Št. 209. V Ljubljani, petek dne 13. septembra 1918» Leto II. NAPREJ Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo !n npravnlStro ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10'50, za mestic K 3‘50. Za Nemčijo celo 'eto K '* ostalo tujino in Ameriko K 54. šoti Inserati: Knostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1'—; razglasi in podano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije za list »o poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev Naša aprovizačna politika. Nesposobnost avstrijskih vlad o nalogah ljudske aprovizacijc in kritični aprovizačni položaj avstrijskega ljudstva sili socialistične stranke, da eventuvelno korig.-rajo svoje dosedanje stališče naprani aprovizačn.m komisijam. Da so prišli do tega prepričanja najprej tržaški delavski socialistični zastopniki, ni pač nič čudnega. Vprašanje prehrane je v Trstu tako, da slabše ne more biti. In vse, kar se je storilo, da bi se to vprašanje rešilo ljudstvu v korist, je bilo zastonj. Danes sc lahko pove, da nima Trst kaj jesti. V soboto 7. t. m. se je vršila zopet seja zastopnikov vseh delavskih socialističnih inštitucij in obeh političnih odborov jugoslovanske in italijanske socialno demokratične stranke. Dnevni red je bilo zopet aprovizačno vprašanje in vprašanie aprovizačne politike socialističnih strank. Po dolgi in zanimivi razpravi je sprejela seja naslednjo resolucijo: » Zastopnkl socialno demokratično Stranke, strokovno komisije in delavskih zadrug v Trstu, izjavljajo, da ni fiiogoče več prenašati niti indirektno odgovornosti, ki izhajajo od navzočnosti socialističnih zastopnikov v osrednjem odboru in drugih aprovizačnih komisijah. Zato vabijo osrednje vodstvo nemške socialistične stranke, naj skliče v kratkem konferenco eksekutiv vseh avstrijskih socialističnih strank in osrednjih odborov strokovne komisije in konSumnih zadrug, ki naj natančno (pregleda problem aprovizacije in določi eventuvelen izstop delavskih zastopnikov iz aprovizačnih komisij. Sklep je, kakor se pač vidi. zelo resen. Resen kakor je resen položaj, v katerem se nahajamo ;n izvira iz dejstvo, da .ie izgubilo delavstvo vsakršno zaupanje v avstrijske vlade giede aprovizacije. Kaj naj neki delajo delavski zastopnik, v aprovizačnih komisijah? Morda to, da razdele vsak teden par gramov moke na osebo? Ali je vredno prenašati odgovornosti, ne da bi so imelo vsaj možnost koristiti. Ni mogoče in avstrijskih socialističnih strank sveta naloga je. da rešijo vprašanje popolnoma in pogumno. Seveda. Danes nimamo še avstrijske delavske internacionale. Ako bi jo imeli, morda ne bi bilo treba reševati šele sedaj tega vprašanja. Toda mi moramo pač uporabiti vsako priliko, da naredimo pot prepotrebni internacionali; ob vsaki pril ki moramo skušati, da pride do skupnih nastopov, ki bodo ustvarili podlago nadalj-itiin nastopom in tako uvedli socialistično stranke zopet V ono zvezo, ki bo jačila uspehe naših dejanj. Kakor ob tem vprašanju, se prikaže ob vsakem delavskem vprašanju, da potrebujemo internacionalo. Vprašanj, perečih vprašanj je pa vsak dan več in vedno občutimo boljinbolj potrebo, da pride do tesne zveze med avstrijskim proletariatom vseh narodov, med vsemi avstrijskimi socialno demokratičnimi strankami. Kakor ne pričakuje tržaško delavstvo nobene koristi od navzočnosti delavskih zastopnikov v aprovizačni komisiji, tako ve prav dobro, da ne bo imelo takoj mano, ko bodo ti njegovi zastopniki izstopili iz omenjenih inštitucij. Vendar je potrebno, da sc govori energično in jasno. Treba je povedati vladi, kakšno je razpoloženje med avstrijskim proletarijatom in povedati, da si hoče urediti proletarijat sam, česar niso sposobne urediti naše vlade. To, kar dobiva ljudstvo od aprovizačnih komisij za cel teden, zadošča komaj ze en dan. Ako hoče ljudstvo jesti, se mora zatekati h oderuškim prekupčevalcem. Ali kdo zmore toliko, da bi se venomer zatekal k njim! S tem, da se da ljudstvu par gramov več moke na teden, se ne pomaga ničesar. Naš aprovizačni sistem je zgrešen in zahteva remedure, ki ji naše vlade niso bile in ji še vedno niso kos. Ali naj zato nosijo tudi naši zastopniki in naše stranke odgovornost za vladno nesposobnost? Ne! Sklep tržaških delavskih zastopnikov je torej popolnoma upravičen in tvori obenem košček dela za obnovitev naše delavske internacionale. Cas hiti in mi se bližamo z orjaškimi koraki višku krize. Ali ni prav in potrebno, da se pripravimo in da sklenemo naše vrste? >• s- Moka iz kal jene koruze škodljiva ? Urad za prehrano ie nakazal aprovizacijam vsaj pri nas neko čudno moko, ktero hvalijo sedaj in so jo obširno hvalili že lani. Rekli so, da je moka iz kaljenega žita še boljša kakor navadna moka. Dvomili smo o tem že takrat, toda ko smo jo pokušali, sc nam je tudi popolnoma zagabila. Kako je bit naš sum opravičen, nam potrjuje dopis, ki smo ga prejeli iz Zagorja ob Savi. Dopisnik pravi: Moka iz kaljenega žita je za človeško prehrano prepovedana. Pred kratkim, to je bilo v drugi polovici avgusta, so dobile tukajšnje aprovizacije moko iz kaljene koruze, in sicer: Rudniško konsumno društvo, Občno kon-sutnno društvo in Ljudska gospodarska zadruga. Delavci, ki so dobili omenjeno moko, so ta itilevski izdelek nesli tukajšnjemu zdravniku g. dr. Zarniku, ki je zagorski občini nato naročil, da ustavi nadaljno oddajo te moke ter jo pošlje uradu za preiskavo živil v Gradec. Dne 11. t. m. pa jo dobila občina poročilo, da je za ljudsko hrano moka i/. kaljenega sadeža človeškemu zdravju škodljiva, ter da jo ne sme dajati ljudstvu za hrano, ker je porabita le za živinsko krmo. Radovedni