopajo v tej panogi. Svoboda združevanja je ustavna kategorija, opredeljena tudi z mednarodno konvencijo. Zato nam nihče nima pravice odrekati, da bi zastopali tudi interese 1600 zdravnikov, ki so včlanjeni v naš sindikat. Po statutu smo dolžni zastopati interese svojega članstva. To pa ne pomeni, da ne priznavamo specifičnosti dela zdravnikov in zobozdravnikov.« Razmejitev pristojnosti Na področju zdravstva deluje več sindikatov, a ta hip so med njimi le trije reprezentativni: Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije pri Svobodnih sindikatih (predsednik Erih Šerbec), Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije (predsednik dr. Igor Kodrič) in Fides, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov (predsednik dr. Andrej Šikovec). Pri kolektivnem dogovarjanju se najprej sprejme splošna kolektivna pogodba za negospodarstvo, potem panožne kolektivne pogodbe in šele zatem poklicne, če že do njih pride. »Naše stališče je, da bi s poklicno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike naredili presedan, kar pomeni, da bi tudi vsi ostali poklici imeli enakopravno pravico sklepati poklicne pogodbe,« je rekel Zvone Vukadinovič, podpredsednik sindikata zdravstva in ■.socialnega varstva. V javnosti je bilo večkrat omenjeno, da zdravniška zbornica moralno obvezuje vse zdravnike, da podpirajo njene odločitve. Fides pa pozablja, da je zdravniška zbornica pravzaprav paradržavni organ in nasprotnik sindikata, saj pogodbo podpisuje na nasprotni strani. »Če bi že vlada sprejela različico poklicne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, bi jo morali podpisati vsi trije reprezentativni sindikati s področja zdravstva in ne le Fides,« poudarja Zvone Vukadinovič. Skratka, po tej razlagi so pogajalci vsi trije sindikati in ne le Fides. V bistvu pa gre za ključno vprašanje razmejitve delovanja med zdravniško zbornico, zdravniškim društvom in sindikatom Fides, saj ima vsak med njimi svoje funkcije in svoje pristojnosti. Marija Frančeškin Ogorčeni upokojenci Slovenski upokojenci so za 4. november pripravili veliko protestno zborovanje v Mariboru, s katerim želijo opozoriti na kopico nerešenih vprašanj. »Konec letošnjega leta bodo minila tri leta načrtnega zmanjševanja pravic upokojencev in invalidov,« opozarja Emil Tomažič, predsednik mariborske demokratične stranke upokojencev. Demokratska stranka je proti podaljševanju interventnega zakona o pokojninah: če bo država Še naprej posegala v žepe upokojencev in se pri tem izgovarjala na izredne potrebe in na statistiko, se bo upokojencem naslednje leto občutno znižal življenjski standard. valnih osnov v prihodnjem letu zmanjšale^ 4 odstotke. zakonu, razpotegnilo vsaj še v prvo polovico prihodnjega Cena knjige 2.500 SIT + 5-odstotni prometni davek: 2.625,00 SIT. Naročite jo iahko tudi pri ČZF> Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon .._ __________321-255, telefaks 311-956.___ Naročilnica r'-£2P Eno‘nost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) knjigo u°lka Staniča MOJE DELNICE. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov: Jlica' Poštna št., kraj:............................. Irrie in priimek podpisnika:................ Pačun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku. nd' kupcem pošiljamo po povzetju. ZDRAVJE Ml JE NAČELA KOMUNALA Iz pisma našega bralca: Po poklicu sem vodovodni inštalater in keramičar, delam pa že 20 let v komunali. Takšnih del nikoli ne zmanjka; v tem času sem si nabral nešteto nadur, prišel pa tudi ob zdravje. Obnova starih mestnih jeder še takšnega korenjaka hitro načne, ko ti pogosto kaplja za vrat ali pa moraš do kolen v vodo Največ hudega pa mi je nakopala stara Ljubljana. Zdravnik mi je ugotovil obolenje kolenskih vezi in sklepov, vse pogosteje pa me trga tudi v hrbtu. Ali mi je podjetje dolžno plačati odškodnino za poklicno obolenje nas sprašuje J. K. iz Zaloga pri Ljubljani. - Vedno sem šel delat, kamor so mi rekli, in tisto, kar je bilo bolj nujno, zdaj pa se bojim, da bom med prvimi na vrsti, če bi prišlo do redukcij zaposlenih. Zdravnik je ugotovil, da gre za poklicno obolenje, ne za kakšno drugo. Sem upravičen do kakšne odškodnine, če bi mi grozila izguba dela? Enkrat, pred dvema letoma, sem jo že zahteval, pa se za to niso zmenili. Ali lahko ta moj zahtevek zastara? Odgovor: Kako ne, upravičeni ste! Podjetje mora izvesti postopek za ugotavljanje odškodninske odgovornosti in višine škode. Ko gre za vprašanje zastaranja, pa je treba poudariti, da velja triletni zastaralni rok, ki začne teči od dneva, ko je oškodovanec zvedel za škodo tistega, ki je škodo povzročil (1. odst. 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Pristojni organ podjetja lahko ugotavlja dejansko stanje na podlagi izvedenskega mnenja medicinske stroke, po potrebi pa tudi tehnološke stroke oziroma stroke varstva pri delu. Tako vi kot odgovorni v podjetju pa morate vedeti, da bo spor rešen veliko preprosteje in hitreje (pa tudi ceneje), če bo pristojni organ sam ugotavljal dejansko stanje, kot pa, če bi zavrnil vaš zahtevek in vas napotil na sodišče združenega dela. Sicer pa velja, da je podjetje odgovorno za škodo, ki je delavcu nastala zaradi poklicne bolezni če pri delu ni zagotovilo varnega delovnega okolja ali če ni poskrbelo za varnostne ukrepe. - Kot vidite, imate možnost priti do odškodnine, seveda na podlagi izvedenskega mnenja zdravnika. Zakon je na vaši strani. V. O. Podpis naročnika Polde Bibič: Mislim, da je za kulturnika najbolje, če ni strankarsko vezan Tokrat smo za sogovornika imeli uglednega gledališkega umetnika