TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA Foto: Majda Kunčnik 20. APRIL / MALI TRAVEN 2007, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XII, ŠTEVILKA 4 (108) Občan - 20. april 2007 Občan Starejša folklorna skupina KD Destrnik Gostovanje v Avstriji in z veseljem smo jih pokazali ter natančno razložili (tudi v nemščini, če je bilo treba). Zaplesali smo našo posebnost štajeriš z dvema robčkoma. Ob glasu frajtonarice so zapeli in zaplesali vsi v dvorani, slišala se je slovenska pesem. V Sv. Juriju se je mudil tudi naš predsednik dr. Janez Drnovšek, ki je predstavljal svojo knjigo, tako da smo imeli priložnost za srečanje z njim. Če bi povedali po domače, smo mu držali »špalir«, izmenjali še nekaj besed z njim, tudi pohvala in zahvala z njegove strani nista manjkali. Lepa in prijetna izkušnja, saj predsednika države ne srečujemo kar vsak dan. Domov smo se vračali polni čudovitih vtisov, ponosni, da smo Slovenci, ki ljubiteljsko kulturo iz Destrnika in okolice prenašamo preko meja Slovenije. Torej spet prijetno doživetje in druženje s prijatelji, kar nas dodatno povezuje ter daje energijo za naslednje folklorne podvige – kljub vsem težavam, ki nas pestijo. Verjamem, da bomo zmogli … Člani starejše folklorne skupine smo se v soboto, 3. marca, potepali po Avstriji. Lahko bi rekli, da smo imeli delovni izlet. Naš cilj je bil Sv. Jurij ob Dolgem jezeru (St. Georgen am Langsee), kjer pod vodstvom dr. Walterja Horna, zgodovinarja in filozofa, potekajo razstava del priznanih slovenskih slikarjev in različne prireditve, vse z namenom predstavitve Slovenije, njene kulture, pesmi ter plesa. Na poti do cilja smo namenoma malce zavili. Pot nas je vodila po ozemlju najstarejše slovenske države Karantanije, natančneje po Gosposvetskem polju, kjer se je nekoč že slišala slovenska beseda. Ogledali smo si cerkev Gospe svete, v kateri so v slovenskem jeziku blagoslavljali nove vladarje, nato smo se odpravili do vojvodskega prestola, ki je služil ustoličevanju karantanskih vojvod. Naša Jelka je pripravila pravo predavanje, izvedeli smo veliko o zgodovini Slovenstva in o vsem, kar je s tem povezano. Poučno, ni kaj. Predavanje nas je zelo izčrpalo, zato se je zelo prilegla malica s slastnimi rebrci. Še sreča, da smo jih vzeli zraven nekaj več, saj je bilo pri dekletih izjemno povpraševanje po njih. Nato smo se podali proti našemu cilju – samostanu v sv. Jurija ob Dolgem jezeru. Naši nalogi sta bili predstavitev naše narodne noše in srečanje s slovenskim predsednikom dr. Janezom Drnovškom. Oči radovednih obiskovalcev so se ustavljale na naših oblekah, vprašanja so kar deževala Tekst in foto: Sandi Arnuš 13. redna letna konferenca OO SDS Destrnik Nadaljevanje uspešnega dela V petek, 9. marca, je potekala 13. redna letna konferenca občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Destrnik. Po pozdravu predsednika izvršilnega odbora Venčeslava Krambergerja je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, v katerem so bile same ženske. OO je v preteklem letu izpeljal zastavljene cilje. Eden od pomembnejših dogodkov so bile lokalne volitve 2006, za katere je stranka uspešno sestavila svojo ekipo oz. kandidate za predstavnike v Občinskem svetu Občine Destrnik, saj je bilo v OS izvoljenih 9 predlaganih kandidatov in eden s podporo (od skupaj enajstih). V predvolilni kampanji so se kandidati predstavili svojim občanom in jim predstavili program dela občine za obdobje naslednjih štirih let. OO SDS je izpeljal humanitarno akcijo, in sicer je za te namene razdelil 165.000,00 SIT trem pomoči potrebnim. Ustanovljen je bil tudi ženski forum, predsednica je postala ga. Irena Bauman. Odbor bo v tem letu nadaljeval z uspešnim delom in se bo sproti prilagajal navodilom SDS. Za uspešno preteklo delo v OO SDS sta bili podeljeni srebrno in bronasto priznanje in ena plaketa. Moški del OO SDS se je spomnil svojih prisotnih članic in jih ob osmem marcu obdaril z rožo. Sledilo je družabno srečanje. Tekst in foto: Sabina Žampa Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Nataša Žižek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina Žampa. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Nataša Žižek Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 Občan - 20. april 2007 Iz dela društev OZ GZ Destrnik Dela brez sodobne tehnike si ne znajo predstavljati ko Širec pa meni: »Čeprav so bila finančna sredstva skromna, je bilo veliko narejenega. V proračunu smo kljub temu, da je zelo investicijsko naravnan, planirali sredstva za delovanje gasilcev in zveze, za nabavo manjkajoče gasilske opreme in nekaj sredstev za CZ – za najnujnejše usposabljanje članov štaba in nabavo opreme za enote prve pomoči. Z racionalnim ravnanjem vam bo naše občane in njihovo premoženje zagotovo uspelo zavarovati.« Tekst in foto: Nataša Žižek OZ LD Destrnik Gasilke in gasilci so se v petek, 16. marca, srečali na rednem letnem občnem zboru GZ Destrnik. Njen predsednik Janez Irgl je v uvodu poudaril, da so naloge na gasilskem in društvenem področju iz dneva v dan zahtevnejše in da si v gasilstvu dela brez sodobne tehnike ne moremo več predstavljati. Za to pa potrebujemo poučeno, strokovno usposobljeno in kondicijsko dobro pripravljeno operativno članstvo, ki mora biti seveda dobro opremljeno. Pripravljajo se na izvedbo tekmovanja med tremi GZ (Juršinci, Trnovska vas-Vitomarci in Destrnik) ter srečanja članic Podravske regije, ki bosta letos na Destrniku. Sledili bodo nalogam, ki jim jih narekuje skrb za požarno varnost občanov in njihovega premoženja, s poudarkom na preventivi, in nalogam Sveta Podravske regije. V lanskem letu so opravili 7 intervencij. Z zaskrbljenostjo pa v GZ ugotavljajo, da porabijo vedno več sredstev za zavarovanje gasilcev, vozil in gasilske opreme. Veterani se vsako leto udeležujejo tekmovanja za memorial Maksa Lešnika st. v Mariboru. Poveljnik Sveta Podravske regije in predstavnik poveljstva GZ Slovenije Janez Liponik je ponosen na delo gasilcev, ki so ga opravili strokovno in kvalitetno. Zanj je potrebno veliko napora predvsem zato, ker ga opravljajo prostovoljno in brezplačno. Predstavnike GZ je seznanil z informacijo o