smo pač, kaj poreče k temu kranjska deželna vlada ali pa urad za ljudsko prehrano na Dunaju. Pri deželni vladi v Ljubljani so rekli, da je porabita, prehranjevalni urad na Dunaju pa na pritožbo Občnega konsumnega društva in rudniškega kon-Sunta niti še ni odgovoril. V zmislu zakona je sedaj zagorska občina dolžna, moko zapleniti ter krivce, ki so jo hoteli ljudem vsiliti, naznaniti sodišču, da jih kaznuje. Sodišče bi sedaj moralo kaznovati vojnožitui zavod obenem pa tudi polkovnika g. \Viljem Wienerja, ker je še v pondeljek, dne 9. t. m. našim zaupnikom v Zagorju dejal, da je moka porabljiva, da so v Ljubljani že to poskusili, in da je bojda dobra. Vsi ti so se torej pregrešili proti zakonu in so kaznjivi. Radovedni smo, ali se bo tukaj tako upoštevalo zakon, kakor če bi bil kaj takega zakrivil kak mlin ali kak drug zasebnik. Malovrednost in škodljivost te moke je torej uradno dagnana. Novi kurs v Turčiji. Ob nastopu novega turškega sultana Mehmeda VI. se je uvedel nov politični kurs. Balkanski dop snik ^Rotterdamskega Couranta« navaja razne zanimive posameznosti o njem: »Hatti Humajim«, cesarski manifest, s katerim potrjuje velikega vezirja itt ministre v svojih uradih, pravi, da je volja vladarja, da se upošteva šeriat (sveti zakoni islama) in državna ustava v najširši meri. Važneja kakor vse obljubo in predpogoji je že odrejena odprava cenzure za vsa izražanja v časopisju, ki se ne tičejo vojaških zadev. Dalje naj se odpravi obsedno stanje v vseh onih krajih, ki ne spadajo k neposrednemu vojnemu ozemlju. Izpopolnitev kabineta napravlja konec redkemu spajanju uradov in provizorijev, ki so bili Specialiteta Tahaat paše, ki je od februarja 1917 obenem opravljal ministrstvo notranjih iu zunanjih zadev, začasno pa tudi ministrstva financ iu pošte, kakor tudi kot namestnik vojnega in mornariškega ministrstva. Sedaj je ministrstvo polnoštevilno. Kot nalogo novega ministrstva zunanjih zadev smatrajo med drugim iztrebljenje roparskih tolp, ki zlasti na deželi nastopajo vedno drzneje, tako tla zunaj glavnega mesta nikjer ni več nikake varnosti. Novi minister se je v nekem intervivu izrazil odkritosrčno, kakor sicer ni nikjer navada, o teh nedostatkih takole: »Kamorkoli pogledaš, vidiš siromaštvo in gorje. Vsakdo je prepričan, da take razmere ne morejo trajati dalje in se bodo morale odrediti najstrožje odredbe, da ohranimo naš narod pred poginom ... Dolgo časa se ne bomo mogli več ozirati izključno na vojskovanje. Program vseh ministrov bo preprost, da se uporablja zakon. Zaradi malomarnosti, ki se je v tem oziru vgnezdila pri državnih uradnikih, se bo to v prvem času težko doseglo brez trdote. Vlada se pač ne bo strašila pred nobeno odredbo ... Tudi valiji (pokrajinski guvernerji), od katerih jih je več v zadnjem času delalo po svoji glavi, se opo-zore na svojo dolžnost ali pa neusmiljeno odpuste iz državne službe... Varnost v državi nai sc zopet povrne. Ker so roparske tolpe po večini sestavljene iz ubežni- LISTEK. Rdeči sarafan. Poljski spisal Mihael Czajkovvski. (Dalje.) Kmalu je prišla tudi Pavlina v lahki domači obleki, toda z rožnatimi lici in jasnimi očmi in favno tako ljubezniva in mogoče še krasnejša kot na veselici pri go-spej grofici, kajti moj pogled je odkrival na njej vedno nove privlačnosti. V prvem trenotku so bili naši pogovori nekoliko bojazljivi in zamotani. Kmalu pa ie izginila ta zmedenost kakor pomladanska meglit pred vedno in vedno višje vzdigujočim obrazom žarkega solnca. Nismo govorili o teni, kakršna ie bila tedaj moda, o vsem in o ničemer, ampak smo prišli iz nič na prav mnogo. tnllr!lft"tl/cr|’|i'v zaklad poezije in čustev je hranila ta angelska duSa. od nITosti! od mSermltlrl? dan-'kakrš,lesa ni b l° Kjer je bila Pavlina, je bilo vse tlobro , So bolj zaljubljen kot sem prišel, sem jih zapustil Novo življenje se je začelo za me, kajti pred menoj se je odprl paradiž ljubezni. Pavlina pa je bila ves ta čas, odkar sem jo ljubil, samo uljudna naprant meni iu nič drugega. Ta. negotovost, če me tudi ona ljubi, je podvojila moje hrepenenje, utrdila mojo voljo m me oprostila satanske moči baronove. Skoro vsak dan sem se peljal v Jampol, ne da bi me oče vprašal, kaj imam tam opraviti. Saj je pa tudi ime! dosti opraviti z ženitvijo sestre z baronom, kakor tudi z mojimi pripravami za uradno življenje, mogoče tudi s poroko v Petrogradu. Dovolita mi, da vama povem tudi vse podrobnosti, ki imajo samo za zaljubljenca pravi pomen, za drugega pa prav nobenega nimajo. V Pavlini je bila združena poleg telesne krasote tudi krasna duša. Ona je bila edina opora stari materi, tolažba iu angel varuh bolehni sestri Heleni. Podložniki so jo ljubili in siromaki blagoslavljali1 tako ponižna in dobrotljiva ie bila, da me je vedno spominjala na mojo mater. Tisočkrat sem ji že prej poljubil najudanejše roko in ie že prej slišala, da jo oboževalno ljubim, predno sem iz njenih ust izvabil: ».laz te ljubim.