Poldeta Bibiča. Z njim se nismo pogovarjali o umetniških vprašanjih, marveč nas je zanimal tisti del njegove dejavnosti, ki je v zvezi s politiko. Sam pravi, da se še zdaleč nima za politika, pa vendarle je poleg tega, da je vršilec dolžnosti ravnatelja v svoji matični hiši - ljubljanski Drami, tudi poslanec v ljubljanski mestni skupščini in član državnega sveta ter njegov podpredsednik. • Gospod Bibič, naj vas najprej vprašam, kako se je zgodilo, da ste se kot odličen in ugleden igralec, ki na odru in filmskem platnu doživlja svojo umetniško in osebnostno potrditev, odločili aktivneje ukvarjati s politiko? - Odkrito povedano, raje bi bil samo igralec, saj je oder predmet mojega največjega in osnovnega zanimanja. Kako pa je prišlo do tega, da se ukvarjam s politiko, čeprav se sam še zdaleč nimam za politika? To pravzaprav sega še v čas, ko sem bil mlajši. Takrat sem se potegoval za stanovske interese v združenju dramskih umetnikov, pa v sindikatu in različnih samoupravnih organih. Tu je bilo moje delo, če tako rečem, sindikalistično, kolikor se je dalo in moglo, sem se tolkel za pravice delavcev v svoji hiši. Ta moja dejavnost je kasneje segla še v kulturne skupnosti, kjer je šlo že za širšo, pa vendarle podobno problematiko gledališča in kulture. In ko enkrat zaplavaš v te vode, čas prinaša še nove stvari in zadolžitve. 0 Pa vendar ste na volitvah leta 1990, v času, ko so kulturniki množično prestopali v druge stranke, kandidirali na listi prenoviteljev. - Poglejte, izhajam iz delavske družine, težko bi zatajil okolje. Zdi se mi, da to kar samo po sebi pomeni, da se bolj levo usmeriš. Ze zelo zgodaj sem se začel zanimati za slovensko zgodovino, kulturo in njene zvrsti. Prešerna sem dobil v roke leta 1946. Ko sem prebiral Slodnjakove pripombe k Poezijam in njegov roman, me je to kot trinajstletnika utrdilo v levičarskem gledanju na svet, in to mi je očitno ostalo. 0 Pa verjamete, da kulturnik v strankah lahko spreminja politiko? - Pravzaprav strankarstvo jemljem zelo pogojno. Mislim, da je za kulturnika najbolje, če ni strankarsko vezan. Je pa res tudi, da se sam v kako desno stranko nikakor ne bi mogel vpisati. Ne bi se angažiral v tolikšni meri, če ne bi že pred prvimi večstrankarskimi volitvami zaslutil nevarno- sti močne agresivnosti in maščevalnosti, ki je bila na pohodu. Razumel sem sicer, da gre za reakcije na prejšnje enoumje, zelo nevarno pa bi bilo, če bi prevladala druga skrajnost. Histerija, netolerantnost in agresija sta se mi zdeli nevarni, saj sem končno tudi na lastni koži doživel netolerantnost. Zavedal sem se, da zla ni mogoče vračati z zlom, da bi človek moral končno težiti k boljšemu. Če sem odklanjal netolerantnost komunistov, ki so razbijali kapelice, imam pravico odklanjati tudi današnje razdiraštvo. Vesel sem, da se pri nas ni izteklo kot pri Hrvatih, kjer je prevladalo enoumje. • Na prvih volitvah ste kandidirali za ljubljanskega župana, pri drugih v državni svet, kjer ste postali njegov podpredsednik. - In se obakrat odločil, da nikdar več ne mislim kandidirati. No, poleg že omenjenega je naneslo, da sem prišel v obdobje suhih krav, kar se tiče igralstva, in nisem imel posebnih vlog, tako da so me laže prepričali. Pri zadnjih volitvah me je zapeljalo še to, da sem imel svoje predstave in pričakovanja o državnem svetu, kjer naj ne bi zastopal strankarskih interesov, marveč interese kulture nasploh. • Ste pričakovali, da boste lahko kaj spremenili v korist kulture? - Ne gre samo za kulturo. Državni svet naj bi zastopal širše interese državljanov. Svetniki naj bi delali po svoji lastni vesti, in kot naziv pove, svetovali, ne odločali. Pričakoval sem, da bomo v tem uspešnejši, pa smo še danes sredi dokazovanja, da ne ogrožamo državnega zbora. Ne vem, zakaj tolikšen odpor, ko bi bili lahko dober in koristen korektiv pri demokratizaciji upravljanja družbenih zadev. 0 V Združeni listi ste eden najvidnejših kulturnikov, pravza-. prav eden glasnikov stranke za področje kulture. - Nikdar nisem bil trobilo kogarkoli, vselej sem mislil in ravnal po svoji pameti. Po mojem občutku je prav Združena lista ena izmed strank, ki najbolj dopušča individualnost pogledov in idej svojih članov. Nikoli nisem imel občutka, da me utesnjuje in da mi hoče predpisovati, kako naj mislim. 0 Gospod Bibič, kako pa pojasnjujete, da se v času, ko je med oblastniki veliko število kulturnikov, ki so imeli - nekateri pa bi želeli imeti celo izključne - zasluge za demokratične procese in uveljavitev večstrankarske demokracije, kulturi pravzaprav najslabše piše? - Očitno nam je pri tem vsem skupaj zmanjkalo moči. Kot včasih tudi danes finančniki odrejajo sredstva za kulturo, vsaka vlada, ki pride, pa* ima manj razumevanja za kulturo. Pustimo ob strani, kaj so naredili za demokratizacijo kulturniki, dejstvo je, da se je slovenski narod v zgodovini ohranil s kulturo. Brez tega se brez dvoma ne bi ohranil. Tudi Slovenci na Koroškem in v Italiji se ohranjajo s kulturo. Politika še Švejka ne zna brati Dnevi spominov so mimo, imeli so zvočno uverturo in sledil bo tudi pisan odmev. Dan reformacije, novi praznik, nas je spomnil na začetek slovenskega pismenstva in na boj za priznanje slovenskega jezika v javni rabi. Smo med prvimi evropskimi narodi, ki so dobili svoj knjižni jezik in svojo prvo knjigo. Niti deset evropskih narodov nas ni prehitelo. Trideset let po prvi knjigi smo dobili Biblijo v svojem jeziku. Vse to pomeni, da nam omika, naša lastna in samosvoja ni tuja. Res pa je reformaciji, ki nas je popeljala v svet novega in pravičnejšega, v svet, kjer denar ni mogel nadomestiti