šestletnih pregledih dihalnih aparatov, ki so zelo dragi. Tako so v vodstvih GZ velikokrat primorani sredstva, namenjena za požarno varnost, porabiti za te preglede in zdravniške preglede gasilcev – prvi in triletni sistematski pregledi. Velik strošek predstavljajo tudi različna zavarovanja gasilcev, opreme in vozil. V okviru Podravske regije je bilo v lanskem letu organiziranih kar nekaj izobraževanj, med njimi osnovni tečaj preventive pred ptičjo gripo, ki se ga je na Ptuju udeležilo preko 300 udeležencev. Posledica meril o opremljanju gasilskih enot, sprejetih 1999, so bili dodatni veliki izdatki, 2009 se ta rok izteče, razmišljajo pa o podaljšanju. Tudi Zakon o gasilstvu, sprejet v decembru 2005, ni prinesel tistega, kar so si želeli, saj dopušča različno tolmačenje posameznih členov. Jože Korban, vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Ptuj, je predstavil sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (VPNDN) v letu 2006. V lanskem letu so v Regijskem centru za obveščanje (ReCO) Ptuj zabeležili preko 100 dogodkov več kot v predhodnem, med njimi prevladujejo nesreče v cestnem prometu in sum ptičje gripe. Predstavnike GZ je seznanil s pregledom radijskih postaj, predvsem tistih v avtomobilih, ki bo organiziran na ravni države, aktivnostmi veterinarske uprave v zvezi s klasično prašičja kugo (KPK), pri čemer je pomembno upoštevati navodila VURS-a. Meni, da je sodelovanje z izpostavo in ReCO Ptuj dobro, nejasnosti rešujejo sproti. Poveljnik štaba CZ občine Destrnik in občinski svetnik Bran- Občan - 20. april 2007 Verjetno nas je veliko, ki se ne zavedamo vloge in pomena lovcev v sodobnem svetu. Trditev, da narave nismo dobili od dedov, ampak so nam jo zaupali vnuki, ni niti nova, niti naša. Lovci se trudijo, da bi varstvo narave prodrlo v zavest in ravnanje slehernega izmed nas, predvsem pa da bi ta čut pridobili mladi. Ena izmed trajnih nalog in odgovornosti lovcev je skrb, da so število in vrste divjadi v ravnovesju z bivalnimi in s prehranskimi možnostmi. Če se to ravnovesje poruši, prihaja do velike gospodarske škode na poljščinah in v gozdovih, divjad je vse pogosteje žrtev civilizacijskega napredka oz. prometa, bolezni itd. V slovensko lovsko organizacijo je v 416-ih družinah včlanjeno nekaj manj kot 22 tisoč članov. Lovec lahko postane vsak, ki se za to usposobi in ki spoštuje etični kodeks slovenskih lovcev. 17. 3. 2006 je v lovskem domu na Drstelji potekal občni zbor Lovske družine Destrnik. Po programu je predsednik Feliks Majerič podal poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Eden od pomembnejših dogodkov, razen tekočega dela društva – ohranjanja naravnega okolja in varstva živali, je bilo praznovanje 60-letnice lovskega društva, ki je potekalo po načrtih, z rezultati so izjemno zadovoljni. Pomembnejši problem opažajo lovci predvsem v povozu divjadi, ki se kljub različnim ukrepom ni zmanjšal, prav tako pa povzročajo težave klateški psi. Skupaj s Turističnim društvom Destrnik je društvo izpeljalo akcijo čiščenja. Člani so se udeležili različnih tekmovanj, prav tako pa so bili prisotni na različnih posvetih, izvedli so tudi strokovno ekskurzijo. Treba je še omeniti, da je bilo v društvu opravljenih 4.655 delovnih ur. V društvu so dobili 3 prošnje za sprejem novih članov. Sprejeli so dva nova člana, in sicer Marka Burgerja in Roberta Drobnaka. LD bo v prihodnjem letu nadaljevala z uresničevanjem začrtanih ciljev, ki jih vsekakor ni malo, za njihovo izpeljavo pa bo potrebno vložiti veliko truda. Tekst in foto: Sabina Žampa 3 Iz dela društev Koncert Destrniškega okteta Z glasbo in besedo v pomladne dni Se tudi vam včasih zdi, da glasba preprosto pritegne človeka, pa naj bo to takrat, ko jo posluša čisto nehote, ali pa ko jo posluša s srcem in z dušo. In glasovi so tisti, ko se nam ponavadi najbolj vtisnejo v spomin. Destrniški oktet KD Destrnik je v soboto, 10. marca, v Volkmerjevem domu priredil koncert z naslovom Z glasbo in besedo v pomladne dni. Oktet pod vodstvom Marije Stöger sestavljajo: I. tenor: Tomislav Drevenšek, Anton Žampa II. tenor Janez Fridl, Marjan Pukšič, Franc Kumer Bariton: Marjan Cajnko, Anton Brodnjak, Ivan Hauptman Bas: Ivan Požegar, Marjan Zelenik V goste so povabili Mešani pevski zbor KD Destrnik, Tamburaški orkester KUD »Juraj Lončarič« Hrženica in humorista Lojza Matjašiča. Program je povezovala Tanja Hauptman. Na koncertu smo v izvedbi Destrniškega okteta slišali naslednje: Ena ptička priletela (slovenska ljudska), Dobru noc (češka narodna), Ko zarja zlati nam gore (po napevu Franca Blažiča), Ave Marija, Slovenec sem, Vsaki dan (ljudska), Sijaj mi sončese (narodna iz slovenske Istre), Temna noč (ljudska iz Doline), O le mamka vi, vi, Odpiraj dekle kamrico, Sva z ljubco se pobotala in Slovenc slovenca vabi (narodna štajerska). V izvedbi Mešanega pevskega zbora KD Destrnik smo slišali naslednje pesmi: Ena ptička (slovenska ljudska), Škrjanček poje (narodna) in Moja mati (narodna). Pevski zbor vodi zborovodkinja Slavica Lajh. S sosednje Hrvaške so v goste prišli člani tamburaškega orkestra, pravzaprav mladinskega orkestra, pod vodstvom Dragutina Korena. Orkester je sestavljen iz enajstih deklet in fantov. Zaigrali so skladbe: Fiora Appassiti, Dalmatinski tanec, Barcarola in Simfonijo – 31. stavek. Koncert Destrniškega okteta je potekal v novi kulturni dvorani, kjer jih bomo zagotovo lahko slišali še veliko – glede na to, da so skupaj že več kot 10 let. Tekst in foto: Jasmina Bauman OZ KORK Destrnik Letno daruje kri okoli pet odstotkov prebivalcev V soboto, 17. marca, je v prostorih gasilskega doma Destrnik potekal občni zbor Krajevne organizacije Rdečega križa. Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953 in po podatkih v Sloveniji letno daruje kri okoli 5 odstotkov prebivalcev. Na leto tako zberejo okrog 45 tisoč litrov krvi, kar pomeni, da se letno prijavi približno 100 tisoč krvodajalcev. V Sloveniji predstavljajo tretjino vseh krvodajalcev ženske, dve tretjini pa moški. Poslanstvo Rdečega križa je pomagati in spodbujati ljudi k zdravemu življenju in ozaveščanju, da je pomoč komur koli še kako potrebna. Predsednica KORK Klavdija Sluga je na občnem zboru podala obširno poročilo za leto 2006. Dejala je, da so izvajali naloge, ki so jih načrtovali v programu dela, pa tudi naloge, ki jih je zastavila Območna organizacija RK Ptuj. Skupaj s PGD Desenci so organizirali predavanje »Daruj kri, pomagaj sočloveku«. V aprilu so organizirali ekskurzijo v Ljubljano in na Vrhniko, v juliju pa razdelili pomoč v obliki prehrambenih izdelkov 54 družinam. Veliko pozornost so posvetili spremljanju socialnih razmer, odbor RK je z veliko mero odgovornosti izdelal seznam socialno ogroženih družin, posameznikov, ostarelih in osamljenih občanov, invalidov ter otrok. Realizirali so tudi krvodajalske akcije in seveda še veliko več. In kakšen je načrt dela za letos? Pravzaprav ravno to, kar je poslanstvo Rdečega križa, torej pomoč drugim, spodbujanje krvodajalskih akcij, finančna pomoč, skrb za pridobivanje novih članov, sodelovanje z društvi in podobno. Na občnem zboru so bila podeljena tudi priznanja in značke za darovano kri. Prejeli so jih: Marjeta Kokol, Dušan Snag, Irena Gajšek, Bojan Brunčič, Mirko Lovrec, Milena Muršec, Rudi Fridl, Franček Lenart, Franc Kukovec, Jožica Kukovec in Janez Goričan. RK je pridobil tudi nekaj novih članov, to so: Kondrad Kramberger iz Ločkega Vrha, Valerija Kmetič, Danijel Karo, Marija 4 Murko, Jožica Pauko in Natalija Pauko – vsi iz Vintarovcev, Vera Dominko iz Jiršovcev, Ivan Simonič iz Janežovcev ter Katarina Arnuš iz Janežovskega Vrha. Občnega zbora se je udeležil tudi svetnik Branko Širec, ki se je ob odsotnosti župana Franca Pukšiča zahvalil za delo in trud RK ter čestital ob uspehih. Ob tem je poudaril, da nam bo letošnje leto ostalo v spominu, kajti društva bodo dobila svoje prostore v novi kulturni dvorani in bodo na tak način še bolj povezana, predvsem pa bodo pogoji dela boljši. Ob koncu občnega zbora je predsednica Krajevne organizacije RK Destrnik izrekla še zahvalo za pomoč in razumevanje Območni organizaciji RK Ptuj, gospe Mariji Štumberger, vsem članom upravnega in nadzornega odbora ter posameznikom, ki so na kakršen koli način pomagali pri uresničevanju humanitarnega poslanstva. Občni zbor je bil dobro obiskan, kar dokazuje, da imajo ljudje v sebi kanček humanosti in z veseljem prisluhnejo organizacijam, ki vedo, kako pomagati po najboljših močeh. Poskrbljeno pa je bilo tudi za kulturni in zabavni program. Tekst in foto: Jasmina Bauman Občan - 20. april 2007 Ob materinskem dnevu PLES, PESEM OB MATERINSKEM DNEVU Materinski dan, ki ga praznujemo 25. marca, ima po mnenju mnogih poganske korenine in se navezuje na obrede čaščenja matere v antičnem svetu, ki so bili posvečeni veliki materi vseh bogov in so bili povezana z marčevimi idami. Sodobno praznovanje materinskega dneva izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo pa je običaj prišel po koncu prve svetovne vojne. Tu je bil sprva kot materinski dan določen 15. maj, potem pa so ga prestavili na 24. marec. Na materinski dan, ki ga sedaj praznujemo 25. marca, po šolah in drugod potekajo različne prireditve, posvečene materam. V Sloveniji popolne podatke o vseh materah zberejo le s popisom prebivalstva. V zadnjem popisu (2002) so našteli 632.197 žensk, ki so rodile vsaj enega otroka. Od takrat je do danes prvič rodilo še približno 35.000 žensk – v zadnjih letih namreč v Sloveniji vsako leto prvič rodi okoli 9000 žensk. Polovica mam v Sloveniji je starejših od 50 let, številne med njimi so tudi že babice ali prababice, večina pa jih ne živi več s svojimi otroki. Relativno malo je mladih mamic. Samo sedem odstotkov vseh mam v Sloveniji je mlajših od 30 let, 42 odstotkov pa jih je v starosti med trideset in petdeset let. Kulturno društvo Destrnik je soboto, 24. marca, v Volkmerjevem domu pripravilo prireditev z naslovom Ples, pesem ob materinskem dnevu. Člani Otroške folklorne skupine KD Destrnik so zaplesali splet Učimo se, plesalci mladinske folklorne skupine pa splet Zapleši z mano. Dve pesmi: Tam na vrtu in Glej jo, kak mimo gre so zapeli tudi člani Destrniškega okteta. V goste so prišli plesalci Folklorne skupine Rožmarin iz Dolene, pod vodstvom Aleksandre Petrič; zaplesali so splet Voščimo za veselo repo. Na prireditvi so nastopili tudi učenci in učenke OŠ Destrnik, zapeli so pesmi Kako raste mama in Dan ljubezni. Župan Občine Destrnik Franc Pukšič je na prireditvi med drugim povedal, da je najlepše darilo, ki ga otrok lahko podari svoji mami, to, da nekaj naredi zanjo. Današnja družba je pač takšna, da lahko otrok hitro zaide na kriva pota, ne da bi vedel kdaj. Tudi nova kulturna dvorana je namenjena otrokom, ki se lahko vključijo v različne dejavnosti, lahko še naprej nastopajo na prireditvah in tako razveseljujejo svoje najbližje. Pogoji za nastope so dani, le izkoristiti jih je treba. Tekst in foto: Jasmina Bauman PRIREDITEV POSVEČENA MAMAM IN ŽENAM V torek, 20. 3. 2007, smo na OŠ Destrnik-Trnovska vas pripravili prireditev, s katero smo obeležili kar dva praznika, posvečena mamam in ženam. Presenetil nas je obisk, saj je bil večnamenski prostor premajhen za vse obiskovalce, tako da smo se morali kar malo stisniti. Učenci in učenke so pod vodstvom mentorjev pripravili program, sestavljen iz dveh delov, skozi ves program pa so se prepletale pesmi otroškega in mladinskega pevskega zbora. V prvem – dramsko-recitacijskem delu so učenci »odigrali« dan v življenju mame, v drugem – recitacijskem delu pa so se »sprehodili« skozi odraščanje otroka – od rojstva naprej, kakor so ga v rimah slikali domači in tuji pesniki. Upamo, da smo vsem, ki so se nam pridružili, predvsem pa mamam in ženam, polepšali popoldan. Vse mame in žene smo želeli obdarovati s cvetom ali skromnim šopkom, pa nam je načrte prekrižal sneg. Upamo, da bo prihodnje leto ta čas naklonjen cvetju in da se takrat spet vidimo na podobni prireditvi. OŠ Destrnik-Trnovska vas Občan - 20. april 2007 5 Ob veliki noči PGD Destrnik Gomila Zadnjo soboto v marcu, dan pred cvetno nedeljo, smo se člani PGD Destrnik zbrali v gasilskem domu, da bi izdelali presmec, kot ga po tradiciji izdelujemo že nekaj let. Na zadnjem sestanku smo določili skupino, ki je bila zadolžena za pripravo in nabavo zelenja, ki so ga nabrali v