List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
38. števillca	JToliet. Illinois, 37. avgusta 1909	Letnik XVIII
STROGA PREISKAVA V McKEES ROCKSU,
Zvezna vlada se peča z obtožbami, podanimi proti Pressed Steel Car Co. zaradi nasilja.
O NEDELJSKI KRVAVI BITKI.
Šitrajkarji potrti, kajti upanja na zmago je malo ali nič.
O položaju v McKees Rocksu do-našamo naslednje brzojavke zaporedoma, kakor so dohajale tekom tedna:
Pittsburg, Pa., 22. avg. — Poroča se, da so bili štirje pomožni šerifi pri tovarni “Pressed Steel Car”-kompani-je v Schoenvillu od štrajkarskih pristašev ustreljeni. Telefonska zveza z McKees Rocksom je začasno pretrgana. Neprestano streljajo iz revolverjev in pušk.
Malo pred poldeseto uro zvečer se je zbrala množica ljudstva pred schoenvillskim vhodom v tovarno “Pressed Steel Car”-kompanije in je prav nenadno naskočila velika vrata ograje. Državni konstablerji in pomožni šerifi so s svojimi cepci odganjali napadalce. V bojnem trušču je bil Harry Erler, pomožen šerif, 50 let star, zadet in usmrčen po krogli, ki jo je baje izstrelil neki sočutnik štrajkar-jev. Ko so hoteli dotičnika prijeti, je bil državni konstabler Smith s kroglo iz revolverja na mestu usmrčen. Še dva druga konstablerja sta padla s kroglami zadeta v naročje svojih tovarišev mrtva. Prvikrat izza početka stavke so državni konstablerji sprožili vse svoje puške na zbrano množico. Šest štrajkarjev se je zgrudilo ob prvi salvi smrtnoranjenih.
Dva konstablerja na konjih sta smrt noranjena padla iz sedla. Umirajoča sta bila prepeljana v Ohio Galley hospital. Ko si je ambulanca, vozeča ranjena konstablerja, delala pot od tovarne proti bolnišnici skozi množico, je bila napadena in vioznik je moral bežati, da si reši življenje- Prestrašena konja, ki sta vlekla voz, sta divja skočila med množico. Dva moška sta jima prišla pod kopita. Naposled je oddelek državnih konstablerjev spremil ambulanco v bolnišnico. Malo pozneje je gruča štrajkarjev obkolila ne-cega pomožnega šerifa, čegar ime doslej ni znano. V zadnjem obupnem naporu, da si reši življenje, je pom. šerif izstrelil na svoje napadalce vse patrone svojega revolverja. Potem je svoje orožje vrgel proč in vzkliknil: “Udam se. Z mano je pri koncu.” Koj nato ga je predrlo pet krogel. A tudi s tem ni bila zadovoljna razkačena množica. Priskočila je in tolkla po truplu, dokler ni bilo nesrečnika več spoznati po obrazu.
Pittsburg, 23. avg. — Konstablerji ne bodo več prizanašali štrajkarjem po sinočnjem napadu. Strogo nameravajo postopati in štrajkarji, ki se drznejo izvršiti najmanjšo sovražlji-vost, bodo morali poskušati cepce in konjska kopita. Davi je bil nasilno preprečen velik shod štrajkarjev. Proti šerifu Gumbertu je podanih vsepolno pritožb.
Pittsburg, Pa., 24. avg. — Žalost je danes plavala nad mestecem McKees Rocks. Dolgi pogrebni sprevodi so se pomikali od grško-pravoslavne cerkve na pokopališče sv. Marije, tik mesteca Schoenville. Štrajkarji in njihove družine so polnili te sprevode, vsi praznično oblečeni, a od žalosti sklonjenih glav. Godba osmerih mož je svirala žalostinke, po katerih so štrajkarji umerjeno korakali, da izkažejo zadnjo čast možem, ki so padli kot mučenci v izgubljenem boju.
Proti večeru danes so bili najdena še tri trupla strašno zdelanih štrajkarskih sočutnikov. Našle so trupla čete, ki jim je naročeno, iskati mrtvece in ranjence. Skupno število mrtvecev vsled zadnjega spopada v nedeljo zvečer znaša sedaj enajst, dočim še dva ranjenca v bolnišnici umirata. Manj nevarno ranjeni so baje na poti počasnega okrevanja.
S pogrebom mrtvih štrajkarjev in po najdbi še pogrešanih trupel je nastopilo nekako premirje v sovražljivo-stih. Od ranega jutra do večera ni bilo slišati nobenega strela, niti ni bil nihče aretiran.
Štrajkarji in njihovi sočutniki so se celdan zadržali mirno in so opustili tudi shod, ki se je imel vršiti popoludne, ker so mislili, da ne bi zborovanje ob t«*n času nič pomagalo. Eugene V. Debs, sociališki govornik, je bil v McKees Rocksu, kjer je nameraval imeti nagovor na štrajkarje, ampak tudi on je izjavil, da besede zdaj ne morejo mnogo pomagati.
Splošno mnenje je, da so štrajkarji izgubili svojo bitko. “Pressed Steel Car Company” je danes poslovala s
1,000	štrajkolomci pri delu. Ti delavci niso izurjeni, vendar so izdelali tri jeklene kare, katere je družba posta-
vila na ogled pred tovarniška glavna vrata. Frank Hoffstot, predsednik kompanije, se trdovratno drži svoje obljube, da se ne bo nikdar udal štrajkarjem, čeprav finančno propade.
Vojna postava vzdržuje sedaj mir in red v okrožju štrajka. Nad 150 državnih in okrajnih redarjev straži ulice.
Petinšestdeset ujetnikov je bilo popoludne prepeljanih v Pittsburg pred sodnika pod obtožbo nerednega obnašanja in skrivanja orožja. Vklenjeni v verige po štirje skupaj so bili potem ujetniki odvedeni v okrajno ječo, kjer bodo čakali porotnih obravnav.
Nocoj so državni policaji začeli iskati orožja po vseh zasebnih stanovanjih in sicer na temelju nove postave, ki prepoveduje inostrancem imeti v svojih stanovanjih ali v svoji posesti kakršnokoli strelno orožje.