duha, sledila protireformacija. Bila je neusmiljena tudi s slovenskimi knjigami in celo Biblijo. Ker ni šlo drugače, so odstranili, iztrgali Dalmatinov uvod, ki je bil za katoliško cerkev heretičen. Niso pa nam več mogli vzeti ne lastnega jezika, ne lastne pisave, ne lastne književnosti in ne samoniklosti. Svet preko Mure je še dolgo doživljal radosti sproščene, k človeku obrnjene reformatorske evangeli-stične vere in z njo razvil celo svoj književni jezik. Zato je prav, da v spominih prednikov najdemo izvore civilizacije v uporu zoper pogoltnost takratne katoliške cerkve (ne vere), ki se je odmaknila od ljudi, gledajoč svojo korist. Potem se je po nekaj stoletjih to ponovilo, ko je sprega države in cerkve ter njuno^ignori-ranje vsakdanje bede in izkoriščanja dela in ljudi pripeljalo do komunizma in marksizma. Tako se je v devetnajstem stoletju zgodovin- ska napaka ponovila, le odziv nanjo je bil drugačen, podoben kmečkim puntom in boju za staro pravdo. Vsi se rodimo enaki, vsi smo ob rojstvu nagi! Danes znova živimo prelomni čas. Vsak s svojo vojno in svojimi zaslugami, vsak s svojim videnjem sedanjosti in preteklosti in pretežni del misleč, da gre v sedanjosti za otroške bolezni novega, postsocialističnega, s preteklostjo pa bomo tako ali tako opravili, kolikor še nismo. Nastajata novo bogastvo in nova beda. Država si pušča plačevati »odpustke« in se gre zle primere iz meseca v mesec. Mnogi so jezni, ker niso uspeli k odpustkom pristaviti svojega lončka, in sedaj kažejo s prstom na druge, eni pa žele s tem gromovniškim početjem umiriti stvari okoli sebe. Vedno je vojska s svojimi finančnimi zahtevami določala zlasti okvire socialnosti države. Vedno pa so o tem odločali organi države in državljanov. In kot si vojska ne dovoli odločati o vojaških zadevah (kar je povsem normalno), si tudi socialna država ne more dovoliti, da o sociali v državni politiki neposredno odloča obrambno ministrstvo, pa četudi ga vodi sam predsednik socialdemokratske stranke. Toda namesto strpnega iskanja današnjega sožitja, uveljavljanja človeka in njegovih pravic, si institucionalizirane stranke in njihovi politiki skozi parlament privoščijo jemati ljudem tisto, kar jim od Rousseauja naprej po naravnem pravu gre. Da mislijo s svojo glavo, nrtlnraio o svojem življenju in spoštujejo ena- kost in njeno omejitev z enakostjo drugega. Ni ga, ki bi nam mogel to vzeti in nas spraviti v odnose subordinacije, napraviti iz nas nove Švejke, ker bi bil lahko to edini način razumljivega preživetja. Res je, da Švejk ni literarno dokončano delo, kakor je res, da ga ni uspel dokončati noben literat kakršnega koli kova. Res je predvsem, da politika množično izrablja njegove besede SAMO BREZ PANIKE, PROSIM, pozablja pa na drugi del stavka: KAJTI VOJNO BOMO TAKO IZGUBILI! Preteklost in ljudi, ki so jo živeli, je treba poznati, da bi se lahko iz nje naučili prihodnosti. S preteklostjo in njenimi ljudmi je tako kot s sedanjostjo - vedno je več dobrega kot slabega. Če ne bi bilo že od nekdaj tako, človeštvo ne bi zmoglo vedno znova stopiti korak dalje in korak više. V imenu različnega spomina in spoštovanja, ne sejmo danes nestrpnosti in sovraštva! Afere naj obravnava pravosodje, politika pa naj si jih vtakne za klobuk. V minulih dneh so se poslanci italijanskega parlamenta kolektivno odpovedali imuniteti, ker ne žele po tej poti in s takšnimi pristojnostmi razbijati oziroma sesuti in uničiti države kot temeljnega instrumenta-civilizacije, ki jo človek potrebuje, da bi mogel biti in ostati človek. Uporabimo analogijo, ali ministri in politiki dovolj hodijo v gledališče? In če že govorim o njih, tudi zamejci čutijo, da se je s preobratom pri nas naša pomoč zmanjšala, čutijo se zapuščene, kljub našim drugačnim deklaracijam. 0 Pa vidite kako rešitev? - Nisem ekonomist in težko bi stvari temeljito argumentiral. Ne vem pa, kam nas bo pripeljal čisti pragmatizem, nenehno zmanjševanje denarja za vse, kar ni gospodarstvo. Kakšno pa bo naše gospodarstvo, če bomo bolehni, neumni in nekulturni, konec koncev bomo še izginili, saj se tudi število rojstev nenehno zmanjšuje! 0 Če ostaneva pri kulturi, Unescovi podatki o potrebnih sredstvih za kulturo v državi, kakršna je naša, so že dolgo znani, mi pa se samo oddaljujemo od njih. - Zanimivo je, da se s podobnimi pojavi srečujejo v vseh državah s podobno usodo, kot je naša. Sodeloval sem na mednarodnem posvetovanju gledališč v Budimpešti in videl, da imajo povsod podobne probleme, tudi osrednje gledališče pri sosedih - Hrvatsko narodno gledališče je skoraj pred sesutjem. Ekonomisti povsod gledajo s stališča ozkega gospodarstva, ne vidijo pa, da mu z ogrožanjem družbenih dejavnosti pravzaprav žagajo vejo. In končno, tudi v gospodarstvu je ogromno nekontroliranega odtekanja denarja, veliko neracionalnosti, pa vsi vidijo samo šolstvo, zdravstvo, kulturo in podobne dejavnosti. Umen sadjar ne obrezuje drevesa počez, predvsem pušča rodne veje. Pri nas pa vlada nekakšna mehanična inercija, ki je bržkone najlažja, da pa ni najbolj smiselna, kažejo rezultati. Ko imamo radi primerjave, Avstrija daje za kulturo več kot za vojsko, pa je najbrž podobno ogrožena kot mi. 0 Po znanih memorandumskih razpravah v zvezi z denarjem za vojsko so moji novinarski kolegi opazili, da je bilo na zadnji vojaški taktični vaji na ogledih nenavadno veliko ministrov in politikov. To naj bi pomenilo večje razumevanje za denar za Janšo. - No ja, nekateri so hodili tudi takrat, ko niso bili ministri, drugi ne hodijo niti takrat, ko so. To ne bi smelo imeti posebnega vpliva, saj probleme morajo poznati. Predsednika Drnovška pa se res ne spomnim, da bi bil v zadnjem času pri nas, pa bi bilo dobro, če bi vedel, kako se potapljamo. 