gozdu, pri članih in občanih. Nekoliko kasneje so se nam pridružili ostali člani in pričeli z izdelovanjem. Osnova presmeca je nekaj metrov dolga okrogla letev »ranta«, na katero je navita jeklena žica. Presmec se izdeluje tako, da se šopi zelenja enakomerno zatikajo okrog letve med jekleno žico. Zelenje se začne zatikati na vrhu rante in se v spirali nadaljuje vse do spodnjega dela. Določenega pravila za zatikanje ni – pomemben je estetski videz in prvo pomladansko zelenje: črensa, pušpan, bršljan, oljka, dren ... Ljudsko izročilo pravi, da bi naj presmec sestavljalo devet vrst zelenja. Ko smo delo končali, smo presmec odnesli izpred gasilskega doma, kjer smo ga izdelovali, do cerkve sv. Urbana in ga postavili na prej določeno mesto. Tukaj nam je Lenčica (Alenka Gregorec) postregla s pečenim krapcem, ki se nam je zelo teknil ob dobri vinski kapljici. Na veliko soboto, 7. aprila, smo se zbrali pri Čehovem križu na Gomili pri blagoslovu velikonočnih jedi, ki ga je opravil vurberški župnik Avguštin Lah. Blagoslov je ponovno povezal vernike treh občin: ptujske, lenarške in destrniške. Vsako leto se nas ob križu zbere več. Izdelovanje presmeca Blagoslov pri Čehovem križu Nataša Žižek, foto: Klara Sajovic Tekst in foto: Davorin Caf Utrinek z velikonočne razstave Levanjci - Blagoslov jedi Blagoslovi velikonočnih jedi ne potekajo samo po cerkvah, ampak tudi ob križih in kapelah po farah. Na veliko soboto so se vaščani Levanjcev zbrali pri blagoslovu jedi pri kapeli v Levanjcih, ki ga je opravil farni župnik Jožef Škofič. Blagoslovljene jedi hranimo do naslednjega jutra, ko se vsi člani družine zberemo ob »žegnu«, kar nam ob hitrem tempu življenja uspe le malokrat. Nataša Žižek Tehniški dan V ponedeljek, 2. 4. 2007, je na OŠ Destrnik in OŠ Trnovska vas potekal tehniški dan za učence od 4. do 9 razreda. Učenci so ustvarjali v številnih delavnicah pod vodstvom učiteljev in učiteljic. Izdelki so bili velikonočno obarvani: barvali so pisanke na najrazličnejše načine, izdelovali košarice, figure iz mavca in velikonočne okraske, pekli velikonočno pecivo ter se naučili nekaj velikonočnih pesmi. OŠ Destrnik-Trnovska vas 6 Občan - 20. april 2007 Uradni vestnik 04/2007 20. april 2007 Leto XII, številka 4 1. JAVNI RAZPIS 3. JAVNI RAZPIS 2. JAVNI RAZPIS 4. SKLEP ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI DESTRNIK ZA LETO 2007 ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2007 1. Na podlagi 57., 61., 62., in 100. do 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/2002, 123/2006 – ZFO-1), Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. list RS, št. 93/2005), Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2007) in Pravilnika o najemu oziroma brezplačni uporabi prostorov kulturnega doma Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2007) objavlja Občina Destrnik JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI DESTRNIK ZA LETO 2007 I. NAROČNIK: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik II. PREDMET RAZPISA: so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene (vokalne in instrumentalne glasbe), plesne, gledališke in lutkovne, folklorne, filmske, literarne, likovne, historične glasbe in plesa, fotografske ter knjižno-založniške in večzvrstne dejavnosti, ki bodo izvedeni kot: • prireditve, • redna letna dejavnost kulturnega društva, • založniški projekti, • gostovanja po Sloveniji ali tujini, • šolanje ali izobraževanje članov društva, • izdaja avdio ali video kasete, • izdaja publikacij, povezanih z delovanjem ljubiteljskih kulturnih društev. Predmet tega razpisa niso sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije v prostore za izvajanje kulturnih progra- Občan - 20. april 2007 ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV NA PODROČJU HUMANITARNIH IN DRUGIH DEJAVNOSTI ZA LETO 2007 o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. mov ter projektov. pripisom »Ne odpiraj – razpis kultura«. III. PRAVICO DO SOFINANCIRANJA LJUBITELJSKIH KULTURNIH PROGRAMOV na tem razpisu imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so registrirane za opravljanje kulturnoumetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih dobrin (obvezno dokazilo: kopija odločbe o vpisu v register društev), • imajo sedež in delujejo na območju občine Destrnik, • dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, • imajo program, potrjen s strani najvišjega organa društva, • dokazila o urejeni evidenci in članstvu (velja za kulturna društva – izpolnite in obvezno priložite fotokopijo evidence o članstvu), • delujejo na področju ljubiteljske kulture najmanj eno leto, • vsako leto predložijo poročilo o realizaciji programov in poročilo o doseženih uspehih na tekmovanju za preteklo leto. Prijave morajo biti oddane do 18. maja 2007 do 12. ure v sprejemni pisarni Občine Destrnik ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 18. maja 2007 do 24. ure. IV. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV: okvirna vrednost sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje kulturnih programov v letu 2007, znaša 4.173 EUR. Naročnik bo z izbranimi izvajalci sklenil pogodbo za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007. V. RAZPISNO DOKUMENTACIJO in podrobnejše informacije lahko dobite v prostorih Občine Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik (pri Metki Kajzer) v času uradnih ur ali po elektronski pošti: metka.kajzer@destrnik.si. VI. ODDAJA PRIJAV: prijave morajo biti oddane na razpisnih obrazcih skupaj z dokazili oz. s prilogami, ki jih zahtevajo obrazci, poslane pa morajo biti v zapečatenem ovitku na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s VII. DATUM ODPIRANJA PRIJAV: Strokovna komisija, imenovana s sklepom župana, bo z odpiranjem prijav začela v roku 30 dni po datumu, določenem za oddajo, v prostorih Občine Destrnik. Odpiranje ne bo javno. Pri odpiranju prijav bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse prijave, ki: • niso bile oddane v razpisanem roku, • jih ni predložila upravičena oseba. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku 3 dni od odpiranja prijav prijavitelja pozvala, da jih v roku 5 delovnih dni dopolnijo. Če je prijavitelj v predpisanem roku ne bo dopolnil, bo prijava izločena in s sklepom zavržena kot nepopolna. VIII. SKLEP O IZIDU RAZPISA bodo prijavitelji prejeli v roku 60 dni od datuma odpiranja prijav. IX. POGODBE O SOFINANCIRANJU bodo z izbranimi prijavitelji sklenjene v 60 dneh po končanem postopku. X. PORABA DODELJENIH SREDSTEV: izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis. Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, univ. dipl. ing. el. 2. Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS, št. 22/98), Nacionalnega programa športa v RS (Ur. list RS, št. 24/2000), Pravilnika za vrednotenje športnih 7 Uradni vestnik 04/2007 programov v Občini Destrnik (Uradni vestnik, št. 6/2004) in Letnega programa športa Občine Destrnik za leto 2007 (Uradni vestnik, št. 3/2007) Občina Destrnik objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2007 1. Na razpisu lahko sodelujejo: • športna društva in organizacije, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma panoge, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne ter neprofitne, • vrtci, osnovne šole, poklicne, srednje tehniške in srednje strokovne šole, gimnazije in visokošolski zavodi. 2. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo izvajalci iz prejšnjega člena tega pravilnika pod naslednjimi pogoji, da: • imajo sedež v občini Destrnik, • so registrirani najmanj eno leto, • imajo za določene športne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo, • imajo zagotovljene materialne (športna oprema in rekviziti), prostorske (lastni objekti ali sklenjene najemniške pogodbe), kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti, • imajo urejeno evidenco o članstvu (velja za športna društva in zveze) ter evidenco o vadbi. 3. Izbrani programi bodo financirani iz proračunskih sredstev Občine Destrnik za leto 2007. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev je 8.534 EUR. Financirane bodo naslednje vsebine programov: 1. interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 2.274 EUR 2. interesna športna vzgoja mladine 1.669 EUR 3. športna rekreacija odraslih 2.504 EUR 4. športne prireditve 1.252 EUR 5. delovanje društev 835 EUR 4. Predlogi za sofinanciranje posameznih vsebin morajo biti oddani na predpisanem obrazcu, ki ga zainteresirani dobijo na sedežu občine. Informacije v zvezi z razpisom dobite na tel. številki: 761 92 50 (pri Metki Kajzer) ali po elektronski pošti: metka.kajzer@destrnik.si. 5. ODDAJA PRIJAV: prijave morajo biti oddane na razpisnih obrazcih skupaj z dokazili oz. s prilogami, ki jih zahtevajo obrazci, poslane pa morajo biti v zapečatenem ovitku na naslov: Občina Destr- 8 nik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »Ne odpiraj–razpis šport«. Prijave morajo biti oddane do 18. maja 2007 do 12. ure v sprejemni pisarni Občine Destrnik ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 18. maja 2007 do 24. ure. 6. Za društva je obvezna priloga evidenca o članstvu. 7. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom za vrednotenje športnih programov v Občini Destrnik (Uradni vestnik, št. 6/2004) in z Letnim programom športa Občine Destrnik za leto 2007 (Uradni vestnik, št. 3/2007). Izvajalci bodo o izbiri obveščeni s sklepom. 8. Nepolnih in nepravočasno vloženih vlog ne bomo upoštevali. Občine Destrnik: Franc Pukšič, l. r. 3. Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti (Uradni vestnik, št. 2/2003) in Meril za izračun dotacij iz proračuna Občine Destrnik, namenjenih za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti (Uradni vestnik, št. 2/2003) Občina Destrnik objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV NA PODROČJU HUMANITARNIH IN DRUGIH DEJAVNOSTI ZA LETO 2007 1. Na razpisu lahko sodelujejo organizacije, društva, združenja in zveze, ki so registrirane za izvajanje humanitarnih in drugih dejavnosti in izpolnjujejo naslednje pogoje, da: – imajo sedež v občini Destrnik, – imajo lahko le društva, ki delujejo na področju humanitarnih dejavnosti, svoj sedež tudi izven območja občine Destrnik, če so njihovi člani tudi občani naše občine, – imajo urejeno evidenco o članstvu, – so registrirani po zakonu o društvih in delujejo najmanj eno leto, – da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, – vsako leto občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in načrt aktivnosti za prihodnje leto. 2. Programi, ki se sofinancirajo in upravičenci: – neprofitni in prostovoljni izvajalci na področju humanitarnih dejavnosti – za izvajanje njihovih rednih letnih programov, – vsi ostali neprofitni izvajalci (razen društev, ki delujejo na športnem in kulturnem področju) – za sofinanciranje letnih programov. 3. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti (Uradni vestnik, št. 2/2003) in z Merili za izračun dotacij iz proračuna Občine Destrnik, namenjenih za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih ter drugih dejavnosti (Uradni vestnik, št. 2/2003). Izvajalci bodo o izbiri obveščeni s sklepom. 4. Predlogi za sofinanciranje posameznih vsebin morajo biti oddani na predpisanem obrazcu, ki ga zainteresirani dobijo na sedežu občine. Informacije v zvezi z razpisom dobite na tel. številki: 761 92 50 – pri Metki Kajzer ali po elektronski pošti: metka.kajzer@destrnik.si. 5. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev je 3.756 EUR. 6. ODDAJA PRIJAV: prijave morajo biti oddane na razpisnih obrazcih skupaj z dokazili oz. s prilogami, ki jih zahtevajo obrazci, poslane pa morajo biti v zapečatenem ovitku na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »Ne odpiraj – razpis ostali programi«. Prijave morajo biti oddane do 18. maja 2007 do 12. ure v sprejemni pisarni Občine Destrnik ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 18. maja 2007 do 24. ure. 7. Za društva je obvezna priloga evidenca o članstvu. 8. Nepopolnih in nepravočasnih vlog ne bomo upoštevali. Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, l.r. 4. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik Občan - 20. april 2007 Uradni vestnik 04/2007 462,3658 EUR/t – kalo 5 % 23,1183 EUR/t – marža 118,5945 EUR/t 19,42 SIT/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2006 SKUPAJ : 604,0786 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,4860 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,4860 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0886 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se Iz poslančeve zapisnice Skorajšnje vračanje denarja za vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje Kot je zapisano v koalicijski pogodbi, bo sedanja vladajoča koalicija že letos uresničila še eno od svojih obljub – omogočila bo izplačila oz. vračila za vlaganje denarja v javno telekomunikacijsko omrežje. S tem sedanja vladajoča koalicija ponovno dokazuje, da cilje in obljube tudi uresničuje, kar ni bila ravno odlika vlad, ki so nam vladale pred nekaj mandati. SDS obžaluje, da zakon, ki bi to omogočal, ni bil sprejet že pred desetimi leti, ko so bili že dani ustrezni pogoji, da bi se zadeve uredile. Očitno tedanja vlada, ki jo je vodila LDS, ni hotela ali pa ni bila sposobna zagristi v ta oreh in zato je šele sedanja vlada pod vodstvom Janeza Janše pripravila ustrezen zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Odločitev sedanje vlade temelji tudi na referendumski volji ljudi, vlada pa je tudi poenostavila postopke za dokazovanje upravičenosti do povračila sredstev vlagateljem v izgradnjo omrežja Telekoma Slovenije. Glavna sprememba, ki jo prinaša posodobljena zakonodaja, je, da naj bi Slovenska odškodninska družba d. d. (SOD) takoj po sprejetju predloga zakona začela izplačevati zneske upravičencem, in sicer v dveh mesecih po prejemu sklenjene poravnave ali pravnomočne odločbe sodišča. Izplačila naj bi SOD krila iz lastnih sredstev, v zameno pa bo Republika Slovenija na SOD prenesla do 10 % osnovnega kapitala Telekoma Slovenije (653.548 delnic, kar je po trenutni borzni ceni vredno okoli 200 milijonov evrov oz. okoli 48 milijard SIT). Po sedaj veljavnem zakonu naj bi za obveznosti odgovarjala Družba za svetovanje in upravljanje d. o. o. (DSU), upravičencem pa bi vračali sredstva iz posebnega sklada, ki bi se napolnil ob prodaji državnega deleža v družbi Telekom Slovenije d. d. Zaradi ukinitve DSU se obveznosti do upravičencev prenašajo na SOD, ukinitev posebnega sklada, kot je predlagano v predlogu zakona, pa pomeni, da z izplačili ne bo potrebno čakati do prodaje prvega deleža države v Telekom-u Slovenije d. d., kar je za upravičence bistveno ugodnejše. Predlog zakona predlaga tudi, da bi se obveznost pošiljanja sklenjene poravnave organu, pristojnemu za njihovo zbiranje, preložilo z upravičenca na državnega pravobranilca, kar je bistveno prijaznejše do upravičencev kot v sedaj veljavnem zakonu, sprejetem v mandatu pretekle vlade pod vodstvom LDS in SD. Novela zakona po mnenju SDS prinaša spremembe, ki bodo upravičencem omogočile, da že letos dobijo dolgo zaslužena povračila sredstev. Franc Pukšič, poslanec SDS v Državnem zboru RS Občan - 20. april 2007 v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 3. 2007. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 3542/2007-2, z dne 12. 2. 2007. Štev.: 354-2/2007-3 Datum: 14. 3. 2007 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. ing. el., l.r. Voda – vir življenja Ker je letos pri projektu ekošole vodilna tema voda, ki jo obravnavamo skozi celo leto, smo sodelovali na natečaju Voda – vir življenja, ki sta ga organizirala Ekošola in Šport špas. Sodelovali smo z dvema raziskovalnima nalogama in enim plakatom. Raziskovalna naloga z naslovom Viri pitne vode v občini Destrnik (mentorica Dragica Pešakovič) je med vsemi prispelimi dosegla prvo mesto in tako šoli prislužila avtomat za vodo in 200 litrov vode Dana. Naši učenci se zavedajo pomena pitne vode, saj skozi vse leto potekajo različne dejavnosti na to temo, hkrati pa se približuje tudi naravoslovni dan, na katerem bomo vodo raziskovali z različnih področij: fizikalnega, biološkega, kemijskega, pomena vode v higieni, v prehrani, pri športnih aktivnostih in še bi lahko naštevali. Zato se trudimo za čisto vodo, varčujmo z njo in jo cenimo. Nataša Zebec Območno tekmovanje plesnih, navijaških in akrobatsko-navijaških skupin 24. 3. 2007 je v Kranju potekalo območno tekmovanje plesnih, navijaških in akrobatsko-navijaških skupin. Sedem osmošolk iz OŠ Destrnik-Trnovska vas je nastopalo v kategoriji plesnih skupin. Kategorije so bile razdeljene še na mlajše in starejše osnovnošolske ter na srednješolske. Kljub temu, da nam je v zadnjem trenutku zbolela ena od plesalk, so dekleta prikazala kakovosten nastop in z njim so bila upravičeno zadovoljna. Šolo so zastopale: Marina Fleten, Sanja Potrč, Maruša Horvat, Špela Tašner, Sandra Hameršak, Aleksandra Arnuš in Lea Markovič. Tekst in foto: OŠ Destrnik Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas in prišli na koncert našega okteta in na nastop naših gostov. Prepričani smo, da smo vam pripravili čudovit večer. Še posebej hvala: – Občini Destrnik (županu Francu Pukšiču, občinski upravi, režijskemu obratu) – vrtnarstvu Marinič iz Placarja – vinogradništvu Lovrec iz Jiršovcev Z lepimi pozdravi do naslednjega koncerta! Destrniški oktet KD Destrnik 9 Občan 22. marec – Svetovni dan vode Ekokviz Tudi letos smo se ob Svetovnem dnevu voda spomnili, kako je voda pomembna za človeka, živali in rastline. Pripravili smo razstavo z naslovom Voda je življenje. Sestavljena je bila iz štirih sklopov. Prvi – MORJE prikazuje predstavnike živali obrežnega pasu. Ker nismo mogli razstaviti živih, so učenci prinesli hišice polžev in školjk, posušene zvezde, spužve, jajčeca voleka, oklepe rakov, ostanke ježkov … Imeli smo toliko primerkov, da vseh niti nismo mogli razstaviti. Pri pouku naravoslovja se učenci učijo o morju, zato znajo vsakemu obiskovalcu ali staršu predstaviti predstavnike teh živali. Ta del razstave so pripravili učenci 7. razredov. Naslednji sklop je bil REKA. Naša reka teče od višjega na nižji nivo, gre skozi lep gozdiček, navzgor pa jo poganja črpalka, tako kot v naših domovih. Tudi v tem sklopu, ki so ga pripravili učenci 6. razredov, so svoje znanje nadgradili s praktičnim primerom. Ob tem bi se zahvalili g. Bedeniku, ki nam je izdelal model