Uradna preiskava razmer v tovarni in okolici v McKees Rocksu se prične jutri zjutraj. Zvezni okrožni pravd-nik J. H. Jordan je danes pozno prejel ukaz, iti v veliko tovarno in preiskati obtožbe podložnosti (peonage), ki so podane’ proti predsedniku F. H. Hoffstotu v zvezi s Samuel Cohnom od urada za vposlovanje. Štrajkarji pošljejo z Jordanom v tovarno k preiskavi poseben odbor, ki so mu znane vse vnebovpijoče razmere, v katerih so delavci živeli pred štrajkom.
Pittsburg, 25. avg. — Pennsylvanski državni policaji nadaljujejo preiskave hiš v štrajkovnem okrožju. Po hišah vse premetavajo, iščoč orožja. Štrajkarji mrmrajo, a se ne upajo zoperstavljati, ker so po odločnosti policajev oplašeni.
Pod pokroviteljstvom zvezne vlade se zdaj preiskujejo obtožbe zaradi pe-onaže proti “Pressed Steel Car”-kom-paniji. Preiskav se udeležujejo tudi uradniki avstro-ogrskega konzulata. Popoludne bodo zaslišani delavci, ki so bili baje nasilno zadržani v tovarni. Ves okraj bo tudi nadalje pod strogim vojnim pravom. Straže so razpostavljene vsepovsod in oboroženi redarji hodijo po soseščini okoli tovarne.
Mir je zavladal, kakršen je bil več tednov pred nedeljskimi izgredi. Pričakovati ni več nadaljnjih večjih izgredov. In splošno mnenje prevladuje, da so štrajkarji izgubili svojo pravdo, kajti “Pressed Steel Car Co.” sedaj posluje vsak dan in pomnožuje število uvažanih delavcev (štrajkolom-cev ali skabov).
Prepir za mrliča.
Goshen, Ind., 23. jan. — V hipu, ko je mrtvaški sprevod, spremljajoč truplo Charles Craryja k zadnjemu počitku, dosegel tukajšnje pokopališče, so mu stopili nasproti pogrebnik C. B. Stiver, njegov odvetnik in nekateri policaji ter so preprečili, da bi se krsta spustila v jamo, in sicer pod dokazovanjem Stiverjevim, da je Crary pred šestimi leti sklenil z njim pogodbo, po kateri ima njegovo truplo Stiver prepeljati v Chicago in tam sežgati.
Crary je umrl v Dalasu, Texas, ampak njegovo truplo je bilo pripeljano semkaj in njegov stric, ki je obenem njegov dedič, je hotel truplo tu pokopati.
Mrlič bo počival v nekem hramu, dokler sodišča ne razsodijo o stvari.
Sir iz kozjega mleka.
Chicago, 111., 24. avg. — Izdelovanje sira iz kozjega mleka se prične prvikrat v tej deželi te dni. Izdelovala ga bo “The Oatman Condensed Milk Company of Dundee”, in sicer vsled primanjkovanja kravjega mleka, ki se skoro vse odpravlja v Chicago. Doslej se je ves sir iz kozjega mleka uvažal v Združene Države iz Švice. Pravkar je dospelo 250 koz iz Alabame v Dundee, in sir izdelovati se prične kmalu.
Nesreča z avtomobilom.
Kankakee, 111., 23. avg. — Mrs. George Granger, soproga tukajšnjega bivšega trgovca, in Miss Genevieve Rabig, 1619 Garfield Boulevard, Chicago, sta bili na mestu usmrčeni in pet drugih oseb na velikem avtomobilu je bilo težko ranjenih, ko se je lokomotiva Big Four-železnice tukaj na cestnem križišču zaletela ob avtomobil. Nesreča se je pripetila vsled tega, da se moštvo na lokomotivi in vodniki avtomobila niso videli, ker se je nahajala na poti dolga vrsta tovornih vozov. Ranjeni so: George Granger, soprog usmrčene žene; njun sin Paul in hči Jeanette; Miss A. Fortin, sestra ga. Granger, in šoferka Ira Dole. Mis Granger je ležala 30 minut pod vozom med truploma svoje matere in gospice Rabig, predno je bila iz strašnega položaja rešena.
Stroga prohibicija.
Montgomery, Ala., 20. avg. — Senat je danes sprejel Fullerjev nasvet stroge postave o prohibiciji, ampak je zbrisal točko, ki je prepovedovala časopisom oglašati žganjine na prodaj.
TAFT ZA NAPRAVO POŠTNIH HRANILNIC.
Predsednik želi, da republikanska stranka izpolni, kar je v svoji platformi obljubila.
DENAR BI OSTAJAL V DEŽELI.
V poštnih hranilnicah ne vidi nikake škode za navadne banke.
Beverly, Mass., 25. avg. — Predsednik Taft je med svojimi razgovori z obiskovalci namigaval na to, da bo v svoji prihodnji poslanici, ki jo bo v decembru naslovil na tedaj zopet zase-dajoči kongres, najnujneje zahteval napravo poštnih hranilnic. Predsednik pač ve, da obstaja v sedanjem času velika opozicija proti takošni po-stavodaji. Prav nikakor ne namerava, kongres v tej stvari neprimerno priganjati, ampak zahteval bode, da se platformska izjava republikanske stran ke v prilog poštnim hranilnicam tako hitro kakor mogoče prestavi v dejanje.
Odstrani vplivnih članov senata in poslanske zbornice se predsednik na-moč pregovarja, naj stvar pusti pri miru, dokler denarstvena komisija ne predloži svojega poročila in dokler kongres ne reši še nedognanih finančnih vprašanj.
Predsednik Taft misli, da bi v slučaju naprave poštnih hranilnic dobila vlada na ta način na razpolago več sto milijonov dolarjev. Ta denar bi se prav lahko uporabil za odkup enega dela dvoobrestnih vladnih zadolžnic, katerih je razposojenih v znesku od šest- do sedemsto milijonov dolarjev. Te “dvoobrestnice” se namreč prodajajo že pod “pari” z ozirom na tri-obrestna posojila, katera je kongres že odobril in ki pridejo vkratkem na trg. In bati se je, da se dvoobrestnice vbo-doče še bolj v ceni znižajo.
Predsednik tudi misli, da bi poštne hranilnice obdržale v deželi velik del denarja, ki ga sedaj tu živeči inostran-ci pošiljajo v svojo domovino, ker ne zaupajo tukajšnjim bankam, katere niso pod vladnim poroštvom.