0 S tem ste pa najbrž že imeli v mislih svojo domačo hišo, Dramo, kjer ste vršilec dolžnosti ravnatelja. Zakaj pa ste še doma ugriznili v to kislo jabolko? - Po naravi sem zelo naiven človek, prepričan sem bil, da se bo dalo kaj narediti. Na nek način sem nasedel, obetal sem si, da bomo gledališče premaknili, ne le v finančnem, tudi v organizacijskem smislu. Znotraj hiše smo naredili dober statut, ki omogoča uveljavitev umetnika in gledališča, pa nam ga ne potrdijo. Govorilo se je tudi, da bomo dobili gledališki zakon, pa ga tudi ni. Drama je dobesedno pred finančnim zlomom, podobnim tistemu, ko se je pred leti sesul slovenski film. In če se bo gledališče podrlo, ga ne bo mogoče zlahka obnoviti. Upoštevati moramo, da je Drama slovenska nacionalna ustanova in je njen položaj nekoliko drugačen kot pri drugih umetniških ustanovah. V treh letih so sredstva padla za trideset odstotkov, že prej so se zmanjševala, tako čft je smešno govoriti o iskanju rezerv. Lahko je govoričiti, naj varčujemo z elektriko - naj mar ugasnemo reflektorje, naj manj kurimo, pa bomo imeli igralke, ki nastopajo v tankih oblačilih, vse bolne? Nekatere stvari niso primerljive, racionalizacija je škodljiva za umetniško podobo gledališča in naši gledalci to že opažajo. Drama je v zgodovini ogromno naredila za slovenski narod, naj zdaj preidemo na tri premiere? 0 In kaj na to pravijo v oblasti? - Argumente in izračune smo jim pošiljali ničkolikokrat, učinka pa nobenega, kot bi kopal po živem pesku. Obupal seveda ne bom, zagotoviti moramo temelje za delovanje gledališča. Kadar sem najbolj potlačen, se mi zdi, da nekateri sploh nočejo urediti stvari, v brezzakonju se najlaže - sicer slabo, a vendarle - vlada. Preprosto nimamo elementarnih kriterijev. 0 Kaj pa sponzorji, o katerih veliko govorimo? - Narodno gledališče ne m°rf imeti sponzorjev, tudi v svetu f tako. Sponzor bi gledališč usmerjal po svojem okusu, vlog8 nacionalne ustanove pa je drti' gačna. Sicer pa tudi formul8 sponzorstva za kulturo ni odrei šilna. Potencialni sponzorji naj' n i m o i večkrat tudi sami nimajo denarja-poleg tega pa niti nimamo zakO' nodaje o sponzorstvu. Ti morajc videti svoj gmotni interes. 0 Sodili bi, da vam bo laže, S'1-1' je kulturni minister iz va5* stranke. - Tudi on je v približno enakem položaju. Saj nam poskuša poma' ga ti po najboljših močeh, seved< np le nam ali na strankarski osJ novi. Tudi njemu režejo dena-drugi, pa sploh ne gre za veliH denar, ki bi rešil kulturo. V našen* gledališču bi po računih za pre' mostitev potrebovali kakih 15 m1' lijonov, za celotno kulturo pa d'e milijardi. 0 Na minulem Borštnikovi srečanju je bilo slišati kritike gle' dališč in programske usmerjeno' sti. J - Govoriti, da je gledališč8 kvalitetno slabo in da ga je treb8 0 Konec leta vam funkcija vrj Šilca dolžnosti ravnatelja Draffl poteče, vam bo to v olajšanje? - Res me čaka večje igralski delo, toda čeprav formalno » bom imel več te zadolžitve, se boji še naprej boril, da v gledališč8 ustvarimo normalne delovne raz- To mi je blodilo po glavi, ko sem se spominjal umrlih in v prostem času brskal po časopisju. Pozabiti slabo, je bila vedno človekova najbolj ustvarjalna in poštena pot v danes in jutri! Milan Bratec m «1 Miklavži, dedki Mrazi, sindikalne podružnice, podjetniki! Prihaja čas obdarovanja! Kaj podariti! Če podarite knjigo 1001 ŠALA ZA MLADE, se ne morete zmotiti, saj je naj- lepše darilo za vsakogar; take knjige doslej v Sloveniji še ni bilo. Humorist EVGEN JURIČ je sestavil izjemno lepo in vsebinsko bogato knjigo, ki ima 192 strani in 24 celostranskih karikatur, pripravila pa jih je češka slikarka Vlasta Švejdova. Evgen Jurič pravi, da bi bilo lepo, če bi knjiga 1001 šala za mlade - od 7 do 77 let prišla v vsako slovensko hišo, ki bi z njo obogatela, saj je smeh naše največje bogastvo. To je knjiga, ki bo dolga leta lahko razveseljevala staro in mlado. NAROČAM.............izvodov knjige 1001 ŠALA ZA MLADE Cena 2500 tolarjev, ob večjih naročilih popust. Knjige vam bomo dostavili osebno ali po pošti, lahko jih naročite po telefonu ali po telefaksu 061 268511. IME IN PRIIMEK: NASLOV (s poštno številko):. Naročilnica zavezuje kupca in založbo, pošljite jo na naslov: EVGEN JURIČ, d.o.o., KOLAJBOVA 29, 61000 LJUBLJANA č c Nikdar nisem bil trobilo kogarkoli, | vselej sem ra vnal po svoji pameti l K to še SI hi či D st hi ei ukiniti, ni noben argument. Glej dališče je podvrženo kakovostni^ nihanjem, ko mu gre slabo, ga Jf treba razumeti, mu pomagati, g°' a. . — 1_ _ ___i _-. * n_1 t_ _ _—_-- — tovo bo spet prišel čas razcvet8. Tudi gledališče ima pravico povprečno ali pa biti v krizi. __ . 