« Tedaj šele sem bil brezmejno srečen, kakor more sploh komaj biti srečna kaka duša! Kako srečen sem bil, ko sem čutil njeno roko v svoji iu ko sva si obljubila večno ljubezen in zvestobo pri spominu njenega očeta in moje tnateie! Kako lep se mi je zdel svet od one ure, kako dobri so vsi ljudje. Kamor sem se ozrl, povsod je bilo vse pozlačeno od ljubezni moje Pavline! Kako rad bi bil razsejal svojo srečo med vse ljudi, med vse stvarstvo. In kljub temu je bila moja sreča tako kratka. Spominjam sc še tlobro. kot bi bilo danes: bilo je v oktobru. V par dneh bi se imela vršiti poroka barona s sestro. Navsezgodaj je pihal mrzel sever, ko sem zajahal svojega konja, zavivši se v plašč. Spremljal me je samo Dolota, rmenkast hrt. Krenila sva jo proti Jampolu. Med potjo so me obletavali hripavi krokarji. Moj dir-jalec, sicer tako uren in gotov, se ie danes večkrat iz-podtaknil in nikakor nisem mogel priti dalje. Tokrat sem dobil mater samo in izvedel sem od nje, da je Pavlina odpotovala za nekaj časa. »Vi gotovo veste, gospod .!aplo\viecki, da vam iz srca vse tlobro želim in svojim otrokom najboljše. Ne zaradi rodu — kajti tudi moj mož je bil plemenit — ampak bogatstvo iu sedanji ugled vaše cenjene družine stavita neprehodno mejo med vami in mojo hčerjo: Vaš oče ne bi te zveze nikdar dovolil. Ze zdavnaj vem za to ljubezen sedaj pa mora biti konec temu. Vi sami boste našli tolažbo v velikem svetu - • kakor moja hči utehe svojemu srcu v izpolnjevanju dolžnosti do mene!« Ves iz sebe sem skočil pokoncu in zakričal: »Moj oče mora iu tudi bo dovolil! Pavlina mora postati moja žena in jaz njen soprog!« Ne da bi mi kaj odgovorila, sc je žalostno nasmejala, kakor zdravnik, kadar hoče umirajočega varati z nado. Med potjo proti domu sem prvič zadel na težkoče, premagati namreč voljo očetovo. Toda vendar nisem izgubil vsega upanja. Tolažil sem se, češ, kakor vsak za-ljubljenec, tako mora biti in tudi bo! (Dalje prih.) kov, bo vojaška uprava pridobila za armado potom svoje odredbo na stotine mož... Prebivalstvo se mora poučiti, da se sme pritoževati v zmislu členov 14 in 54 državnega temeljnega zakona, in se ne sme bati morebitnega maščevanja onega, zoper katerega se pritožuje. Minister računa pri tem zlasti na sodelovanje časopisja. Najstrožje se bo postopalo proti uradnikom, ki se sami pečajo s trgovino ali pa imajo s kupovalci in navijalei cen skupne kupčije. Tudi se naj prepreči, da bi valiji in drugi visoki uradniki, potem, ko so izstopili iz urada, ostali v ozemlju zadnjega svojega delovanja, da bi s pomočjo svojega pridobljenega vpliva delali kupčije. Tudi vodji novoustanovljenega prehranjevalnega urada Kemlu Beyti se pripisuje mnogo eneržije. Da hoče državno vmešavanje pri trgovini z dežeinimi pridelki omenjati i najmanjšo mero, seveda tudi to nekaterim ne bo po godu, kar znači kako silno je razvita korupcija. Uvoz in izvoz naj uredi izključno novi departement, pri čemer naj služi najbolj sistem izmenjave. Produkti, ki so neob-hodno potrebni za življenje, naj se ne izvažajo, dokler ne presega zaloga potrebščine najmanj za dve leti. Koliko se bo zgoraj navedenih reform izvršilo, bomo še videli. Mnog teh podanih načel novih turških ministrov bi pristojalo tudi vladam drugih držav.________________ Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 12. septembra. Uradno se raz-gilaša: Na tirolski snom ti mestoma boji patrulj. Na Miointe Asolone simo krvavo odbili ilta/lijain-siki napad. V Ailbanliji srno na pobočju Tomori -oe :i«vtršiil!i uspešen napad ter iztrgati .sovražniku znaten del nje©o Ogri za svobodo tiska. Sindikat budimpeštanskih dnevnikov je vložil energičen protest proti odredbi vojne uprave, ki je prepovedala nadaljnje pošiljanje socialno demokratičnega glasila »Nepszava« na fronto. Sindikat zahteva od vojnega ministrstva zadošečnja za te/ko kršenje tiskovne svobode. Cesar Viljem o vojni in miru. Cesar Viljem je imel v Essenu na Kruppove delavce nagovor, v katerem je iiaglašal njih zasluge v sedanji vojni. Cesar je izjavil, da je storil vse, da bi prikrajšal nemškemu narodu iu vsemu kulturnemu svetu to strašno vojno. Nemčija je ponovno pokazala svojo pripravljenost za mir, toda sovražniki so odgovarjali vedno znova z absolutno voljo, uničiti Nemčijo. Zato moramo vojno nadaljevati. Gre predysem za to, da zadamo sovražniku čim večje izgube. To se je že zgodilo iu sc godi še naprej. Sedaj se bližajo zadnji napori. Sovražniki poskušajo zanesti v nemško armado iu mornarico kali razdora, da bi tako dosegli njun poraz, ker se jim v odprtem boju to ni posrečilo. Cesar Viljem je končal s pozivom, naj politične stranke opuste medsebojne boje iu se združijo v močan blok, ki bo z močnim si -cetn iu železnimi mišicami nadaljeval boj proti vsemu kar se stavi Nemčiji nasproti, pa naj traja ta boj še tako dolgo. • Pogodba Avstro-Ogrske in Nemčije z Ukrajino. Iz Kijeva sc brzojavno poroča dne II. septembra: Ukrajinski minister Gutnik, avstro-ogrski poslanik drof For-gach in nemški poslanik baron pl. Mumm so podpisali danes pogodbo, ki ureja gospodarsko in finančno razmerje med Ukrajino in Avstro-Ogrsko iu Nemčijo do konca gospodarskega leta 1918/19. Ukrajina bo dobavljala osrednjima velesilama določeno množino žita, sladkorja iu drugih živil ter surovin ali njih izvoza. Najvažnejša ukrajinska živila, posebno žito in sladkor, sc bodo plačevala temeljem ukrajinskih notranjih cen. Osrednje velesile bodo dobavljale Ukrajini velike množine premoga in minerali). V pospeševanje prometa med omenjenimi velesilami in Ukrajino ter prevoza, o železniških tarifih in o carinah so se sklenili dogovori. V zvezi z gospodarsko pogodbo se je sklenila finančna pogodba v višini 161)0 milijonov karbovancev, ki zagotovi Ukrajini valuto osrednjih velesil, katero potrebujejo, da utrdijo vrednost svojega denarja, osrednje velesile pa dobe potrebna ukrajinska plačilna sredstva. Kurz znaša 50 karbovancev za 100 kron in 85 karbovancev z 100 mark. Nemčija posreduje med Rusijo in Ukrajino. Iz Berlina se poroča: Ukrajinski ministrski predsednik l.isogub, ki se je mudil nekaj dni v Berlinu, je zastopnikom nemškega časopisja o namenu svojega potovanja v Berlin izjavil, da je naprosil nemško vlado, naj posreduje glede mirovne pogodbe med Rusijo in Ukrajino. Nemška vlada je prošnji ugodila. Kakor poroča VVolffov urad, je tudi Rusija izrazila željo, da bi čim prej nastali zopet normalni odnošaji med Rusijo in Ukrajino. - Italijanska ekspedicija v Rusiji. Kakor smo že po ročali, je nedavno dospel na munnansko obrežje kontingent italijanskega vojaštva, da se udeleži ententne akc.je v Rusiji »Corriere della sera« javlja, da sestoji ta kon-tingnt iz vojakov, ki so bili cela tri leta v najmrzlejših odsekih italijanske fronte. Oprelicui so s sankami, smučmi, kožuhi .n z vsemi pripomočki polarnih potovalcev. Radi klica: »Živel socializem!