Po mislih predsednika Tafta ne bi navadne kupčijske banke trpele nikake škode po poštnih hranilnicah, ko bi se določile obresti po 2 odsto.
Banke osleparjene.
St. Joseph, Mo., 23. avg. — Osem tukajšnjih bank sta dva lopova ociga-nila za $4000, in sicer tako, da sta položila namišljeno poverjene čeke na neko banko v St. Louisu. Komaj sta položila čeke, ko sta sleparja vzela na račun svoje imovine in tako dobila omenjeno svoto, nakar sta brž izginila.
Toži, ker ga vlak ni počakal.
Pekin, 111., 23. avg. — Ker ga vlak Alton-železnice ni počakal, dokler si ni kupil tiketa, in je odžvižgal s postaje brez njega, je J. F. Kaylor tukaj podal tožbo proti železnici za $500. Tožba je utemeljena na odredbi, po kateri morajo vsi potniški vlaki na kolodvorih okrajnih sedežev čakati predpisani čas, kar je pa vlak v slučaju g. Kaylorja zanemaril v Pekinu.
Gozdni požari.
Spokane, Wash., 23. avg. — Gozdni požari blizu reke Pan d’ Oreille se razširjajo čez mejo v državo Idaho proti Priest Laku. Prizadeto je veliko ozemlje, in škoda bo ogromna. Na stotine ljudi gasi plamene. Supervisor Weigle od gozdarskega urada v Coeur d’ Alene ceni, da bo 1,500,000 čevljev lesa uničenega.
Winnipeg, Man., 23. avg. — Dež, ki je šel celo noč v okrožjih West Kootenay in Fernie, je v velikem obsegu ustavil gozdne požare, vendar še razsajajo okoli mnogih mest. Nekateri gasilci so delali po osemnajst ur brez spanja.
Velik požar.
Decatur, 111., 22. avg. — Požar, ki je nastal davi zarana, je razdejal en blok in povzročil škodo, ki jo cenijo na milijon dolarjev, vendar ta cenitev ni natančna. Zavarovalnina znaša ka-cih 80 odstotkov one svote. Ogenj je nastal v trgovini z železnino tvrdke Moorhouse & Wells na vzhodni glavni ulici. Vsled močnega vetra so gasilci omejili požar le z največjo težavo. Ta-cega ognja še ni bilo v tem mestu. Iz Springfielda je došlo na pomoč krdelo gasilcev z eno brizgalno. Po ognju oškodovanih je nad 20 trgovcev in obrtnikov. Šestnadstropna trgovina tvrdke Moorhouse & Wells je popolnoma razdejana, in samo na tem poslopju napravljena škoda znaša $300,-000.
John Orth ni nadvojvoda.
Cleveland, Ohio, 21. avg. — Po u-radni izjavi tukajšnjega avstro-ogrskega podkonzula, barona Pavla Forster-ja, je sedaj dognano, da John Salvatore iz Painesvilla, Ohio, ki je delal v neki tamošnji tovarni za stroje, ni pogrešani avstrijski nadvojvoda Salvator, ki se je pozneje imenoval Ivan Orth. Izjava se glasi:
“Avstro-ogrska vlada ima brezpogojnih in prepričevalnih dokazov, da je trditev Johna Salvatore iz Paines-vill:. češ, da je pokojni nadvojvoda, kriva n neresnična, in občinstvo bodi posvarjeno, naj tem krivim podatkom ne verjame, kakršnekoli so povodi zanje ali kakorkoli so izmišljeni.” Salvatore pa še vedno trdi, da je izginoli nadvojvoda. Stopil je sedaj v službo pri nekem tukajšnjem časopisu, da bo spisal celo vrsto člankov o življenju na avstrijskem dvoru.
Iz strahu pred mišmi umrla.
New York, 23. avg. — Iz strahu prea podganami in mišmi ter v mislih, da jih njena mačka priganja proti njej, je Irs. Sarah Nagler včeraj storila smt , kajti strmoglavila je skoz okno tre) it ga nadstropja, ko je hotela uteci ^¡mišljeni nevarnosti. Mrs. Nagler je . /ela s svojima odraslima otrokoma. Izza deklištva je bila v smrtnem str? u pred podganami in mišmi.
Harriman se vrnil iz Evrope.
New York, 24. avg. — Edward H. Ha:riman se je vrnil iz Evrope danes poj oludne, še tanjši in slabši, nego je bil pred svojim odhodom dne 1. jun. Evropski specialisti so se trudili na-moč, da mu ozdravijo želodec, a bolezen se le ni dala izkoreniniti. Sedaj po. de “kralj železnic’ na svoj deželski dvorec Arden, iskat počitka in zdravja.
Črnec obstrelil 25 moških.
donroe, La., 24. avg. — Napol blazen vsled popivanja ali kokaina je črnec Bill Way iz Hinevilla, Ark., loma-st.l po glavni ulici tukajšnjega mesta in streljal iz dvocevke na vse strani. ? 'ščani so na streljanje odgovarjali in črnec se je naposled zgrudil ustreljen. Ranjenih je bilo v boju 25 meščanov. Črnec se je prikazal na ulici s puško pod ramo in vse žepe polne patron. Ko je začel streljati, so ga prisilili meščani, ki so imeli orožje, da se je umaknil v neki prehod. Tam je svojo puško iznova nabil in spet streljal. Več meščanov je streljalo nanj, kadarkoli se je prikazal, in nazadnje je padel, zadet v srce. Njegovo truplo so vrgli na cesto in pozneje vpričo več tisoč ljudi na javnem trgu sežgali.
Štirje izmed 25 ranjenih meščanov se nahajajo v kritičnem stanju, dočim so rane drugih manj nevarne. Vznemirjenje je bilo veliko in nekaj časa je bilo videti, kakor da hočejo ljudje ohladiti svojo jezo na drugih črncih, toda oblastva so vse ukrenila v njihovo zaščito, in popoldan je prošel mirno.
Parnik zgorel.
Peoria, 111., 20. avg. — Parnik “Fred Swain”, ki je tekom dne s 25 potniki in 15 brodarji na krovu odplul iz Peo-rije v La Salle, je blizu tovarne Avery Manufacturing Co. zgorel. Dva moška sta bila ranjena, ostali so srečno utekli nezgodi. Škoda znaša $35,000.