0 Je smotrno v takem položni11 te gledališča, kot ste ga opisali, S°' Zi voriti o predlagani projektni 'l‘‘v poslitvi igralcev, ki naj bi ogt°' žala njihovo socialno varnost? - To je samo na videz kruto iP nevarno za socialno varno® igralca. Mi imamo z mlajšimi 28 danes kratkoročne pogodbe, 11 eno sezono. Res je treba ohranit socialno varnost, obenem pa ,1, treba preprečiti, da bi se mlajsj igralec vselil v gledališče in st predal nedejavnosti. Talent j6 ■ našem poslu relativen, potrdi s8 z leti. Stalni angažma ima tuo svoje slabosti. Gre pač za velik0 razliko med socialno varnostjo 111 umetniško kreativnostjo. Sicer pa bomo o tem še razpravljali. ni ti v ni L RAVBARKOMANDA Čudne igrice celjskih oblastnikov z Zdraviliščem Dobrna in Celjskimi lekarnami NEKAJ GNILEGA JE. ■norij tu )\ lišče -loga dru-nul8 drena]-arjaJ ako-jraj« Kaj se gredo celjski oblastniki? Državni soci-alizem ali kapitalizem? Mogoče se celo pravo vprašanje glasi takole: je državni socializem *golj krinka za poniglavi zasebni kapitalizem? Kakor koli že, na dlani je, da iz pisma direktorja Zdravilišča Dobrna in iz prispevka našega sodelavca Franca Furlanda veje jasno sporočilo, da je v vrhovih celjskih oblastnikov aekaj gnilega. Sicer pa: zakaj izvršni svet občine Celje blokira preoblikovanje Zdravilišča Dobrna v normalno podjetje, če to podjetje ves svoj prihodek pridobi na prostem trgu? Zakaj Oe izvede že sprejetega sklepa občinske skupščine? In kaj se skriva za odlokom skupščine, po katerem Celjske lekarne postajajo javni zavod? Odgovor seveda najbolj poznajo tisti, ki so za takšnimi ali drugačnimi vprašljivimi odločitvami. Iz obeh prispevkov pa že na daleč lahko izluščimo, da si nova »demokratična« celjska oblast svobodnega podjetništva ne predstavlja prav nič drugače od njene nedemokratične enostrankarske predhodnice. Pri vsem skupaj pa je še najbolj zanimiva vloga tistih vej oblasti, ki po logiki stvari ne bi smela biti v navezi z ozkimi (zasebnimi?) občinskimi interesi. Bodo morali zaradi opisanih primerov zapeti mlini Ustavnega sodišča Republike Slovenije? ?, sM barko Urbanci: vaši ikeflj >maj vedi i osi H je\v\ išefl11 pre' mi' dve i gle- en°'; lisci reM Glej tnH ;a i£ . g°' je ti' biti žaP 00' za- gre ? 0 d1 nosj 1 V z» ini* i ie lajšl i H ie lise tu* lik« o iv rpa »OSEBNI LASTNINSKI INTERESI. .« vr- ani! lsk( nj )on išči' raz- trt it 1 V času moje direktorske funk-°ije v Zdravilišču Dobrna sem se Prepričal, da temelji pravne države na ravni celjske občine ne delujejo. Do takšnega zaključka sem prišel po temeljitem pregledu dokumentacije o skoraj tri leta trajajočem postopku preoblikovanja Zdravilišča Dobrna v ustrezno statusno obliko. Zdravilišče Dobrna je registrirano s polnim imenom SOZD MERX-DO zdravilišče do- °RNA, p.o., pri čemer je v imenu ohranjen SOZD MERX zaradi alokade vloženih sprememb v register. V takšni formalni obliki je bilo Zdravilišče Dobrna tudi, ko je začel veljati zakon o zavodih. Ob tern je treba poudariti tudi, da Zdravilišče Dobrna tedaj ni bilo dotirano ali financirano, kot so bili zavodi, ampak je samo ustvarjalo dohodek po tržnih zakonitostih. Ob upoštevanju formalne registracije, ki je sporna, pa je občinski skupščini kot pravnemu nasledniku Okrajnega ljudskega odbora pripadla pravica in dolžnost Ustanovitelja. Pri vsem navedenem ne gre zanemariti tudi zakonodaje s področja zdravstva. Zakon o zavodih je namenjen neprofitnim organizacijam in dejavnostim, ki jih je potrebno financirati iz proračuna. Takšna pa zdraviliška dejavnost prav gotovo ni, kar potrjuje tudi to, da so vsa zdravilišča u Sloveniji oblikovana kot podjetniške oblike, razen Zdravilišča Eaško. V zakonu o zavodih pa je vgrajeno varovalo pred nesmotrnim preoblikovanjem v zavodsko °bliko za vse DO, ki ustvarjajo Pretežni del CP, t.j. več kot 50% bP na trgu. To varovalo je v 11. odstavku 63. člena, ki napotuje na izdajo soglasja ustanovitelja k preoblikovanju v podjetniško obliko. Takšen sklep je Skupščina občine Celje dne 12. 6. 1992 tudi soglasno sprejela. Pri tem je izvršni svet zavezala, naj ugotovi kapitalske vložke občine Celje v Zdravilišče Dobrna in te je treba kot ustanoviteljski delež občine upoštevati v novi delniški družbi. Izvršni svet zadolžitve skupščine do danes še ni realiziral, čeprav mu je Zdravilišče Dobrna že septembra lani posredovalo akte. Postopek vztrajno blokira in si s svojim delovanjem jemlje pristojnosti, ki jih nima. Prisvaja si pravico zavajati poslance in sodišče. Najbolj zaskrbljujoče je, da sodna veja oblasti, ki bi dejansko morala biti neodvisna, izdaja odločbe na osnovi sugestij izvršnega sveta občine Celje, le-te pa so popolnoma nasprotne dejanskim odločitvam Skupščine občine Celje. Za primer naj navedem že omenjeno odločitev Skupščine občine Celje, sprejeto z dne 12. 6. 1992, in sodno odločbo S 628/93 z dne 28. 9. 1993, ki sicer še ni pravnomočna in zoper katero je vložena pritožba, žal pa se kljub temu zlorablja in služi za zavajanje poslancev. Po mojem mnenju je Zdravilišče Dobrna danes ena redkih uspešnih firm v celjski regiji. Res je tudi, da še v lanskem letu stanje ni bilo takšno, čemur pa ni botroval trg ali slabo delo, pač pa gospodarski kriminal, ki so ga ugotovili SDK, policija in carina. Kontrola je bila opravljena za leto 1989, 1990 in 1991 in o navedenem obstajajo odločbe prej navedenih organov. Vložena je tudi ovadba na javnem tožilstvu v Celju, kjer pa zadeve stojijo. Sprašujem se, če tudi tukaj deluje blokada? Zaradi navedenega je delavski svet Zdravilišča Dobrna v začetku letošnjega leta, ob po- teku mandata Staneta Bizjaka imenoval za vršilko dolžnosti direktorice, za čas do izbire direktorja, Vanjo Strnišča. Naj poudarim, da sem bil jaz imenovan 2. 6. 1993. Funkcijo sem nastopil 21. 8. 1993, torej skoraj tri mesece po imenovanju, in do 6. 9. 