« — pet let ječe. fz Ltigana: Pred sodnijo v Catanij; se je pričel 9. t. m. proces proti Arturju Beli, tajnikom ital.janske socialne stran-‘>c. sedaj vojaku, radi veleizdaje in vojni sovražne propagande. Ko je Bela izjavil tekom procesa, da gre za tendenčni proces, je predsednik ukazal, da ga odpeljejo iz dvorane. Bela je na to zaklical: »Živel, socializem!« na kar ga je vojaška sodnija radi težke insubordinacije obsodila na pet let ječe. Predsednik kitajske republike. Kitajska legacija v Haagu javlja, da je narodni zbor izvolil softiasuo bivšega predsednika ministrskega sveta Cu-je Cenga za predsednika kitajske republike. Novi predsednik jo eden najodličnejših zastopnikov stare cesarske birokracije. Bil je svojedobno podkralj v Mandžuriji. Kdo ima izgubo? Mnogo sc jadkuje po nekaterih časopisih, češ, kako zelo so udarjeni kmetje med vojno, ter da je napačna trditev, da so si med vojno opomogli, ker da je treba upoštevati, da so jim pobrali živino, da so ob orodje in da so jim domovi rušijo. Nekoliko le bo tega res: po l< n pili jim n,so vso živino, vsega orodja jim ni snedla rja in nobena poštena hiša ne razpade tekom treh let; vse se da z nekaj izdatki nadomestiti — če ima kdo denar. Iu tega ima kmet! Sicer je pa marsikdo svoj inventar še izboljšal iu pomnožil med vojno. Dalje je napačna trditev, da kmet nima obleke, perila, čevljev in drugih takih nujnih potrebščin, zakaj znano je, da kupujejo že najraznovrstnejše galanterije — ker z denarjem faktično že ne vedo kam! Torej so si —• naš kmet vendar ni neumen — gotovo nabavili poprej take stvari, ki jih rabijo. In če bi si jih tudi ne — a so si jih • so imeli srečo, da so jim stradajoči meščani iu begunci nanesli v zameno za živež več kot bi smeli — če nočejo nekega dne sami nagi hoditi. Saj je dejstvo celo to, da nočejo niti zamenjavati več, češ: tega pa tega že imamo. Kmečke težave so torej le delne, a najvažneje vprašanje teli let — kruli — je bilo zanje rešeno ugodno. Saj sami pravijo: najprej smo mi... Imajo seveda prav! lit le krivica se jim dela, če se preveč besediči o njih revščini, ker se« i i h tako slika kot nekako omejene in zaostale. Pravijo: pred vojno je kmet tičal v dolgeh — torej napol brez doma, četudi mu je bila hiša v boljšem stanju; danes je pa sleherni brez dolga— torej na svojem in. gotovem domu, ima še naložen denar itd. Kako je na slabšem? Brez oblek tudi poprej ui bil, v treh letih se pa tudi vse ne raztrga, in zdaj si je — če je le hotčl lahko nakupil, ker denarja mu ni manjkalo, poleg tega pa so mu meščani in delavci nanosili v zameno za živež — torej je zlahka prišel do blaga, če tudi ne bi bil hotel. Sedaj lia primerjajmo pretežno večino meščanskih in delavskih slojev. Vsi ti so občutili draginjo, ker so morali životariti s skoro prvotno plačo. Cc je kmet moral kaj dražje plačati, je tudi dražje prodal. Tudi je imel kmet to udobnost, da se mu ui bilo treba več bati biriča, dočim so meščani ves čas v strahu, tla jim gospodar zopet zviša najemnino ali jih celo postavi na cesto. Teh občutkov kmet ne pozna iu ne pozna tudi stroškov, ki so danes v zvezi s selitvijo. Ce je ta ali oni fme|\kaj prihrankov, mi: jih je draginja požrla; že poprej le za silo opremljeni, si zbog rastoče draginje niso mogli omislili novih — kar vse ie kmet že pri trgovcih zlahka dobil za svoje pridelke , staro je razkapalo. in danes so nagi, bosi, so brez denarja, s« s t r a dali in sploh živeli slabo ves čas vojne in v rodbinah se širijo bolezni in gospodari jetika. Kdo je torej doprinašal največje žrtve? Pa še nekaj. Tožijo, da morajo tudi najemnike dražje plačevati, dati jim hrano itd. Tu je pa velika razlika, in sicer med izdatki iu — prejemki. Le malo so poskočile dnine, vsaj povečini so bile delavke ženske, no in kako plačuje kmet ženske moči, je znano, poleg tega so to izdatki, ki trajajo pri kmetu le nekaj dni v letu in se oči-gled zahtevanim cenam za živež, tudi tiajtiavadnejši, najslabši, naravnost izgube. Mezdni izdatki, v primeri z izkupičkom v jeseni, so naravnost neobčutni; to tembolj, ker hrano, ki jo je dobil posel, kmet vendar ne more računati po hotelsko, ker je to njegov lastni pridelek, ki ga je pridelal skoraj po prejšnjih cenah. Vojna ne prinaša blagostanja, to je, a žrtve, ki jih doprinašajo sloji, so sila različne. Najnesramnejsa pa je trditev, da draginjo povzročajo delavci, konsumenti, a ne producenti in v prvi vrsti izrodek človeštva • pie-kupčevalci! Vemo, kje ie vzrok. Ne poznajo nas in ne ščitijo. Delavec ima svojo edino zaslombo v organizaciji. Dnevne vesti. Stanovanjska mizerija v Ljubljani. Znano je že, da ima naša bela Ljubljana v stanovanjskem oziru naravnost škandalozne razmere. V celi Ljubljani se danes ne dobi enega revnega prostega stanovanja. Vedno so nas tolažili, da stanovanj ne bo manjkalo, ko odidejo iz Ljubljane begunci in razni uradi. Sedaj so ti že večinoma odšli, a prostih stanovanj je še manj kot prej. Vse. kar je, gre pod roko za velike nagrade v hrani, ki jih ne more vsakdo dati. V Ljubljani se že delj časa nahaja naša