Sv. Oče se ne počuti dobro.
Berolin, 22. avg. — “Vossische Zeitung” poroča iz Rima: Zdravstveno stanje papeža ni tako povoljno, kakor se splošno sodi. Njegov hrbet se je pred časom sključil, tako da izgleda papež bolj majhen. Zdravniki vidijo to propadanje moči in je skušajo z vsemi močmi preprečiti. Razun revmatizma ne trpi papež za nobeno drugo boleznijo, vendar se njegovo telo vedno bolj sključuje. Zdravniki so ga pregovorili, da skrajša čas avdijencam ter so mu priporočali, naj se mnogo sprehaja po vrtu.
Oče ladjedelstva.
Detroit, Mich., 22. avg. — Pomorski inženirji in ladjestavci so imeli tukaj velevažno posvetovanje; šlo se je namreč zato, da imenujejo starega Noa za častnega člana svojega društva. Profesor na michiganskem vseučilišču H. S. Sadler, je bil za predlog, češ, da je bila njegova barka izvrstno konstruirana, ker je nosila tako velik tovor. Navdušeno je končal svoj govor: “Noe je oče ladjedelstva, največji inženir izmed vseh. Njegova barka je največ koristila človeštvu, več še, nego Dew-eyeva flota pod Manilo!” Ta nerodna Sadlerjeva zadnja opazka je pokvarila Noetu vse; patriotični poslušalci so zagnali krik in začeli neusmiljeno kritizirati Noetovo barko in njegove sinove. Nazadnje se je z vsemi proti enemu glasu sklenilo, da Noe m vreden postati častni član društva pomorskih inženirjev in ladjedelcev. Ubogi Noe!
PAULHAN, NOVI '‘KRALJ ZRAKA”.
Francoz, 26 let star, doslej neznan, presegel vse zrakoplovne rekorde za čas in razdaljo.
PREPLUL V KROGU 83 MILJ.
V 2 urah, 53 minutah in 24 sekundah vkljub grdemu vremenu.
Rheims, Francija, 25. avg. — Tu se vrše od ponedeljka poskusi z raznimi zrakoplovi, ob velikanski udeležbi radovednih gledalcev iz celega sveta. Tudi francoski predsednik Fallieres je v spremstvu dospel semkaj, ogledat si tu razstavljene zrakoplovne stroje.
Francoski zrakoplovec Louis Paul-han, šele 26 let star in doslej skoro neznan, je včeraj popoludne proti večeru spet dokazal, da je eden najsposobnejših zrakoplovcev, ako ne najsposobnejši. S svojim biplanom je namreč 13krat obkrožil vzletališče in preplul v dveh urah, 53 minutah in 24 sekundah kacih 134 kilometrov, ali 83 milj, in svoj polet bi nadaljeval, da mu ni zmanjkalo bencina. Paulhan je s tem poletom presegel najboljši rekord Wilbur Wrighta, ko je ameriški zrakoplovec dne 31. decembra pri mestu Le Mans bival v zraku dve uri, 20 minut in 23 sekund. Ko se je Paulhan naposled izkrcal, se je to le zgodilo, ker je porabil 56 litrov bencina, ki ga je imel na krovu. Na tisoče bro-ječi gledalci, seveda večinoma Francozi, so Paulhana po izkrcanju res gromko pozdravljali, in drznega zra-koplovca je množica v svojem navdušenju skoro raztrgala v kose. Sedaj je mišljenje splošno, da ostane Paulhan zmagalec v zrakoplovni tekmi za “Prix de la Champagne”. Kar napravlja polet še znamenitejši, je, da sta nekaj časa nagajala dež in veter, ki bi manj pogumnega zrakoplovca gotovo napotila k izkrcanju. Paulhan pa je ostal v zraku in se je pogumno boril proti grdemu vremenu.
O tej priliki je primerno omeniti, kaj misli slavni iznajditelj Edison o zrakoplovstvu. Thomas Alva Edison se je o zrakoplovnem problemu izrazil sledeče: Letalni stroj bo v desetih letih v službi poštnega prometa in bo prenašal tudi potnike s hitrico 100 milj na uro. O tem ni dvoma. Toda, kakor je gotovo, da pravi letalni stroj pride, tako je tudi gotovo, da ne bo prišel po potu sedanjih eksperimentov. Dozdaj obstoji letalni problem še iz 75 odstotkov stroja in 25 odstotkov človeškega uma. Če pa naj ima zrakoplov tudi financielni uspeh, mora biti zgrajen tako, da bo mogel kljubovati vetru in nevihti in da ne bo tako odvisen od spretnosti zrakoplovca, kakor je doslej. Ako bi jaz sestavljal stroj, bi moral obstajati iz mnogoštevilnih vrtečih se ploskovnih peruti, da bi se zrak hitreje odrival. Dvignil bi stroj potom propelerja. Ali ni verjetno, da se bo našlo metodo, kako dovajati motorju zrakoplova električno silo brez žice v zračne višave? Ta metoda je možna in se jo bo tudi našlo; lepega dne bomo čitali, da je nekdo napravil iznajdbo, ki bo zrakoplov iz igrače spremenila v koristno napravo. Potem bo zrakoplov napravil konec vojnam, ker proti temu napadalnemu sredstvu ne bo mogoč nikak odpor.
Španci v Maroku.
Melilla, 24. avg. — Sedanji položaj armade 35,000 Špancev v Melilli vzbuja splošno nezadovoljnost. Vojaki so v nezdravih šotoriščih in pomanjkuje jim vode in živeža.
Madrid, 23. avg. — Vojska med Španci in Kabili postaja čedalje bolj resna. Španska vlada je imenovala generala Marina za podmaršala ter mu je poverila vrhovno poveljstvo vojnih čet v Melilli, katerih bode do 1. sept. nad 50 tisoč. Boji pred Melillo se vrste dan za dnem; Kabili napadajo mesto z vso srditostjo, a Španci ga istotako krepko branijo. Položaj je pa resen, zvedenci trde, da bodo Španci potrebovali vsaj 100 tisoč mož, da ukrote Kabile. Vojska proti Kabilom je na Španskem zelo nepopularna.
Na protestni shod!