1993 nihče na občini ni oporekal imenovanju. Še več, v neformalnih pogovorih v času kandidature je predsednik IS Jože Zimšek z mojo kandidaturo soglašal. Sedaj pa je ravno ta izvršni svet kot nepristojen posegel v sodni spor, ki ga je sprožil eden izmed sokan-didatov za izbiro, z mnenjem in oceno, da sta imenovanje in razpis nezakonita. Blokada vseh postopkov, tako registracijskih, statusnih kot razpisnega postopka za imenovanje direktorja, se prične s tistim trenutkom, ko je bilo izvršnemu svetu občine Celje jasno, da stari direktor ne bo ponovno imenovan. Skrb IS občine Celje se začne z nastopom dela v.d. direktorice, in sicer, ko se prekine s staro tradicijo oziroma načinom poslovanja. Zdaj ko je evidenten dobiček, pa so se začele pojavljati ocene in mnenja IS o nezakonitem direktorju, o nezakonitem delavskem svetu, skratka, vse kar se zdaj počne v Zdravilišču Dobrna, je po mnenju izvršnega sveta nezakonito. Takšne ocene sugerirajo tudi sodniku in ta jih kljub nasprotnim dejstvom pri svojih odločitvah enostransko upošteva. Ob vsem navedenem se mi pojavlja edini logičen sklep o uveljavljanju osebnih lastninskih interesov posameznikov v izvršnem svetu občine Celje pri statusnem preoblikovanju Zdravilišča Dobrna. Seveda ni zanemarljivo vprašanje lastninjenja Zdravilišča Dobrna in s tem povezane kontrolne funkcije nad temi postopki, ki pa Slovenske investicije po novem 0 ■■■ tudi v Idriji se dejansko s poprejšnjo zavodsko obliko izgubi. Z lastninjenjem družbenega premoženja skladno ROPANJE CELJSKIH LEKARN S KONCESIJO? Kakšne misli so se motovilile po glavah poslancev celjske skupščine, ko so v četrtek, v drugem poizkusu, sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Celjske lekarne, za katere se je pred kratkim pisalo, da so boljševistična usedlina? Najbrž ne poštene, saj bo nova oblika orgnaiziranja, predpisana z zakonom o zavodih, omogočila občinam podeljevanje koncesij lekarnam, ne da bi vanje kaj vložile. Pravno-formalno usklajevanje dejanskega stanja z zakonodajo prav lahko privede do ropanja Celjskih lekarn. »V žalski, šmarski in še nekaterih občinah celjske regije so se že pojavile pobude nekaterih poslancev, da bi se za tamkajšnje lekarne podelile koncesije. Prava bedarija, najbrž pa zvitost, saj Celjske lekarne v šestih občinah celjske regije že četrt stoletja dobro funkcionirajo. S koncesijami in že kar odkritim ponujanjem, recimo žalske lekarne bi lahko avtomatično prišlo do postopne divje privatizacije Celjskih lekarn. Možno dajanje lekarne v oskrbo nekemu farmacevtu, ki bi najverjetneje skrbel predvsem za blago široke potrošnje, ne bi porabniku niti zaposlenemu prineslo nič dobrega,« je povedala direktorica Celjskih lekarn Herta Knaus. Poizkusi celjskih občin, da bi imele v svojih lekarnah svoje direktorje, so nesmiselni, saj se Celjske lekarne preživljajo z lastno 20-od-stotno akumulacijo. Osemdeset odstotkov financ jim prinese pogodba, sklenjena z ZZZS. Pred polnimi policami zdravil pa nas postrežejo dobro plačani lekarniški delavci. z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij pa je kontrolo nemogoče obiti, in torej ni možno kakršnokoli izpolnjevanje osebnih lastninskih interesov. Dokler pa bo izvršni svet občine Celje, ki bi v prvi vrsti moral skrbeti za izvrševanje pravil in zakonov, brez posledic kršil in zlorabljal politično moč za ignoriranje sklepov skupščine, zakonov in ne- odvisnost sodne oblasti, bo veljal rek filozofa Leonida Pitomca, DA NE BOMO USTVARJALI, NE BOMO DELILI IN NE BOMO NAŠLI PRAVICE, ČE PRAVIČNOSTI NI V NAS SAMIH. V Zdravilišču Dobrna pa kljub vsemu navedenemu ustvarjamo dobre poslovne rezultate. V letošnjem letu ustvarjeni CP znaša približno 8 milijonov DEM, pri čemer je evidentni ostanek 400.000 DEM. Prav toliko znašajo sredstva, namenjena za investicije in za investicijsko vzdrževanje, stopnja akumulativnosti pa se je z lanskih 5 % dvignila na 11,5 %. Takšne finančne rezultate je moč doseči le z dobrim tržnim pristopom. To potrjuje tudi struktura CP, saj je ob devetmesečnem poslovanju evidentno razmerje 75 %:25 % v korist gostinsko turistične dejavnosti in v strukturi gostov je velik porast samoplačnikov in tujcev. Dobro poslovanje se izraža v likvidnostnem stanju. Trenutno so evidentna finančna sredstva v višini mesečne realizacije. Zaposleni prejemajo plače v skladu s kolektivno pogodbo. Naj povem tudi, da 250-članski kolektiv trdno podpira poslovne odločitve in vizijo vodstva, organa upravljanja in sindikata. Hkrati se tudi boji, da bo izvršni svet občine Celje s svojim početjem zrušil poslovanje, vzpostavljeno v zadnjem letu, in ne razume blokiranja postopkov za ugotovitev krivde za prejšnje poslovanje. Nesluteno velike pa so lahko posledice tega tudi za razvoj kraja Dobrna, saj Zdravilišče Dobrna ustvarja kar 90 odstotkov prihodka v kraju. Problem je mnogo bolj zapleten in večplasten, kot sem ga predstavil, in je pravnogospodarske narave. Žal pa je s strani izvršnega sveta občine Celje spolitiziran in zamegljen, zato se mi zdi edina rešitev prikazati dejansko stanje preko javnih medijev. Opomba uredništva: Prispevek direktorja Zdravilišča Dobrna Darka Urbancla objavljamo v celoti, z malenkostnimi stilističnimi in slovničnimi popravki, ki ne vplivajo na vsebino. Kej ^kateri člani podravskega sveta že pred tem vodstvu ZSSS očitali, da je glede na sedanje težke gospodarske in socialne razmere do vlade premalo ostro m radikalno je Dušan Semolič v šali povprašal: »Menite, da bi se dr Drnovšek odzval na povabilo na razgovor če bi “dom““l z bese- Eden od vrlih Štajercev, ki iz prakse vedo, kako se tem stvarem streže, je hitro pristavil: »Treba je ugrabiti Arturja m ga imeti v karanteni, dokler dr. Drnovšek ne pristane na pogovore in pogajanja s sindikati...