vsem znana gledališka umetnica gospa B o r š t n i -k o v a, išče ves čas skromno stanovanje, a ga ne inore dohiti, dasi roma od hiše do hiše. Ali res ni nobene dobre duše. ki bi tej umetnici vsaj priporočil skromno stanovanje, da ne bo prisiljena v hotelu stanovati — in stradati. Skrajni čas bi bil, da bi mestna občina kaj ukreni!;! v stanovanjskem oziru, ker slučaji gospe Borštnikove niso osamljeni, marveč jih je mnogo. Žalostno jel da v ljubljanski občini nimajo nikakršnega zmisla za socialno skrb. To Vse so grehi rrtinulih dni, pa tudi sedaj bi se še dalo marsikaj popraviti in nadomestiti. Naši mestni očetje nočejo razumeti, da socialno izboljšanje razmer, prinaša blagoslov le občini in da se v socialno naprave založene glavnice obrestujejo. • Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske v času od 1. do 7. septembra 1918. Novorojencev je bilo 16, I mrtvorojenec; umrlo je 29 oseb, 15 domačinov in 14 tujcev; za grižo so umrle 4 osebe (med njimi 1 tujec), za jetiko 7 oseb (med njimi 2 tujca), za različnimi boleznimi IH oseb. Za nalezljivmi boleznimi so obolele, in sicer za grižo 4 osebe (2 tujca in 2 vojaka). V Ljubljani in po Kranjskem sploh razsaja griža precej močno. Bolezen ima nevaren značaj. Kjer ni mogoča čimprej zdravniška pomoč, tam se naj odpravi bolnika v bolniščnico, kjer ima potrebno nego, ki je doma ne more imeti, zlasti ne ob seuaniih razmeri,h. — Pomožna šola za otroke, ki se težko uče. Starše opozarjamo na razpis c. kr. mestnega šolskega sveta glede pričeika pouka in vpisovanja učencev in učenk v P o ni o ž n o šolo. Ta šola, ki je le začasno nastanjena zasedaj v hiši št. 21 v Cerkveni ulici, sestoji iz petih oddelkov, ki odgovarjajo petim razredom ljudske šole. Sprejemajo se k otroci, ki se težko uče in vsled telesne slabosti ali manjše nadarjenosti ne morejo hitro slediti pouku v ljudski šoli. ^Pouk je lahek in tako urejen, da si vsak učenec in vsaka učenka, bodisi se tako slabo nadarjena. prisvoji najpotrebnejše znanje iz liudskošolskih predmetov za poznejše življenje. Duševno zaostali in manj nadarjeni otroci, ki se bore v ljudski šoli z največjim naporom z učivom, se na tej šoli vsled individualnosti in nazornosti pouka in požrtvovalnosti ter velike potrpežljivosti učiteljstva vendar priuče predpisanega učiva. Dogaja se žalibog čestokrat, da otroci, ki se težko uče, po več let posedajo v istem razredu, kar jim uniči vse zanimanje in veselje do pouka, jih. duševno popolnoma otopi in onemogoči njih napredek. Zato naj starši vsakega takega otroka takoj pošljejo v pomožno šolo, kjer bo svojemu duševnemu stanju primerno gotovo napredoval in dosegel učni smoter. — Vpisovanje v pomožno šolo se bo vršilo v nedeljo, dne 15. t. m. od 9. 12. dopoldne v Cerkveni ulici h. štev. 21. Učitelji gredo dno 15. septembra n‘a svojo delo v šolo! Deputacija kranjskega učiteljstva je dobila na merodajnem mestu zagotovilo, da dobi učiteljstvo, dne 1. oktobra t. I. z mesečno plačo vred izplačano draginjsko doklado v izmeri 90 odstotkov. Ker se je vsaj deloma ustreglo učiteljski zahtevi, je s tein razveljavljen sklep, ki ga je bilo učiteljstvo storilo na svojem sestanku dne 5. t. m. v »Mestnem domu« v Ljubljani. — Čudno postopanje aprovizacijskega odseka za celokupno ljubljansko učiteljstvo pokaže se nam v svetli luči ob razdelitvi masti. — Aktivnemu učiteljstvu se je delila mast že pred mesec dni, vpokojencem, vdovam in sirotam učiteljskega stanu pa v torek, dne II). t. m. dopoldne. Da se ta mast razdeli edino le med izvoljence razposlal je aprovizačni odbor pisma že v nedeljo ali pondeljek. In tisti srečni, ki so pisemca v roko dobili šli ?0 "\S,V' Jak0ba trK po n,ast: kclor ie Prepozno obvesti-o o i, ni dobil ničesar; nekaterim, ki so tekom prete-cenega tedna za karte-legitimacije vplačali po eno krono od osebe, torej po 2. 3, 4 ali še več kron, pa celo nobenega obvestila razposlali niso. Kdo je to krivico storil prizadetim, naj se sramuje do dna svoje umazane duše! — Ako smo doori, da skladamo v aprovizačne namenu kronice, mislimo, da sc naj tudi vsem enakomerno razdeli, karkoli dobi ta aprovizačni odbor, katerega član je tildi c. kr. okrajni šolski nadzornik Lavtežar. — Poživljamo torej vse piizadete, ki niste še naročenih čevljev, plačane kaviue primesi in v torek nobene masti dobili, da se takoj zglasite pri društvenem tajniku, da vložimo pi itožbo. Pozdrav vsem! <0.r u š t v f- n i tajnik. Aprovizaciji c. kr. državne železnice na uho! Pa ne na uho, nega na vsa ušesa bodi žalostno potoženo, s kakšnim kruhom nas hran.. Odločno protestiramo proti 'C.i brozgi, zakaj vsi gotovo nimamo kokoši, da bi zajije Plačevali tako drago pičo. — Vsa čast ljubljanski apro-kloniti'' k' ie V r>redzadnl' aprovizačni seji sklenila, od-aprovizacii"eU*'tn° ,lloko- drugače pa dela naša ljuba pa - čistoa’nie t tak° n:yl° skrbi’ za "aSo °troke nega zdroba jim Poe>Siiii,,ma v5tetih; na,nc3to Porabilo za lovenje PodLTT16" kruh’ ki bi se lahko “Poskrbeli. Plače Imamo tudi lL^lSanie ccne’ t0 80 pa po’ zevati? Ne pritožba, nego pre sk«6’ |l°rei čemu so prit0' Statira, je li to kruh za - ljud, £ ^T'0’ da ko"' nam pa odrinejo ravno tisto moko ja 0nl‘Tlo.kruh> .i t i a- m iz nje napra- vimo dober k r u h. 1 o se pravi, izmozgati slabo plačane in revne trpine. — Pričetek šolskega leta 1018/19 na ljubljanskih utrakvlsiičnili gimnazijah (1. in 11. državna gimnazija). Vpisovanje v I. razred dne 16. septembra, sprejemne izkušnje v 1. razred dne 17. septembra. Ponavljalne, dodatne in sprejemne izkušnje v 11. — VIII. razred dne 18. septembra. Vpisovanje v II. do IV. razred 19. septembra