Dne 5. septembra t. 1. ob 2 uri popoludne bode v prostorih Webster Hall, 1110 N. Robey st., Chicago, 111., veliko srbsko narodno zborovanje v svrho javnega protesta proti nezaslišanemu vodstvu “veleizdajniške pravde” v Zagrebu.
Sklicatelji shoda uljudno vabijo vse Slovane, osobito Srbe in Hrvate in Slovence v Chicagi in okolici, da s prav obilno udeležbo pokažejo svoje sočutje do neštevilnih žrtev “veleizdajniške pravde", oziroma Rauchove krutovla-de v Hrvatski.
Odličen rojak umrl.
Cleveland, O., 20. avg. — G. Mihael Skebe, bivši I. podpredsednik K. S.
K.	Jednote, je umrl v sredo zvečer po kratki bolezni. Pokojnik je bil rojen leta 1859. v Hinjah pri Žužemberku na Dolenjskem in je prišel pred 21. leti v Cleveland. Bil je nazadnje trgovec .in posestnik v ColIinwoodu, kjer zapušča ženo in petero otrok, a V starem kraju brata in tri sestre. Pripadal je kot član društvu sv. Vida št. 25 K. S. K. J. in društvu sv. Jožefa
J.	S. K. J. Umrl je kot prvi izmed dosedanjih glavnih odbornikov K. S.
K.	Jednote.
Društvene vesti.
Joliet, 111., 21. avg. — (V odgovor na protest v 37. št. Am. Sl.) V protestu brata Johna Plutta zaradi posebne seje sem jaz spodaj podpisani napaden zavoljo nevestnega spolnovanja svojega dela ali svojih dolžnosti pri društvu sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. in sicer: Kakor on navaja v protestu ob sklepu predloga da ni bila niti ena tretjina članov navzočih, to je laž. Drugič, da niso bili vsi člani obveščeni za izvanredno sejo, to je prav nesramna laž. Jaz kot tajnik društva sv. Jožefa sem vsakega člana v Jolietu in okolici pismeno obvestil natanko po naslovih, razun bolnikov ali kateri so izven Will County. Ako se je pa kateri član v tem času premaknil, temu pa more vsaki vedeti, da jaz nisem kriv. Zato pa prosim slavnega nadzornika, da kadar bode javno pisal, da naj piše resnico ne pa laž, zakaj laž ima kratke noge. Nadalje še pojasnim slavnemu dopisovalcu ter ga prosim, da to laž napram meni kot tajniku društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. javno prekliče kakor jo je izrazil. Zakaj jaz nečem nobenemu človeku hudega, pa tudi zahtevam, da se mene ne bode po krivem napadalo. Kakor se meni vidi, da možak hoče že vsakega v strahu imeti, toda naj to nekoliko premisli, kako bi njemu dopadlo napadanje zraven vsega truda in prizadevanja v prid društvu in K. S. K. J. To naj bode v kratek odgovor, da ako bode imel drugikrat kaj na srcu, da ne bode samo iz sovraštva pokrivem nobenega napadal, kar pa žali Bog on to čestokrat dela in to brez vsakega vzroka.
Sedaj pa konec pravde; ter tudi jaz bratsko pozdravljam slavnega dopisovalca.
M. E. Uršič, tajnik.
Chicago, 111., 24. avg. — Cenjeni u-rednik A. S.! Prosim za sprejem par besedi o društvenih razmerah in tudi o drugih zadevah. Kakor sem že omenil v številki 37. A. S. zaradi novih hišnih številk, katere bodejo veljavne od 1. sept. naprej in ne več tiste stare, kakor so bile dosedaj, zatorej vas še enkrat opominjam o tej zadevi vse ude društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J., kateri niste še dali novih naslovov poslednjo nedeljo na mitingi, da boste to dolžnost naredili do 1. sept. Kateri to zanemari in mi ne pošlje naslova, bode kaznovan po pravilih. In tisti udi, kateri pa več časa dolgujete, prosim, da se v najkrajšem času priglasite k meni, če ne bodete suspendirani in bode vaša krivica. Kateri je pa oddaljen, prosim, naj mi pošlje dopis kaj misli.	John Wukshinich,
2748 So. Trumbull Ave.
Priporočilo.
Rojakom v Pueblo, Colo. priporočamo našega novega zastopnika gosp. John-a Gaber.
On je pooblaščen za prejemanje naročnine i. t. d. Ondotnim prijateljem našega lista ga toplo priporočamo.
Uprav. “Amer. Slov.”
“Joliet City Directory” za leto 1909.
se sedaj pripravlja za tisk. Zastopniki so poslani po mestu, da urede knjigo kolikormogoče popolno. Za pomoč in prijazno naklonjenost meščanu napram zastopnikom se zahvaljuje.
R. L. Polk & Co, izdajatelji.
Udobnost za noge. ■ “j.‘
Severov Prašek za noge je najboljša udobnost za bolestne, pekoče, nervozne noge. Olajšava utrujene, srbeče in potne noge. Poskusi ga danes. Na prodaj pri vseh lekarnikih, 25c. Nikar ne prejemati nadomesti. Zavoji na poskušnjo zastonj. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2
Cenjenim rojakom na znanj« 1
V.,J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana staneaamo
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
538 W. 145 St. New York, N. Y.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 25. avg. — Katoliški duhovniki jolietski so odpotovali v ponedeljek popoludne vvSouth Bend, Ind., na duhovne vaje, ki se vrše v ta-mošnjem vseučilišču (Notre Dame University) in zaključijo v petek. Nad štiristo duhovnikov chicaške nadškofije je tamkaj zbranih. Tudi naša častita gospoda, župnik F. S. Šušteršič in pom. duh. A. M. Kraschowitz, se udeležujeta duhovnih vaj. Med njuno odsotnostjo oskrbujejo cerkvena o-pravila čč. frančiškani od tukajšnje nemške kat. cerkve sv. Janeza.
