Za poduk in kratek čas. Celje iu ujegova okolica. (Zgodovinsko - krajepisna črtica.) IV. Gornje Celje. Kdor 7 Celje pride, bode težko opustil ogledati si razun omenjenib znamenitosti tudi razvaline starega celjskega grada ua jugovzhoduem hribu, kamor se brez teža^e 7 dobri pol uri lebko pride. Pot diži delotna po senčnati hosti, deloma med ^inogradi na^kreber do kmeta, ki je poprej bil lastnik te raz^aline. Na celem Štajer8kem ni tako 7elikanskih raz^alin pokri^ajocih tako ogromen prostor. Še razsipano in podrto zido^je nam o5itno kaže, kako trden in mo5en je moral biti nekdajni celjski grad. Okoli štirioglatega Frideriko^cga stolpa leži 7 naj7ečjem neredu podrto zido^je 7se prepreženo z gostim bršlinom, ki ga še nekoliko razpada brani. Na južni strani se je že ninogo kamenja z^alilo 7 prepad, proti se^eru in zapadu pa grozno 7esi na pe5ini, pod ktero šumi bistra Sa^inja. Med ljud8t7om še se nabaja marsiktera pripo^edka 0 tem gradu in njegovih raz^alinab. Tako se go^ori, da je od giada 5ez Sa^injo na Šraikla^ski hrib bil razpct usnjen most, kar pa ni lebko 7erjeti zarad 7elike daljiue. Tudi pravijo, da je iz gornjega Grada 7 mestni grad peljala podzemeljska pot in druga podzemeljska pot je peljala proti južni strani na prosto. Pod niz^aliuami je bojda se zdaj 7elik zaklad skiit. Ali so že Rimljani Gornje Celje pozidali ali poznej kdo drugi, tega ne 7emo. Samo toliko 7emo, da so že 7 14. stoletju grad in mesto Celje imeli grofi Heunburški, da je oboje gospa Elizabeta Heunburška zasta^ila deželnemu namestniku na Koroakem Konradu Aufensteinakemu, od kterega ju je 1. 1331. Friderik Saueaki za 250 mark rešil. Ra7no ta Fiiderik Saneški je bil potem 1. 1341. od cesarja Ludo^ika IV. z pmoljenjem in priporoSenjem voj^ode Albrehta II. po^zdignen 7 grofo^ski stan z priimkom nCeljski", ter je postal o5e sla^ne rodo^ine celjskih grofo7, ki so okoli 100 let sla^no 7 Gornjem Celju goapodarili in si 7 tem kratkem casu pridobili 87et07no 5ast in oblast. Friderik I. je bil pr7i5 oženjen z Ano, h5erjo sakaonakega 7oJ7ode Janeza, od ktere je imel hčeri Ano in Katarino: drugič je bil oženjen z Dietmundo pl. Walsee, ki mu je poiodila sina: Ulrika I. in Hermana I. Umrl je 9. a7gusta 1. 1359. — Ulrik I. je bil.tndi d^akrat oženjen; najpred z Adelbcido pl. Ottingen in poteni z Adelheido Ortenburško ter je umrl 1. 1368. zapuati^ai iz drugega zakona edinega sina Viljema, ki pa ni iuiel raoškega zaroda. Drugi sin Herman I. si je 7zel za ženo Katarino, bčer Bosniškega kralja Štefana Tvrdko-(a, ki niu je porodila dva sina Janeza in Hermana II. Janez je umrl brez otrok; Herman II. pa je imel z 87ojo ženo Ano grofico Schaumburg tii sino^e: Friderika II., Hermana III. in Ludo7ika, in tri bčeri: Elizabeto, Ano iu Barbaro. Sin Ludo^ik je 7 otroškib letih umrl, Herman je zapustil samo h6er, torej se je moški rod le obranil po Frideriku II., ki ae je oženil z Elizabeto grofico Modruako, z ktero je imel sina Ulrika II. in Friderika; slednji je 7endar bitro utnrl. Po smrti pr?e žene grofice Modruške oženi ae Friderik z lepo pa ubogo grofico Veroniko Deseniako, kar sta mu o5e in aeatra Barbara, žena oger8kega kralja Sigmunda, tako zamerila, da sta Fiideiika 7 je5o 7igla, Veioniko pa 7kon5ala. Cesar Sigmund je Fiideiika in njego^ega sina Ulrika II. 1. 