reke. Tretji sklop je Ribnik. V našem plavajo tri zlate ribice nad peskom, v katerega je zarita jezerska brezzobka. Dopolnili ga bomo še z zelenimi rastlinami. Seveda nismo pozabili na človeka. Tri četrtine človeškega telesa je iz vode, zato moramo na dan spiti več kot dva litra tekočine. Na razstavi zato stoji naš Kostko – okostnjak, ki drži v roki plastenko vode. Učenci radi sodelujejo pri takšnih projektih in zanimivo je, koliko novih idej imajo otroci, ki jih veseli narava. Naša šola se je letos vključila v projekt ekošol. Ena izmed nalog tega projekta je na šoli izvesti ekokviz, zato so se učenci 5. in 6. razreda 9. marca pomerili v znanju o ekologiji z naslovom Raziskovanje okolja Evrope. Letošnja tema so bile obale in morja. Pri tem so lahko uporabljali zgoščenko, na kateri je bilo mnogo podatkov o življenjskih razmerah v morju, o živalih, rastlinah, ogroženih vrstah, onesnaženosti morja, kratki filmi, slike, diagrami itd. Na žalost podatki na zgoščenki niso bili prilagojeni starostni stopnji učencev, zato so imeli ti pri pripravah na tekmovanje težave pri različnih vsebinah in pojmih. Do sedaj so na tem tekmovanju sodelovali učenci tretje triade (7., 8. in 9. razred). Letos je bila starostna stopnja znižana, na žalost pa se niso potrudili prilagoditi vsebine. Kljub temu pa so učenci dosegli lepe rezultate. Dobili smo dva šolska prvaka. Na OŠ Destrnik je zbrala največ točk Anja Gabrovec, na OŠ Trnovska vas pa Lea Mesarec. Učenki bosta sodelovali tudi na državnem tekmovanju, ki bo 26. aprila v Šentjerneju. Mislim, da so takšna tekmovanja pri naravoslovnem razvoju otroka zelo dobrodošla in prav je, da jih pri tem vzpodbujamo. Nataša Zebec Foto: OŠ Destrnik - Trnovska vas OBVESTILO Nataša Zebec Pikapolonica – sreča za majhne in velike Ni ga takega hroščka, kot je pikapolonica, ki nam v trenutku, ko jo zagledamo, nariše nasmeh na ustnice. Spomni nas na otroštvo in veselje, ko smo našli pikapolonico, ji nastavili prst, da je zlezla nanj, potem pa jo spodbudili, da je zletela: »Pikapolonica zleti v nebo in mi prinesi zlato kolo!«. V vrtcu Destrnik se nam je želja uresničila. Ni nam prinesla zlatega kolesa, zato pa se je trgovina z igračami in ostalimi potrebščinami za otroka Pikapolonica odločila za zlata vredno dejanje ter našim malčkom podarila igrače v vrednosti 1065,22 evrov. Za to bogato darilo se iskreno zahvaljujemo trgovini Pikapolonica, ki je s svojo velikodušnostjo dokazala, da ima pravo ime, in pomagala, da v nebo niso zaman zletele vse tiste pikapolonice našega otroštva. Tekst in foto: Majda Kunčnik TD prireja kar nekaj prireditev, zato vas že sedaj prijazno vabimo, da se jih udeležite. 1. Blagoslov konjev – 22. 4. 2007 Najprej bo ob 10.00 sv. maša, po njej pa blagoslov konjev pred cerkvijo sv. Urbana. 2. Kolesarjenje – 2. 5. 2007 Pred turističnim domom se bomo začeli zbirati ob 8.30. 3. Mesečno kolesarjenje bo potekalo vsak tretji petek v mesecu ob 17.00, in sicer med majem in oktobrom. Informacije dobite pri Ivanu Požegarju, na tel. št.: 031/607-326. Vljudno vabljeni! 10 Občan - 20. april 2007 Občan Vrtec pri nas ... V programu (kurikulumu) za vrtce je promet umeščen v t. i. medpodročne teme, kar pomeni, da so dejavnosti v povezavi s prometom največkrat vključene oz. so del drugih vsebinsko zaključenih tem. Tako se pogosto srečujemo s prometom in z varnostjo v prometu vzporedno z različnimi vsakodnevnimi dejavnostmi v vrtcu (na sprehodu, izletu, obisku v drugem delu kraja itd.). V vrtcu pri OŠ Destrnik pa smo se – spodbujeni z razpisom za mednarodni projekt Pasavček (Euchires) odločili, da skozi širši projekt »Jaz v prometu«, postavimo promet kot osrednjo oz. glavno temo in jo z dejavnostmi iz različnih področij približamo otrokom. Preden smo začeli s projektom, smo preverili znanje in vedenje otrok v prometu na splošno. Ugotovili smo, da otroci: – vedo, da morajo biti v prometu previdni. Na vprašanje, kaj to pomeni, odgovorijo, da »morajo pogledati, ko prečkajo cesto« in »hoditi ob robu ceste«; – poznajo semafor, označeni prehod za pešce, znak STOP in njihovo vlogo v prometu; – vedo, da sami ne smejo hoditi po cesti ali se po njej voziti s kolesom; – vedo, da morajo v avtomobilu sedeti v varnostnem sedežu in biti pripasani itd. Če povzamemo: otroci v grobem poznajo osnovna pravila za varno vedenje v prometu. Občan - 20. april 2007 Predšolski otrok in promet To ugotovitev smo podrobneje analizirali in ob pogovoru s posameznimi starši ugotovili, da se v vsakodnevni uporabi teh znanj v praksi pojavljajo težave zaradi: – razvojnih značilnosti predšolskega otroka (psihofizične sposobnosti); – nedoslednosti staršev in slabega zgleda odraslih nasploh; – otrokovega »preizkušanja svojih meja« z »izzivanjem« staršev med vožnjo (vstajajo med vožnjo, nočejo biti pripasani, brcajo v sedež); – premajhnega in premalo intenzivnega poudarjanja pomena vedenja posameznika za varnost v prometu (za otroke mora biti to dovolj nazorno prikazano: naše vedenje povzroči določeno posledico). Celoten projekt smo razčlenili na dva sklopa: 1. PROMET: vrste prometa, udeleženci in pravila v prometu, prometni znaki, semafor. 2. VARNO VEDENJE V PROMETU: otrok – pešec, otrok – sopotnik v avtomobilu, pomen zgleda odraslih pri prometni vzgoji, vloga policije. S projektom smo želeli uresničiti naslednje cilje: – preveriti, utrditi in poglobiti spoznanja oz. znanja v povezavi s prometom; – razvijati interes za aktivno sodelovanje otrok pri dejavnostih varnega vključevanja v promet; – spoznavati in prepoznavati prometne znake na najbližji prometni cesti, – seznanjati z varnim vedenjem pešcev v prometu in z možnimi nevarnostmi; – seznanjati s pomenom uporabe ustreznih oblačil in odsevnih predmetov za večjo varnost v prometu; – navajati otroke k pravilni presoji in izbiri pravega mesta za prečkanje ceste brez prehoda ter da poznajo pravilen potek prečkanja ceste; – otroci pozorno opazujejo druge udeležence v prometu in kritično ocenjujejo njihovo vedenje po pravilih varnega vedenja; – starši in drugi odrasli s pravilnim zgledom v konkretnih situacijah navajajo otroke na pravilno vedenje v prometu; – vzgojitelji in starši poudarjajo pozitiven