— Najstarejši član naše naselbine, g. Andrej Pcrjun, je umrl v ponedeljek zvečer v bolnišnici sv. Jožefa po dolgotrajni bolezni, v starosti 93 let, za splošno oslabelostjo. Pokojnik je prišel v Ameriko pred 60. leti in se je naselil na neki farmi v Minnesoti. Čez nekaj let se je preselil v Iowo, in pred petnajstimi leti je prišel v Joliet, kjer je svoje stare dni preživel v domovanju svojega pastorka, g. Mat. Simo-nicha, predsednika tvrdke “The Eagle Furniture Co.”, pod h. št. 606 North Hickory st. Pokojnik zapušča šeste-ro otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni. Pogreb se je vršil danes dopoludne, s črno sv. mašo v slovenski cerkvi, odkoder so bili zemski ostanki rajnega starčka prepeljani k večnemu počitku na slovensko pokopališče, ob precejšnji udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Povodom pogreba je bila prodajalna “The Eagle” dopoludne zaprta; tako je g. Mat. Simonich izkazal rajniku tudi zadnjo čast, kakor je zanj vesčas milosrčno skrbel. Rajnemu starčku svetila večna luč!
—Jolietski slovenski Sokol se pridno pripravlja za svoj zlet v Chicago na sestanek češke vsesokolske zveze v Ameriki. Ta sokolski sestanek bo nekaj izrednolepega, in posebno imenitna bo prihodnjo nedeljo pop. parada in potem javna telovadba v Lawndale parku, Fourthieth in Ogden avenues. Mnogoštevilno zastopanih bo nad 100 podružnic češke vsesokolske zveze. Iz zlate Prage je prišlo čez morje tem povodom šestindvajset odličnih zastopnikov češkega sokolstva v stari domovini, med njimi znani državni poslanec Klofač in šest predtelovad-cev, ki jih prištevajo med najboljše gimnaste v Evropi in ki so dobili na mednarodni tekmi v Pragi leta 1907. prvo nagrado. Sestanek ' traja štiri dni, 26., 27., 28. in 29. t. m. Celo veliko okrožje v Chicagi, kjer biva nekaj sto tisoč Čehov, je že od nedelje vse v zastavah. Najimenitnejši dan bo .v nedeljo. Zato pojde naš Sokol na sestanek v nedeljo. In sicer se odpelje ob 8:49 uri dopoludne z vlakom Chicago & Alton-železnice. Za skupni odhod se člani Sokola zberejo v dvorani naše stare cerkve. Med njimi bo precejšnje število uniformirancev. Dobrodošli pa bodo tudi vsi fantje od fare, ki še niso sokoli, a žele postati. In tudi drugo slavno občinstvo je vabljeno, da se pridruži sokolom na zletu v Chicago, kajti take prilike, videti nekaj tako posebnega, ne bo več kmalu. Na svidenje torej v nedeljo in: Na zdar!
—	G. Alojz Kozina s soprogo in hčerko iz Eveletha, Minn., je na svoji poti v staro domovino obiskal te dni tukajšnjega svojega prijatelja John Adamiča ter si ogledal tudi našo tiskarno. Tem potom pozdravlja vse ro jake v Evelethu.
—	G. John Sweiger je odpotoval 1 ponedeljek v Eveleth, Minn. Tem potom pozdravlja vse prijatelje in znance, od katerih se ni mogel osebno po sloviti.
—	G. Alojzij Košir iz New Yorka se je vrnil domov zadnji petek. Kratke počitnice so mu hitro potekle, tem hitreje, ker je imel kratkočasnih uric in vsega dovolj v gostoljubni hiši g. Janko Ogulina, svojega svaka.
—	G. Ignac Česnik iz slovenske far-marske naselbine Willard, Wis., se je mudil te dni v Jolietu po opravkih. G. Česnik je naš sotrudnik, in njegovi dopisi so že marsikaterega rojaka navdušili za farmarstvo. Naselbino Wil lard je ustanovil on. Poprej je stal no bival v Jolietu, po svojem prihodu iz Južne Amerike.
—	Novo slovensko mesnico dobimo na N. Chicago cesti in sicer v nekdaj Golobitshevem poslopju. Mesarska tvrdka Ferko Sc Pasdertz bo novo mesnico slovesno otvorila v «oboto 4, sept. t. 1. Gg. John Ferko in Jos Pasdertz sta dobroznana mesarja in napredna moža, zato bo tudi njuna mesnica opremljena najmoderneje Njuno geslo bo: Dobro blago po nizki ceni za denar v gotovini ali “cash”. Mnogo sreče!
—	Na letošnji Delavski dan ne bo parade v Jolietu, ker hočejo delavci ta dan res počivati in ker je. takale parada združena z nepotrebnimi stroški.
—	Do $750,000 bo stala nova ogro mna plinarna, ki jo namerava zgraditi “The Western United Gas and Elcc trie Company” ob reki pod Lockpor torn. Načrti so že gotovi, vendar se prične z gradnjo šele prihodnjo spom lad. Nova tovarna bo zalagala s pli
nom triintrideset mestec in vasi l severozapadu.
—	North Hickory Street je v slabem stanju, zato dobi cesta nov tlak. Kdaj? Baje vkratkem.
—	Delavec Frank Kozel ali Kozel-ski, rodom Poljak, se je v nedeljo dopoludne ponesrečil. Prejšnji teden je šeli dospel iz Chicage v Joliet, kjer je našel delo v tovarni Illinois Steel-kompanije. V nedeljo opoludne pa so našli ob E. J. & E. železnici blizu Spring Creek-mostu njegovo mrtvo truplo brez glave, ki je bila kakor odrezana in je ležala v bližini onstran tirov. Nesrečnika je bržkone povozil vlak in ga na mestu usmrtil.
—	Italijanski kamenolomci, zaposleni v Western Stone Quarry, kacih 100 po številu, so v ponedeljek zaštrajkali, zahtevajoč zvišanje dnine od $1.75 na $2.00.
—	Obstrukcijo proti županu Cro-ninu so vprizorili v ponedeljkovi seji nekateri aldermani zaradi par tisoč dolarjev za neke cestne poprave v 7. wardi. Župan je zavzemal stališče, da se ta denar lahko prihrani, toda aldermani so bili druzega mnenja. In konec? Župan je ogorčen zapustil zbornico, ko je zaman poskušal pridobiti aldermane zase.
—	Mrtev je bil najden zadnji četrtek zjutraj pod vijaduktom Santa Fe železnice na North Scott streetu neki George Basara. Prejšnji večer je bil pri zdravniku, kjer je tožil, da se počuti slabo; in na poti domov je počival in zaspal na vekomaj, v starosti 52 let. Ženo in petero otrok zapu-
ča v starem kraju. Pogreb je oskrbel pogrebni zavod A. Nemanich & Son.