dopoldne, v V. do VIII. razred 19. septembra popoldne. Pouk se prične dne 21. septembra ob 8. uri zjutraj. — Premeinba posestva. Po Ljubljani se govori, da je kupila Jadranska banka v Ljubljani tukajšnji nemški kazino za 1.600.000 kron. Ljubljanski trgovec J. Orobel-nik je kupil VVettachovo vilo. — Gostilničarska zadruga v Ljubljani je kupila Pessiakovo hišo v Križevniški ulici za 70.000 kron. — Sirotišnica za vojne sirote. V Št. Vidu nad Ljubljano se otivori meseca! oktobra sirotišnica za vojne sirote. Poročajo tpa, da bo mogla sprejeti sirotišnica le kaklih 15 dečkov, do-črm se jih ije oglasilo veliko število. — Smrt po ročni granati. Mihaela Sfiligoj, kmeta iz Pevine pri Gorici, je našla hči v nekem italijanskem za-kopu poleg njegove barake mrtvega. Imel je odtrgani obe roki, trebuh pa razparan, obraz močno poškodovan. Pokojnik jc najbrže ponesrečil ob eksploziji ročne granate, ki jo je moral tam najti. Ponesrečenec ima štiri sinove v vojni, njegova žena pa prebiva kot begunka s petimi otroci v celjskem okraju. Mož je bil doma na vojaškem dopustu, ki ga je imel do konca novembra. — V Kanalski dolini na Koroškem se doslej ne gane ničesar, da bi se ljudstvu pripravila porušena stanovali-šča. Pravijo, da ni delovnih moči iu ne materiala za to. Pa je vse polno barak, ki razpadajo. »K. T.« poroča, da stoj. pri Katicah v ziljski dolini še sedaj celo krasno mestece samih krasnih vil, kjer je svoj čas stanoval divizijski štab. lin milijon so baje potrošili za zidavo teh vil. Tudi pozimi so tam krasno živeli in neki visoki častnik je tam na dopustu. Pa za vse to se nihče ne zmeni — zato pa se mora v zaledju vse mogoče . jkvirirati. — Nesramno oderuštvo. S Štajerskega nam pišejo: V Dzu je prišlo troje ljudi v neko gostilno in si naročilo večerjo. Pojedli so štiri pečene piske s salato. Ko so zahtevali račun, jim je računala gostilničarka za večerjo 225 kron. In ui oblasti, ki bi se pobrigala za tako nesramno oderuštvo?. . Z Blance pri Sevnici. V naši občini stanujeta mož, ki je star 70 let iu žena, ki ima že tudi svojih 60 let. Imata dve hčerki še doma. v vojsko sta pa poslala pet sinov, in sicer Ivana, o katerem ni sluha že od leta 1914., Maksa, Antona, Jožeta in Franceta. In o vseh teli že dolgo časa nista dobila nobenih sporočil. Starčka sta za delo nesposobna in dobivata za vseh pet sinov le 1 K 60 vin. preskrbnine na dan. Pri nas je župan g. Robek in ta pravi. da že ve kaj dela, dasi imajo kmetje veliko večje podpore, lo je gotovo krivično. Pripominjamo, da je županova dolžnost, Ua priporoča in poskrbi za prizadele ljudi tako podpore, kakršne jim gredo, ne pa da jih pri-krajšuje. 'lakih krivic se dogaja mnogo. — Pošljite nam natančen naslov in podatke o rodbini, da primemo gospoda župana za ušesa, če bo potreba. Prizadeta naj se pritožita tudi na višjem mestu. Nastavljanje za živila v Pulju. Trdnjavski komisar razglaša, da imajo, ker je promet po ulicah do petih zjutraj prepovedan, vojaško-policijski stražniki nalog, da morajo preprečiti nastavljanje občinstva pred prodajalnami pred peto uro zjutraj in naznaniti nepokorne. — Stavka rudarjev v ostravskein revirju je končana. Delavstvo se je zadovoljilo z odločitvijo pritožbene komisije. Preki sod .ie razglašen v okrajih Bosanska Dubtica, Bosanska Gradiška, Prijedior iin Prnjava v Bosni. Velika železniška nesreča. Na Poznan j- Sk-eni se je pripetila v sredo pred scheldemuhl-sskem kolodvorom veilliika nesreča. Otroški vlak je zavo>ziil v tovorni vlak. pni čemer je bilo libidih 33 otnok, ran/jenih pa KS oseb. — Odprava smrtne kazni v Švici. Zvezni svet je sprejel zakonsko osnovo novega švicarskega kazenskega zakonika, ki poenostavlja posamezne kantonske kazenske zakone in med drugim odpravlja tudi smrtno kazen. (ilede odprave smrtne kazni pravi novi zakonik: Za o pia\o k.ikoi tudi za dovolitev smrtne kazni se dado na\ esti do >i i razlogi. Nujni pomen pa ni mogoče vsiliti niti prvim, niti drugim argumentom. Za stališče k temu vpiasanjii so merodajna prepričanja, vrednotne sodbe in čustveni momenti. Odklanjamo smrtno kazen, ker je sti- j rov, fini čut žaleč način kazni, ker se uničuje s tako kaz- j n i jo nele hudodelec, ampak pod okolnostmi tudi človek, | ki se utegne poboljšati, ker ne vpliva vzgojevalno in ker ! ni neobhodno potrebno sredstvo za kaznenjo zločinstva. ! Zadnje vesti. Iz parlamenta. Dunaj, 12. septembra. Odsek za obnovitev je razpravljal danes o znanem poročilu pododseka v zadevi ga-liških državnih gojzdov. Odsek je soglasno sklenil, da se otvori debata o poročilu pododseka. Ko je poročevalec Wrubel podal poročilo, jc poljedeljski in,nister groi Syl-va-Tarouca izjavil, da trditev o poldrugi milijardi škode ni pravilna. Oblastva so storila vse, da preskrbe prebivalstvo z drvi. Minister ie izrazil željo, naj se zadeva v pododseku primerno pojasni. — Finančni odsek ie nadaljeval razpravo o vinskem davku ter odobril prvih trinajst točk predloge. Popoldne se je razprava nadaljevala. — Komisija za vojno gospodarstvo je nadaljevala svoje razprave o centrali za usnje in kože. Sklepi poljske ljudske stranke. Sklepi poljske ljudske stranke v Tainnioivu pričaijo, da stoji ta stranka pod vplivom vse-/pciijakav, ikii lahko talko tam bolj. vplivajo na politiko poljskega kljuba, ne da bi mu pripadali. V zahtevi, da naj goji poljski Ikkib ozke stike iin soglasje s 'slovanskimi strankami v parlamentu, se kaže še najbolj ta vpliv Glombinski-■jeve skupine. Sklenjene resolucije se glase: 1. Pcjjski narod v Galiciji, čigar zastopstvo se je. sestalo v Tarnovu, izreka svojo [solidarnost z ■vsemi poljskim narodom v vseh poljskih ozemljih. Veis poljski narod protestira proti zločinu delitve Poljske in proti vsem prizadevanjem, kii gredo za tam, da zmanjšajo integriteto poljskega naroda, (zaplenjeno). 