« Kakor je znano, so stavkajoči Štajerci pred časom v ptujskem Agisu zaklenili v tovarno predsednika upravnega odbora, v Gornji Radgoni so občinske funkcionarje zaklenili v gasilski dom, v Metalni in Kviku pa so »ugrabili« kar celo tovarno oziroma upravno poslopje in direktorjem prepovedali vstop. A 2'K' OGLASI MALIH ___ ■ ZAMENJAM RAZNO Več metrov dolgo, zelo dobro ohranjeno in vsebinsko bogato knjižno zbirko pred leti politično najaktualnejšega področja »Samoupravljanje in socializem« ugodno zamenjam. Če je le možno za suha žagana bukova drva. Ponudbe pod: meter za meter. NAJAMEM Naša zvesta bralka nam je sporočila, da se je pred dnevi v njeno stanovanje zatekel zelen papagajček. Izredno veliko čeblja, najpogosteje ponavlja: kurbe, lopovi, kurbe, lopovi... Koga ima v mislih, bi težko ugotovili. Lastnik naj se javi v uredništvu. Diskretnost zajamčena. Čula sam, da delaju na torne, pa da mi uzameju moje slovenačko državljanstvo. Ja im državljanstva ne dam, zelo težko sem ga dobila. Zato takoj najamem čuvaja za mene - telohranitelja. Platim zelo dobro. Ponudbe pod: Bodygard-e. IZGUBLJENO 1. novembra sem na kranjskem pokopališču izgubil skoraj polno škatlico vžigalic. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne, ker mi je drag spomin. Oglasite se pod rubriko: GORENJEC. 16 NAJPOMEMBNEJŠA STKAN Humoreska Prazniki »Kako ste kaj preživeli prvi november?« nas je vprašal tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ki je vstopil v bife Bližnja srečanja posebne sorte in seveda takoj zavil v svoj kot za šankom. Pivo ga je že čakalo na pultu. - Kako to mislite? »No, kje ste bili?« - Kje neki!? Jasno, da na pokopališču oziroma na pokopališčih, kjer imamo pokopane svojce. »Ah da, seveda, letos se prvi november še ni razlikoval od prejšnjih let, čeprav so že pred dvema letoma zavestne in pozitivne družbene sile udarile reformo tega praznika...« - Kakšno reformo? »Že dve leti praznujemo ob prvem novembru tudi 31. oktober. »Zdaj je to praznik reformacije in je dela prost dan. Sicer pa je 31. oktober tudi svetovni dan varčevanja, praznik mrtvih in varčevanja pa gre kar lepo skupaj.« - Ali nemara kaj zlobno natolcujete o našem bančnem sistemu, kjer naj bi reformirano oziroma sanirano bančništvo pomenilo za varčevalce gotovo smrt? »Ah, nehajte konstruirati, čeprav bi se dalo to zanimivo misel zagotovo razviti... Veste, gre za mnogo bolj preprosto stvar, za podaljšane praznike. Preje je bil le praznik mrtvih, torej en dan prost. Zdaj pa je ob tem prazniku še dan reformacije in sta prosta že dva dni. Lani in letos sta ta dva praznika bila na soboto in nedeljo, ampak drugo leto bosta na ponedeljek in torek. To pa pomeni, da bomo prihodnje leto prosti že štiri dni skupaj. Potem se bo že splačalo iti na kakšen daljši izlet, v kakšno zdravilišče ali tujino... - Kaj pa obiski na pokopališču? Kaj pa spoštovanje do naših mrtvih? »Ba, ba, ba. Pustite mrtve pri miru, saj vam ne bodo ušli. Sploh pa mislim, da bo do pravega jesenskega turističnega razcveta prišlo šele takrat, ko bo na protestantski praznik ustrezno odgovorila še katoliška cerkev...« - Mislite, da si bodo katoliki upali ukinjati protestantski praznik? »Nasprotno, ali še ne poznate slovenske družbe? Ta družba deluje na principu, da s popravo krivic ne bi delali novih krivic. In če je eden kaj ukradel, pri nas solidarnostno dovolimo, da ukrade še drugi. No, tako bo tudi s prazniki. Dan reformacije ostane, zato pa bodo katoliki zahtevali, naj bo ob dnevu mrtvih oziroma ob vseh svetih, torej ob prvem novembru dela prost dan še dan vernih duš, 2. november, kot je bilo to pred vojno. To pa bi bil že kar lep tridnevni prazniček in s soboto in nedeljo bi se dalo priti že daleč. No, in če bi na ta katoliški izziv odgovorile še povsem laične sile, ki jih je na Slovenskem vsaj toliko kot katolikov, in zahtevale še praznik na svetega Marina dan, potem bi se ta praznični jesenski vikend raztegnil tja do 6. ali 7. novembra, ko goduje Martin, ki naredi novo vino...« - Ampak preseneča pa me, da vi, ki tako radi pijete, ne veste, kdaj ima alkoholni zaščitnik Martin svoj praznik... »Martin je vinski patron, mi pivci piva imamo svojega patrona. To je Gambrinus.« - In kdaj ima ta Gambrinus svoj praznik? »Vsak dan!« Bogo Sajovic Mikličevo opozorilo Gregor Miklič, član vodstva SSS in državni svetnik, je dan po tem, ko je v DE izšel spisek 30 rekordnih slovenskih plač, na hodniku doma ZSSS začopatil Vinka Kastelica, češ kaj se vtikajo v direktorske plače. Naj bi se raje v ministrske. Pa ga je Vinko takoj potolažil, da so se v ministrske še kako vtaknili, in to pred direktorskimi. Iz dobro obveščenih virov pa nam za zdaj še ni uspelo zvedeti, ali se bo ROS družbenih in državnih organov po ministrskih in direktorskih zdaj vtaknil še v svetniške plače oziroma nadomestila. Vsekakor bo treba pohiteti, saj grozi, da bo namesto sindikata »umazano« delo opravil kar svetnik Dušan Plut, ki mu nekako ne gre v glavo, da njegovo svetniško nadomestilo znaša toliko kot profesorska plača na univerzi. Še najbolj pa Pluta grize vest, da potem takšni svetniki potrjujejo »demokratične« zakone o omejevanju stavke črnsko plačanim policistom. Socialistični internacionali, v katerem evropske socialiste obvešča, da so pravi socialidemokrati le v njegovi SDSS, vse drugo, na čelu z ZLSD, pa nekdanji privilegirani komunisti, ki so spremenili barvo tolikokrat, kolikokrat so spremenili ime svojih strank. Pozabil je dodati, da je bil nekoč tudi sam komunist in da bi bil rad privilegiran, vendar mu to takrat ni uspelo. Priložnost se mu je ponudila šele po padcu komunizma in razpadu Jugoslavije, k čemur je Janša prispeval svoj zgodovinski delež. Njegovi »zgodovinsko« utemeljeni privilegiji zdaj naraščajo premo sorazmerno z gospodarskim propadanjem Slovenije. Janša bi bil za svojo oblast pripravljen uničiti še eno državo. In to mu za zdaj kar dobro uspeva. Kmetičev etos Janševo pismo Janez Janša, minister za afere, je napisal pet strani dolgo pismo Izjava tedna NAŠ DENAR NEMŠKA SMUČARKA /MARTINA) SLOVENSKI ŠAHI HIST (JANEZ) ŠPANSKA REKA iglaSo DREVO ZMEDA NERED NEGATIVEN ION PRIPADNICA 0BR0V DEL SKLADBE VIŠINSKI VETER NAD TROPI RIKO DEBENJAK PRIVRŽ. RADIKA- LIZMA ŽE UMRLI SLOV. FILM. IGRALEC ULITA TISK. ČRKA PRIVRŽ. DEKA- DENCE IAGRADI KRIŽANK MESTO V VZHODNI TURČIJI TROPSKA IN SUBTROPSKA POKRAJINA STATUA ZAČETNIK KAROLINGOV 686-741 DESNI PRITOK DONAVE VSRBUI 'VODITELJ ČOLNIK AMFITE- ATER NAJDALJŠA REKA PRIPAD. RETIJCEV VODNA ŽIVAL SLKNJIŽ. (MANICA), »NAJDIHOJCA« INDIJSKI HRAST ČEŠKI TENISAČ (PETER) MESTOV BAČKI HOKEJSKI PLOŠČEK OBOROŽEN ČUVAJ ŽELEZOV OKSID EKSOTIČNI HRUŠKATI SADEŽ PRIPRAVIL SALOMONOV UGANKAR GRŠKA UPRAVNA ENOTA NAJVIŠJA KARTA SLOVENSKA PESNICA »VSTAL BO VIHAR« KISANJE KRME FINSKO OTOČJE ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI PRITOK MOZELE ITALIJANSKI KOMUNIST. POLITIK (ALESSANDRO R. 1918) Nagradna križanka št. 47 Rešeno križanko nam pošljite do 15. novembra 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 47 Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev Rešitev nagradne križanke št. 45 SAN SEBASTIAN, PREISKOVALKA, ATIKA, NIN, AR, MIM, LA-UDA, HELENA BLAGNE, STENDHAL, RIMA, IMAM, ORO, AROMA- TIK, FORMA VIVA, OSA, AJA, ITA, MAJAR, KAMERAD, GO, ANANA, ADE, ERDELJ, OGABA, ACIS, NIAS, EKSOTIZEM, DK, IZREK, ETNOLOG, DEL, JEDRINA, INOVACIJA, AMA, PAN, TA, NOMAD Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 45 1. Srečko Sagadin, Vrhole 41, 62318 Laporje 2. Srečko Lozej, Na jami 3, 61000 Ljubljana 3. Nataša Lipovšek, Preglov trg 6, 61120 Ljubljana Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil SAtOMONOV UGANKAR W ■SC Ujetega ptiča osamosvojitvena tožba Slavko Kmetič, šef sindikata strojevodij in nekdanji poslanec, ni uspel doseči svojega zgodovinskega sindikalnega cilja - upokojitve po svinjskem zakonu o poslancih. Ne zaradi moralne drže, o kateri smo pisali v prejšnji številki, temveč preprosto zato, ker ni izpolnjeval pogojev. To pa je povsem v skladu z njegovim članstvom v SLS, ki se z načeli trka na Šmarni gori, v resnici pa rije po blatu Ljubljanskega barja. Zaradi takšnega novega etosa je zdaj Slavko na vrsti, da se opraviči vsem, ki jih je z njim zavedel. Objava faksimila dokumentov, ki bodo Slavka postavili tja, kamor sodi, sledi v prihodnji številki DE. Udbokuli »Celibat v katoliški Cerkvi je prepoved, ki posega v biološko stran človeka in ima nanj ogromen psihični vpliv. Duhovniki spočnejo otroke, ki jih nato ne priznajo. Seksualnost je del biološke zgradbe človeka, ki jo je brez deviantnih posledic nemogoče izničiti.« Gezo Filo, evangeličanski duhovnik Horoskop MJ Previdni mož Katoliška cerkev se je v renesančnem obdobju vse bolj pogrezala v nemoralo, korupcijo in pretirano razkošje. Visoke cerkvene funkcije so dobivali s podkupovanjem ljudje, ki z duhovniškim stanom niso imeli nič opraviti. Z denarjem si je vsakdo lahko kupil odpustke za kakršen koli greh in cerkev se je vse bolj odmikala od svojega pravega namena. Takšno stanje je začenjalo motiti tudi nekatere ljudi v cerkvi. Med njimi je bil duhovnik Martin Luther (rojen 10. novembra 1483), ki je povzdignil svoj glas p(otl tistemu, kar je v cerkvi kot ustanovi štel za napačno. Tako je na vrata svoje cerkvico pribil papir s 95 tezami, v katerih je grajal uradno cerkev in razkril svoje poglede, kako bi jo izboljšal, spremenil. Te teze so odjeknile po svetu, in čeprav to ni bil osnovni Luthrov ^ namen, pripeljale do velikega cerkvenega razkola. Za novo veroizpoved so se ljudje , ' izrekali zaradi različnih razlogov, največkrat pa prav zaradi gospodarskih. Nova različica ni je namreč terjala ukinitev cerkvenih posesti in prenehanje plačevanja tributov cerkvi. Za prvo so se navduševali predvsem plemiči, ki so tako želeli pridobiti del cerkvenih posesti, za drugo pa navadni ljudje, ki jim je to pomenilo eno, in to ne majhno obveznost do gosposke manj. Po dolgih verskih vojnah, ki so precej razdejale Evropo, se je nova vera »prijela« predvsem na severu, medtem ko je katolicizem ostal na jugu. Bolj kot v verskem pa je bil Luther previden v zakonskem življenju. Ko se je želel poročiti, je njegova žena že imela zaročenca, s katero so jo starši zaročili proti njeni volji-Temu zaročencu je Luther pisal: »Še vedno vas ljubi, jaz pa bi bil srečen, če bi vaju videl združena.« Ko še na drugo tako pismo ni bilo odgovora, se je poročil z njo. V tem tednu so se rodili še turški sultan Sulejman Veliki, poljska znanstvenica Marie Curie-Sklodovvska, švicarski znanstvenik Paracelsus, francoski kipar Auguste Rodin in nemški pesnik Friderich Schiller. Deni Pri uporabi operativnih metod najbolj težko čaka na pošto iz Beograda! VREME Piše: Andrej Velkavrh Konec tedna lepši Po hladnem koncu oktobra se je vreme z začetkom novega meseca spet spremenilo. Vlažno in zamegljeno ozračje s šibkimi vetrovi nas bo kmalu opomnilo, da prihaja čas, ko bomo večkrat zatiskali nosove pred smradom, ki ga zahteva naše udobje, topli bivalni prostori. Pred nekaj stoletji bi zaman iskali tople sobe. Takrat so se ljudje pač topleje oblačili (obleka Henrika Vlil. je tehtala kar nekaj deset kilogramov). Z žveplom so sicer manj onesnaževali zrak okoli sebe in tudi niso poznali kislih padavin, nosove so si pa kljub temu zatiskali, pa ne samo pozimi... Današnji čas resda zahteva obleko, ki nam omogoča večjo gibljivost. Težko si predstavljam osebo v dvornih oblačilih znamenitega angleškega kralja, ki bi tipkala na računalnik. Najbrž bi se težko zrinila tudi v malo večji avto. Okolju na ljubo bi se danes pač težko odpovedali dvajsetim stopinjam. Kakšen bo konec tedna? V soboto se bo postopno izboljšalo. vreme