—	Okrajna razstava zvana Will County’s Fair je bila v ponedeljek otvorjena ob ogromni udeležbi. Trajala bo ves teden. Posebno privlačnost bodo imele konjske dirke; celo iz Kanade so odlični konjerejci pripe-peljali svoje konje k tem dirkam.
—	Izza Velike Gospojnice, ko smo imeli 101 stopinjo vročine, je vreme postalo znosno. Podnevi je časih še res toplo, a večeri so prijetnohladni.
ustanovilo, ter je bilo imenovano po nekem indijanskem poglavarju. Začetkom mesta se je gotovo društvo potegovalo za pravice kitajskih naseljencev, a sedaj jih beli ne čuvajo več. Kitajcev se tu nahaja vse polno, tako tudi Japoncev in drugih azijatskih narodov. Leta 1889, pravijo, da je bil v tem mestu grozen požar, ki je naredil na $20,000,000 škode.
To mesto se smelo imenuje “The Great Western City”, ker je eno izmed največjih zapadno od Chicage, ter ima mnogo železniških prog, ki se križajo sem ter tje.
Kar se dela tiče je tu menda dokaj dobro. Dela se večinoma na parnih pilah, cementarnah, opekarnah, raznih tovarnah, pivovarnah, tovarnah za izdelovanje usnja, pri zidanju, ,ter pri izdelovanju raznih malih in velikih ladij. Ako bi hotel tu delati, bi delo prav lahko dobil. Bom videl še kas neje, ako bo treba, sedaj še ne poskusim.
Sedaj sem tu na obisku. Slovenca ne vidim nikjer nobenega tukaj. Menda ni podnebje primerno slovenski krvi.
Ravno sedaj je tu vse polno tujcev, ki si ogledujemo “Alaska-Yukon-Pacific Exposition”. Razstava je jako lepo urejena. Res stane nekoliko, da človek vse ogleda, a je več vredno, kot najboljši “cirkus” ali pa gledališka predstava. Tu so razna poslopja: bolnišnica, čitalnica, hiša, kjer so na ogled razni umetni izdelki i. t. d. Vre dno je priti pogledati, ker je stvar jako zanimiva. Na tem zemljišču so lepo urejeni parki, kjer se lahko izprehajaš, ako se ti poljubi. Vodovod je tako umetno napeljan, da meče vodo nad 100 čevljev visoko. Večkrat povzroče solnčni žarki, da izgleda ta voda od daleč kakor bi to bil stolp raznobarvnega ognja, ali mavrica.
Ker se moj dopis odteguje, za to hočem skleniti. Ob priliki bom že spet kaj pisal.
Pozdrav rojakom širom Amerike in članom ter članicam naše dične Jed-note, katerim na srce polagam, da se ne puste voditi za nos onim, katere dobro poznajo, da jim ne žele koristiti temveč le škoditi. Bodimo veseli, da naša Jednota tako lepo napreduje in ne bodimo vzrok mi, da se napredek prepreči. Ne jemljimo vzgledov od onih, ki so v vednem boju. Posnemajmo življenje ameriških društev in bratska ljubezen bo tudi v srcu in ne samo na jeziku.
V upanju, da se spet kmalu oglasim iz katerega drugega mesta, sem Vam vedno udani prijatelj in sobrat	B.
— Kaj pa je z velikim kanalom od velikih jezer do Mehikanskega zaliva? Ali je stvar popolnoma zaspala? O, ne. Še mnogo se bo letos govorilo o tem. Družba, ki ima to reč v oskrbi in ki ima prelepo uradno ime “The Lakes to the Gulf Deep Waterway Association”, bo imela svoje letošnje zborovanje v New Orleansu dne 30. okt., 1. in 2. nov. Takrat bomo slišali spet kaj novega o načrtih za gradnjo velikega kanala, katerega si seveda želimo predvsem tudi Jolietčanje. Tukajšnji “Commercial Club” bo vkratkem zboroval, da se ukrene vse potrebno glede jolietske delegacije za konvencijo; izbral bo delegate g. župan.
—Grand Vaudeville-gledišče bo spet otvorjeao v nedeljo 29. t. m.
—	Dellwood Park bodo za letos za prli dan po Delavskem dnevu, to je, dne 7. sept. zvečer.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Juričič Jure, Katic Ivan, Lavrnič Lazo, Mohorič Janez, Rožič Božo.
pokale in tudi grmelo bo. Natančno tak bo konec sveta in čisto ob napovedani minuti. Gospod Sandford je poslal to pretresljivo vest svojim u-čencem iz Kapskega mesta, kjer se zdaj zdravi, začetkom septembra pa pride, če mu zdravje količkaj dopusti, med svoje sobrate v Shiloh, kjer bodo vsi skupaj na strehah svojih hiš, v belih oblačilih, lovorove vence na glavah in palmove veje v rokah, zatopljeni v pobožno molitev, pričakovali konca sveta. To vse se bo godilo v sredo 15. septembra, začetek točno ob 10. uri 20 minut dopoludne. — In žalibog je tudi ljudi, ki verujejo takim bajkam!
Ni pravemu povedal.
Ošaben grof šel se je sprehajat za nekim travnikom, na katerem se je paslo več goved. Med njimi bil je tudi bik. Ta gleda nekaj časa imenitno oblečenega gospoda, a ker se mu ne zdi celo nič domač, zakadi se v njega. Grof moral je bežati, da je bilo kaj, in komaj je všel divji živali črez neko ograjo. Ves zasopihan zakriči kmetu, ki se je ravno bližal:
“Neumnež, kako si upaš tako divjo žival puščati kar tako na prostem!”
Kmetu pa se beseda neumnež nika-kakor ni zdela laskava in tudi on postane osoren ter pove grofu prav glasno:
“Tako, gospod? Ali nima moj bik ravno toliko pravice hoditi po travniku, kakor vi?”
“Kako si upaš na tak način govoriti z mano? Veš kdo sem?”
Kmet odkima z glavo.
“Jaz sem grof!”
“No — to je zelo lepo!” nasmeje se kmet, “da ste grof, a to bi morali biku povedati in ne meni!”