2. Z ozirom na dejstvo, da pomagajo slovanski narodi poljskemu narodu, pripoznajjo Poljaki potrebo sporaziun-Henia in ozkih stikov s slovanskimi brati v svr-! ho skupnega nastopa, in poživljajo klub poljske ljudske stranke, da vpliva v parlamentu na poljski klub v tem smislu, da ta vzpositaivii in goji v parlamentu z ostalimi slovanskimi strankami vsestransko soglasje. 3. Poljski kmetje zahtevajo takojšnjo izvedbo agrarne reforme, ker mora priti poljska zemlja izključno u Nemčijo in Iztočnim morjem meječe obiobue države samovoljno zopet podvreči ruskemu carizmu ali pa pognati v nevarnosti državljanske vojne in revolucije. Na iztoku je za nas mir in ostane mir za nas, če to tudi ne ugaja našim zapadnim sovražnikom. Sicer pa se predvojna posest zemlje lahko povsod obnovi. Pogoj je seveda za nas In naše zaveznike, da se nam vrne vse, kar smo posedovali I. avgusta 1914. V prvi vrsti mora Nemčija dobiti svoie kolonije, pri čemur ni treba izključiti misli kake menjave, če bi tako kazalo. Cim bo sklenjen mir, moremo rni Nemci opustiti zasedeno ozemlje; tudi Belgijo zapustimo brez obremenitve, čim bomo sigurni, da ne bo nikdo v deželi na boljem nego mi. Ostanejo le še odškodnine od obeh strani. Ce bi nas bili pustili mirno pri delu, bi ne bilo vojne in škode radi vojne. Ne gre torej za to, če dobimo mi kaj za škodo. V notranjosti so uverjeni, da so nas po nedolžnem napadli in da imamo pravico do odškodnine. Narodi na zemlji vpijejo po zaščiti proti nadaljnemu propadanju, vpijejo po zvezi .narodov, mednarodnem razsodišču in enakomernem raz-oroženju. Radi ugovorov Nemčije se ne izjalovi nobena teh zahtev. Ce se bo razpravljalo v posameznih državah o varstvu narodnih manjšin, bomo postopali po mednarodnih določbah. Močni in mogočni, uverjeni o svoji notranji s.li, bomo skupno z drugimi narodi varovali svetovni mir. Mi zavračamo odgovornost za kri, ki bo še tekla na glave sovražnikov. Na naši zunanji in notranji fronti se razkrši uničujoča volja naših sovražnikov. Sccialricdemokratični protest preti pruski volilni reformi. Berlin, 12. septembra. Socialno - demokratično strankino vodstvo prijavlja v »Vorvvartsu« na čelu lista nov poziv, v katerem pravi med drugim: Velika večina našega ljudstva se je v tej vojni prepričala, da se ne bojuje za obstoj Nemčije, kakor se je to godilo pred vojno, temveč za boljšo in svobodnejšo Nemčijo. V tej misli so jo še bolj prepričali številni ministrski govori in končno osnova volilne reforme z dne 11. julija 1917. V imenu milijonov, ki danes ne morejo uveljaviti svoj vpliv na vladne sklepe, najodločneje protestiramo proti nadaljevanju volilne komedije v gosposki zbornici in zahtevamo takojšnjo razpustitev državnega zbora.'Stran s trorazred- j nim parlamentom! Stran z gosposko zbornico! Dajte nam : splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico! Živela j demokracija in mir! j Pruski fevdalci za potvr.ro volilne reforme. Berlin, 11. septembra. V komisiji za volilno refor- ! mo so predlagali konservativci poseben predlog, ki naj > spremeni paragraf 3. volilne predloge. Novi predlog naj ! se v glavnem glasi takc-le: Vsak volilec ima svoj glas v : volilni skupini svojega poklica. Notranji minister se je načelno izrekel proti uvedbi volilne pravice po poklicu. ; Razprava o tem vprašanju se sploh ni izvedla do konca, j Italija in jugoslovansko vprašanje. London, 12. septembra. »E)aily Mail« poroča iz Rima: V tukajšnjih parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da izbruhne ministrska kriza še pred sestankom parlamenta. Javna tajnost je, da sta ministra Berertini in Bissolati sklenila podati demisijo, če vini ji minister Son-nino ne izpremeni svoje politike napram Jugoslovanom. Bissolati želi, da se ustanov, jugoslovanska legiia na ita-lijanski fronti ter zahteva, da Sormino poda pomirljivo izjavo o jugoslovanskem vprašanju. Ce izstopita omenjena ministra, je pričakovati dnlekoscžnih izpremeb v kabinetu. Kongres angleških strokovnih organizacij. London, 12. septembra. Reti dan kongresa v Der- ; byju se je razvila zelo živahna debata o predlogu Arne- j r.kanca Havelocka Wilsona, ki meri na to, da se osnuje i med angleškim delavstvom nova vojna stranka. VVilso- j nov predlog je bil po mestoma burni debati z veliko večino odklonjen. Kongres je sprejel nadalje resolucijo za homerule na Irskem in za ohranitev svobodne trgovine po vojni. Strašna eksplozija v Odesi. Odesa, 11. septembra. Strašna eksplozij ja v ukrajinskih rmmicijskliih skladiščili v O-des/i je liimeilia za -posledico štaviitae smrtne žrtve, katerih števliilo še ni ugotovljeno, 'leni se pridružujejo še stotine ranjenih in poškodovanih. Ententmi agenti so si že dalje časa inniza-devailii, ©ngariiiziirati pni kovinarskih delavcih stavko, ki naj tod bila izbruhnita dne 31. avgusta. Teiga dne so zletela v zrak munioijska skladišča, stavka pa se je Izjalovila in tudi o-deško prebivalstvo je ostalo mliimo. Učinek prve eksplozije je bil strašen. Na vse strani padajoči izstrelki so zažigali skladišče za .skladiščeni, na tisoče granat je žvižgalo po zraku. Slev. 209 Uničenih je bito okoli 200 skladišč. Katastrofa je nalikovala pravcati bitki. Španska ostano nevtralna. H a a g, 12. septembra. Nevtralnemu časopisju se poroča iz Madrida: Španski kabinet bo prihodnji petek na ministrskem svetu definitivno rešil špatisko-nemško zadevo glede podmorskih čolnov. Ljudstvo v svoji celoti kaže trdno voljo, ohraniti nevtralnost. Ministri se podajo na agitacijsko potovanje, da pomirijo javno mnenje. Finsko vprašanje. tl e 1 s i n g i o r s, 12. septembra. Princ Ludvik Karl Hesenski je izjavil, da sprejme kraljevsko krono finsko. Deželni zbor se sestane 29. septembra, da izvoli kralja. iz stranke. Sodrugom in sodruginjan na Koroškem! V nedeljo, dne 15. t. m. se bo vršila v Celovcu v ho-I telu »T rabezinger« | Deželna konferenca j slovenskih koroških socialnih demokratov, j D n e v n i red: 1. ustanovitev deželne organizacije jugoslovanske so-j cialno demokratične stranke na Koroškem —- poroča so-• drug S i 11 e r iž Trbovelj. 