1436. poknežil, kar je rod celjskib grofo7 na naj^iajo stopnjo sla^e in oblaati po^zdignolo. Friderik je 93 let star umrl 1. 1454. Sin Ulrik II. 7zeme za ženo Katarino, bčer srb8kega 7ladarja Jurija Branko 7i5a; njeni trije otroci Herman, Jurij in Elizabeta 80 pa 78i pomrli še preden je bil Ulrik 1. 1456. 7 Belemgradu iimorjen. Tako je z Ulrikom II. zginol toliko slavni rod, ki si je 7 eni stotini let toliko premoženja, toliko sla^e in 7elja7e pridobil, da mu ni 7 zgodo^ini najti enakega. Z celjsko grofijo se je po umoru Ulrikovem začel hud prepir, kajti 24 dedi5e7 se je za njo oglasilo, med njimi sam cesar Friderik IV. Vdo7a Katarina je 87oje 87eto7alce in podložnike z priaego zavezala, celjske grofije nikomu ue prepnstiti, kdor ne epolni 78eh Katarininib zahte^. Pa ra^no jeni 7OJ7oda Jan Vitovec se je na tibem z ceaarjem pogodil ter mu Goinje Celje in giad 7 mestu izročil. Cesar 7endar ni mogel 7seh Vito75e7ih zabte7 spolniti, zato se Vito^ec zopet proti ceaarju obrne in bi ga kmalu bil 7 celjskem grada 7jel. S 5asoma se 7endar Katariua iu Vito^ec z cesarjem Friderikom pogodita in rau izročita celjsko giofijo, ki je od potlej ostala pod avstrijskim žezlom. Goinje Celje so a^strijski 7ladarji deloma po oskrbnikih oskrbo^ali ali so ga dajali 7 zasta^o; 1. 1750. pa ga je cesarica Marija Terezija prodala grofu Antona Gaisruku. Po njego^i smrti je bil posestnik tega grada njego^ brat Janez Karol grof Gaiaruk, potem pa tega sin Vincencij, ki je 7se zagospodaril, tako da je na dražbi knpil grad Gornje Celje kmet Andrej Goriaek za 60 fl. ali kakor drugi pra^ijo za 35 fl. Leta 1795. ae so ljudje 7 gradu prebi^ali in podoba iz tistega 5asa kaže, da je bil še precej 7 dobrem stanu. No7i po8estnik pa ga je do cela razdrl in kamenje za zidanje piodal. Da bi se 7»aj raz^aline tega sla^nega grada ohranile, kupil jih je grof Wickeubuvg za 600 fl. in 10 tolarje7, na račun deželnib stano7 in tako so zdaj te raz7aline deželna la^tniua in dežela do^oli 7sako leto nekaj denarja za olnanjanje in 7zdrže7anje Gornjega Celja. SmeŠuičar 17. Zasta^ica: kakor Turk Bolgare. me na kole 7eaijo; Da se ne genem, me prek ži^ota 7ežejo: Z me5em mi zakri^ljenim mojo gla^o sekajo; Osr5je mi izrežejo; Me 7 7edrib domo7 znosijo; Z nogami me teptajo, da 7se kosti mi zmanejo; Kri mojo 7 zeraljo skri^ajo; Kjer solnca žark do nje ne more; Pa zopet tje 8e 7rnejo; Da kri 7 se mojo arebljejo; Pri tem 7eseli pe^ajo; Še skaSejo in plešejo; Boga pa 87<»j'ga h^alijo, Ki mojo kri jim pit' je dal; Vsi tako z menoj delajo; To niso Turki ne, I jaz, ki me tak' mučijo, Bolgar jaz iiisem ne; Mnčitelji Slo7euci ste; Kdo sem pa neki jaz? Dr. J. P.