odnos do policije (varnost, pomoč, sodelovanje); – starši spoznajo pomen zgleda odraslih pri prometni vzgoji (dosledna uporaba varnostnega pasu, primerni avtosedeži za otroke, upoštevanje drugih udeležencev v prometu, upoštevanje prometnih pravil). Za sodelovanje smo prosili predstavnika občinskega odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Zdenka Zorca ter rajonskega policista Srečka Heraka, ki sta se našemu vabilu prijazno odzvala. Obiskali so nas tudi policisti ptujske prometne policije in nam prikazali nekaj zanimivosti svojega poklica. Dejavnosti smo načrtovali tako, da smo zajeli vsa področja: – družba (postavljanje, sprejemanje in upoštevanje pravil, soodvisnost od drugih, odgovorno vedenje, zgled odraslih, pozitiven pomen vloge policije); – matematika (barve, oblike, simboli – prometni znaki, levo – desno, orientacija v prometu, hitro – počasi (dojemanje in ocenjevanja časa in hitrosti), svetlo – temno); – jezik (novi izrazi, besedne zveze, simboli, pripovedovanje, opisovanje, lutkovna predstava); – umetnost (promet doživeti skozi pesem, plesno dramatizacijo, lutkovno predstavo, likovne izdelke (pri katerih raziskujemo razmerje svetlo – temno, pomen barv, vidljivost); – gibanje (prometno-športni dan, plesna dramatizacija, rajalne igre, posnemanje in povzemanje različnih gibanj). Ob zaključku projekta smo ugotavljali zelo dobre rezultate in doseganje ciljev, ki smo si jih zastavili. Zavedati pa se moramo, da se bo ta navdušenost in znanje otrok, ki ga imajo v tem trenutku, v precejšnji meri razgubilo, če ne bomo odrasli v vsakdanjem življenju oz. v vsakodnevnih konkretnih situacijah »vadili« z otrokom varno vedenje, sami pa bomo v prometu dosledni in zgledni udeleženci. Tekst in foto: Majda Kunčnik 11 Komunalna dejavnost Naš mačehovski odnos do cestne infrastrukture V občini Destrnik imamo preko 100 km kategoriziranih cest (državne in lokalne ceste ter javne poti). Poleg teh imamo še: nekategorizirane, gozdne, poljske in služnostne. Če jih seštejemo, je to veliko za naše območje. V zadnjih 33 letih smo uspeli asfaltirati vse bolj prometne ceste in v to vložili ogromna lastna in skupna sredstva. Veliko sredstev pa ta cestni sistem letno potrebuje tudi za osnovno prevoznost v letnem in zimskem času. Promet se iz leta v leto povečuje (avtobusi, vozila za odvoz smeti, tovorna vozila za prevoz gradbenih materialov, kmetijski stroji, najmanj ceste uničujejo osebna vozila). S tem se povečujejo zahteve po vzdržljivejšem cestnem telesu (cestno telo je del ceste, ki ga sestav- SESTANEK PREDSEDNIKOV VAŠKIH ODBOROV IN DRUŠTEV V ponedeljek, 19. marca, ob 19. uri so se sestali v prostorih Občine Destrnik predsedniki vaških odborov in društev. Sklical in vodil ga je podžupan Občine Destrnik Branko Zelenko, prisotna pa sta bila tudi direktor občinske uprave Miran Čeh in referent Anton Kovačec. Predsedniki so se seznanili z akcijo čiščenja naravnega okolja (gozdov, obrežje potokov, javnih poti in lokalnih cest). Lovska družina Destrnik že vrsto let organizira čistilno akcijo. Letos bo ta potekala 14. aprila od 8.00 pa do 11.30. Lani se je akciji pridružilo tudi Turistično društvo Destrnik. Vaški odbori in predsedniki društev organizirajo čim več ljudi, ki sodelujejo pri akciji in pri odvozu. Člani odborov so se seznanili tudi s poročilom o ogledu komunalne infrastrukture v občini, o delu režijskega obrata v letu 2007 in z letošnjimi investicijami v občini Destrnik. Režijski obrat opremljajo z delovnimi sredstvi (novi avto za prevoz delavcev, delovni stroj), sčasoma ga bodo tudi statusno preoblikovali. Ugotovili so, da je veliko objektov komunalne infrastrukture potrrebnih večjega vzdrževanja, kar terja iz leta v leto večja sredstva. Govorili so tudi o novoletnih okraskih, ki jih je iz proračuna financirala Občina Destrnik. Občinski svet je sklenil zbirajo, evidentirajo in obnovijo na režijskem obratu, da bodo pravočasno pripravljeni. Predsedniki so preedstavnikom občine zastavili kar nekaj vprašanj in podali veliko pobud. Jasmina Bauman, Foto: Anton Kovačec ljata nasip in voziščna konstrukcija) ter širini voznih pasov. Pretežni del cest sestavlja tudi odvodni sistem odvodnjavanja drenažnih in površinskih voda. Za dodatno varnost je pomemben varovalni pas cest, ki služi med drugim tudi za boljšo preglednost in v zimskem času za deponijo snega. Odbor za infrastrukturo, plan in finance Občine Destrnik si je 17. februarja letos ogledal stanje asfaltnih in gramoznih cest na celotnem območju občine. O rezultatih ogleda je razpravljal na redni seji 1. 3. 2007. Ugotovitve: – občina bo morala več sredstev nameniti tekočemu in investicijskemu vzdrževanju; – režijski obrat bo več časa namenil čiščenju obcestnih jarkov, zniževanju previsokih in preozkih bankin ter dosipu bankin; – skupaj z inšpekcijskimi službami bomo ukrepali zoper občane, ki brez soglasja občine v obcestne jarke spuščajo fekalno vodo, za meteorno vodo pa si bo potrebno pridobiti soglasje. Občani njive orjejo preblizu cest, posledice pa se pokažejo ob deževju, ko voda odnaša orno zemljo v obcestne jarke in na cestišča. Voda, ki jo občani speljujejo na obcestne brežine, povzroča na več mestih drsenje zemljin na ceste ali pa ceste spodkopava. Dodatne težave so s preglednostjo, ko so ob cesti posajene poljščine, ki preprečujejo preglednost v zavojih in predvsem v križiščih. Težave povzročajo tudi preblizu cest postavljene ograje ali zasajene žive meje. Odbor občanom predlaga: – da si uredijo odvodnjavanje fekalnih in meteornih voda v skladu z veljavnimi predpisi, – da orjejo tako, da voda ne bo odnašala ornih zemljin v obcestne jarke in na cestišča, – da sadijo poljščine toliko vstran od cest, da bo preglednost v zavojih in predvsem v križiščih dobra, – da si na strehe, s katerih pada sneg na cestišča, namestijo snegobrane, da ne bo nepotrebnih inšpekcijskih odločb. S tem obvestilom vas obveščamo o naših namenih vzdrževanja in varstva cestnega omrežja. Opozarjamo vas, da bomo po prvem maju letos zoper kršitelje pričeli ukrepati po predpisih, ki so sprejeti za področje varovanja ceste infrastrukture. Odbor za infrastrukturo Občine Destrnik 12 Občan - 20. april 2007