2. strankin tisk — poroča Sodriig Pet e ja n iz j Ljubljane. 3. aprovizacijska organizacija na Koroškem — poroča sodrug Ant. Kristan iz Ljubljane. Vsi sodrugi in sodruginje, kj se hočejo udeležiti te konference, naj se zglase ob 2. popoldne v Celovcu v hotelu Trabezinger. Ljubljana, dne 10. septembra 1918. fzvrševalni odbor jugoslovansko socialno demokratične stranke. Okrajna konferenca za idrijsko-logaški politični okraj se bo vršila v nedeljo, dne 29. septembra t. I. ob 9. dopoldne v salonu gosp. Kunca v Logatcu z dnevnim redom- 1. Poročilo o stanju socialističnih organizacij: a) politične in gospodarske, poroča sodrug I. Štraus; b) strokovne, poroča sodrug P. T reven; c) izobraževalne, poroča sodrug A. 15 a j v. 2. Organizacija in taktika, poroča sodr. Pete jan. 5. Politični položaj, poroča sodrug Ant. Kristan. I. Tisk, poroča sodrug P c t c i a n. 5. Stanje občinskih aprovizacij, poroča sodrug 1. 'I S t r a u s. (i. Slučajnosti. Na konferenco naj pošljejo brez omejitve števila delegate vse socialistične organizacije, strokovne, politične, gospodarske in izobraževalne. Dosti, ki se želijo udeležiti konference, naj se pismeno ali ustno priglasijo pri ravnateljstvu »Občnega konsuinnega društva« v Idriji. To velja tudi za vse organizacije. Ker bo na tej konferenci dana prilika, obravnavati tudi o aprovizacijskili razmerah v okraju, se pričakuje udeležbe naših sodrugov in somišljenikov iz vseh občin. Delavsko gibanje. Draginjsko doklado pritieejo delavcu za ves čas delavne pogodbe. Med čevljarsko zadrugo v Judendorfu in delavci te tvrdke obstoji dogovor, po katerem se plačuje draginjska doklada 300 dni, vojna doklada pa 365 dni v letu, istotako doklade za žene in otroke. Neki delavec je zbolel in tvrdka mu je odpovedala službo med boleznijo. Med št rinajstdnevno boleznijo se je tvrdka branila plačati delavcu doklade, češ, da so te določene samo za delovne dni. Komisija za pritožbe v Gradcu pa je razsodila, da se morajo plačati doklade za ves čas delovnega razmerja, torej tudi med bolezu jo. škili stotov rjavega premoga. Prvo polovico leta je znašala produkcija 85.8 milijonov (— 9.5 milijonov) črnega in 120.3 milijonov (— 2.6 milijonov) meterskih stotov rjavega premoga. I orej je produkcija premoga nazadovala za več kakor 12 milijonov meterskih stotov. Aprovizacija. Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi idcaizmicajni B prejmejo goveje imieso v soboto, din e 14. t. m. popoldne v cerkvi siv. Jožefa. Dotočen je tale red. od 1 do pol 2 štev. 1 do 200, od pol 2 do 2 štev. 201 do 400, od 2 do pol 3 štev. 401 do 600, od pol 3 do 3 štev. 601 do 800, od 3 do pol 4 štev. 801 do 1000, od pol 4 do 4 štev. 1001 do 1200, od 4 do pol 5 štev. 1201 do 1400, od pod 5 do 5 štelv. 1401 do 1600, >od 5 do pol 6 štev. 1601 dio 1800, od pol 6 do 6 štev. 1801 do 2000, od 6 do pol 7 štev. 2001 do 2200, od pod 7 do 7 štev. 2201 do 'konca. Stranka doto! za vsako osebo 10 dlkg meso, kilogram stane K 2.80. Inozemsko n eso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v soboto, dne 14 t. m. in v pondeljek, dne 16. t. m. zjutraj, in sicer od pol 7. do pol 9. ure za privatne stranke in od 9. ure dalje za gostilničarje. Oddaja češpelj. Mestna aprovizacija bo oddajala češplje v soboto, dne 14. t. m. od 8. da 11. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v deški šoli na Ledini (Kiomeuiišlkega ulica). Kilogram češpelj stane K 2.40. Razno. * Pcfet smrti. Angleški listi po^ičajo o čudni stvari: Po boju s šestimi sovražnimi letali je letelo eno letalo mirno skoro paralelno s fronto napre' ez nekaj ur ie pristalo ponoči 50 milj za fronto. Oba letalca sta bila mrtva. Kot so ugotovili, sta 'oda ustreljena v boju z nemškimi letalci. Trupli sta ostali na svojih prostorih in letalo jo letelo samo naprej, dokler ni popolnoma gladko pristalo. Izdajatelj ln Odgovorni urednik Josip Petelan. Tisk »Učiteljske tiskarne* v Llubljanl. zatre čudovito naglo STENICE Vzorčna steklenica d K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro - Ogrsko : Lekarna ,pri upanju* (Apotheke zur Hoffnungj: P6cs 46, Ogrsko. Glavne prodaje v Ljubljani: v drogerijah Anton Kanc in B. Čvančara (,Adrija“) ter v lekarnah Gabrijel Piccoli, Dunajska cesta in M. R. Sušnik, Marijin trg. Prazne zaboje Gospodarstvo. S premogom nazadujemo v Avstriji. Statistika ministrstva za javna dela izkazuje v juliju 12 milijonov j (— 528.551) črnega in 17 milionov (— 1,614.866) meter- j velike in male ===== prodaja po zmerni ceni Konzumno društvo za Ljubljano in okolico, skladišče v Šiški, Kolodvorska cesta. —- Delniška glavnica — K 10,600.060. Sprejema vloge na knjižice in. tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. v Ljubljani. Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije. Podmžnice v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gotici (t. č. v Ljubljani) in Celju Rezervrl » o n e3 i ©kregf« K 2,0i>0„Q@Qu Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovizacijske kredite -------