772
Listek.
K spisu »Idrijski rudnik«. Idrijski rudnik in mesto Idrijo so če-stokrat opisovali slovenski in nemški pisatelji; med starejšimi spisi sta tudi dva latinska popisa, dr. Browna in dr. Popeja. Bilo rni je torej pri sestavljanju tega spisa mnogo virov na razpolaganje; zlasti so mi dobro došli: Valvasor, »Ehre des Herzogthumes Krain« ; Hoff, »Gemalde aus Illvrien« ; Hacquet, Phvsikalische Erdbeschreibung; Hizinger, »Blatter aus Krain«; »Laibacher Zeitung« (1896. F. Janda); »Dom in svet« (Iv. Idrijčan); P. Fl. Horvat, »Kranjska mesta*. — Mnogo podatkov mi je pribavil tudi g.  prof.   Simon Rutar, za kar,mu izrekam najsrčnejšo zahvalo.
jfos.  C.   Oblak.
Viktor Parma zlaga na besedilo Menascija (libretista »Cavallerie rusticane«) novo opero, ki bo povsem originalna v novi dramatični obliki. Snov je posneta po neki Heinejevi   pesmi.
Dvofakov oratorij »sv. Ludmila« se je dne 14. novembra na Dunaju v filharmonskem koncertu prvič proizvedel, in sicer s sijajnim uspehom.  Skladatelj  ga je bil zložil za London.
Vasilij Vereščagin, slavni ruski slikar, je na Dunaju priredil razstavo slik. Zlasti zanimiv je »Napoleonov ciklus«, predstavljajoč razne epizode iz vojne 1. 1812. in poraza Napoleonovega na Ruskem. Z izredno dovršenostjo v tehniki, z najvestnejšo zgodovinsko natančnostjo in izborno reali-stiko je umetnik ustvaril ta dela, ki po pravici povsod zbujajo občo pozornost. Poleg tega je razstavljena vrsta manjših slik, portretov, pokrajin, stavb itd. Obširno oceno in opis slik je donesel »SI. Narod« v minolem mesecu v feljtonih.
Ljetopis jugoslavenske akademije za godinu 1896. Iz letopisa posnemamo te-le podatke. Pokrovitelj akademije je bil njen utemeljitelj in mecen biskup J. J. Strossmaver, predsednik Josip Torbar, tajnika dr. Fran Vrbanič in dr. Franjo Markovič, knjižničar Matija Valjavec, arhivar Ivan Tkalčič, ravnatelj galerije slik Nikola Mašič. Častnih članov je štela akademija štiri, pravih članov 24, ki so podeljeni v tri razrede: filologijsko-historijski, filozofijsko-jiiridiški in matematiško - prirodoslovni. Članov-dopis-nikov je imela akademija 46. — Akademijski imetek znaša 469.000 gld. v palači in 6 hišah v Zagrebu in 256.000 gld. gotovine in vrednostnih papirjev. — Za knjige je akademija potrošila ves razpoloživi dohodek okoli 9600 gld. —- Predplačniki, katerih je na vsem slovanskem jugu žal samo »120«, so dobili za 10 gld. predplačnine 125. —129. knjigo »Rada«, 28. knjigo »Starin«, 28. zvezek »Monumenta spectantia historiam Slavo rum meridionalium«, 1. zvezek Zbornika za narodni život i običaje južnih Slavena, 16. zvezek »Rječnika hrvatskoga ili srpskoga jezika«, 10. zvezek letopisa in Kukuljevičeva »Regesta documentorum regni Croatiae, Dalmatiae et Sla-voniae«  saeculi XIII., torej   n   knjig.
Listnica uredništva. V septembrski št. »Ljublj. Zvona« je v »listnici uredništva* med našimi najmlajšimi nadepolnimi poeti po pomoti izostalo ime   »Laščana«,  najbrž vsled tega,   ker ima tudi on  več imen . . .
Tiskovna pomota. Na 637. str. letošnjega letnika, v 3. vrstici od zdolaj  naj  se čita Karadžiča nam.  Karaciča.
^!&^