New York, 15. avg. — Današnji dan nam ne pride iz spomina, ker je bil zares slaven dan za naše Dekliško društvo tukaj v New Yorku. Obhajale smo danes na Veliki Šmaren obletnico, odkar smo v tem koristnem društvu. Zjutraj ob 9. uri smo imele med sv. mašo skupno sveto obhajilo, in nas je bilo lepo število pri mizi Gospodovi med službo božjo z jako lepim slovenskim petjem. Popoldan smo pa imele društveno sejo, na kateri nam je č. g.
P.	K. Zakrajšek zopet dal prav lepih naukov in spominov; Bog mu plačaj trud, ki ga ima z nami! In tako smo prav z veseljem in z zahvalno pesmijo sklenile današnji dan, in lahko rečemo, da je bil srečen in veličasten za nas. Vsak teden v sredo zvečer se pa tudi pridno udeležujemo ure večne molitve, in vsak mesec prejemamo skupno sv. obhajilo. To je jako lepo za naše dekleta, ki nas je primeroma nekaj več kot sto.
S pozdravom
Marija Gostič, predsednica, 194 East 4th St., N. Y.
Razumljivo.
Višji duhovnik, ki je bil znan kot jako priljuden in ljubezniv gospod, bil je nekoč na potovanji, kjer je naletel na majhnega dečka.
“Kaj pa delaš?” začne se duhovnik pogovarjati.
“Služim za svinjskega pastirja!” bil je odgovor.
“Koliko pa imaš plačila?”
“Dobim pač na leto po jedno obleko in dva para črevljev.”
“Kaj ne več!” vzklikne duhovnik. “Glej, jaz sem tudi pastir, pa imam veliko boljšo službo.”
“O, že verjamem, gospod!” pritrdi odkritosrčno deček, “a vi bodete morali gotovo več prašič pasti.”
Duhovnik se nasmeje in si misli, deček ima tako prav, a v drugem smislu, kakor si je sam domišljal.
Ne zadostuje.
Visokošolec dobil je z doma denarno pismo z desetimi goldinarji. Oče bil pa je na zavitek prilepil jedno marko premalo, kar pa je še le zadnji poštni urad zapazil. Dijak moral je plačati kazenski znesek. Ko pogleda zavitek, najde z rudečim svinčnikom napisano:	“Ne zadostuje.”
Urad menil je s tema besedama število znamk, a dijak razumel je drugače, kajti koj druzega dne že dobil je poštni urad sledeče pismo:
“Podpisani prosi c. kr. poštni poštni urad, naj se ne vtika v njegove zadeve, ker ga clo nič ne briga, ako mi 10 gld. na mesec zadostuje ali ne zadostuje.”
“A. S.” je edini slov. katoliški list v Ameriki. Le $1.00 na leto vnaprej.
Tudi.
Sodnik: “Vi ste bili že večkrat obsojeni.” — Zatoženec: “Da, gospod sodnik, toda bil sem tudi že večkrat oproščen.”
Najboljše družinsko milo.
Za občuvanje, očiščenje in olepšanje kože, lobanje, las in rok, kakor tudi za toaleto, kopel, umivanje in britje je Severovo Zdravilno milo za kožo neobhodno potrebno. Nima ga para v antiseptični čistosti in nežnosti za otroško kopel ter podeljuje koži prijeten vonj in voljnost, ki vsakomur u-gaja. Kos na poskušnjo pošljemo po prejemu znamke za 2c. Cena 25c za kos; pri vseh lekarnikih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2
— Bujno raste imenik naročnikov “A. S.” Posebno letos se list vedno bolj širi, ker narod pozna svoj list.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaom” Sc.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, IH.
Rojak!! Pijte 199
“Elk Brand*' pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio 9c State Sts.
N. W. Phone 809. joiiet, Illinoie.
Jamčenje!
Absolutno jamčimo za vse vrednostne stvari, ako so shranjene v na šib predalih, kijih lahko najmete po
$3.00 25T.A. LETO.
Woodruff Safe Deposit Co.
Cor. Chicago and VanBuren Sts	JOLIET, ILL-
KADAR KUPUJEŠ ZDRAVILO, ZAHTEVAJ “SEVEROVO.”
LEKARNIKA. ON V.
La Salle, 111., 22. avg. — Tu naznanjam vsem rojakom in rojakinjam, kako napredujemo tu v La Salle, 111. Kar se dela tiče, je sedaj malo boljše, ali popolnoma še ne tako ko bi imelo biti, pa se “troštamo” boljših časov. “Coal-majne” malo boljše delajo. Kar se pa tiče fabrike, pa vsak dan delajo in sicer delajo večinoma vse. Kar je pa glede društvenih razmer, še tudi dosti dobro napredujejo v teh slabih časih. Tu dam vedeti, da pri nas smo obhajali praznik sv. Roka 22. avg. Vse je prihitelo počastit tega svetnika sv. Roka, staro in mlado. Res, tudi cerkev je bila lepo okrašena s cvetlicami. In ravno tako je bila slovesna velika prva sv. maša ob 8. uri zjutraj in druga ob 10. Tu se je culo pritrkovanje zvonov, ki so nam naznanjali praznik sv. Roka. Tudi naš č. g. A. Kastigar nam je pokladal mile besede na naša srca, da je bilo vse zadovoljno, kako je sveti Rok odvračal vse kužne bolezni. Res tudi pevci in pev%e so nam peli svete pesmi pod vodstvom naše gospodične Karoline Černe. Bila je peta latinska maša Kyrie. Pri 10. sv. maši so peli pevci in pevke “Tebe molit, Oče večni” itd. Jaz pa rečem: le tako naprej, da se pozna, da tudi mi ljubimo božji hram.
K sklepu mojega dopisa pa pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki in v stari domovini. Tebi, list, želim dosti novih naročnikov.
Anton Štrukelj.
Seattle, Wash., 18. avg. — Gospod urednik “A. S.”! Sedaj se mudim v tem prekrasnem mestu našega divjega zapada.
'Mesto je lepo in šteje blizu 100,000 prebivalcev. To kaže, da mesto jako hitro raste, ker še le leta 1852 se je
Javna zahvala.
V slučaju smrti in pogreba našega brata Jožefa Struna in člana dr. Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. v So. Chicago, 111., umrlega v Waukeganu,
111.,	se srčno zahvaljujemo članom dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. v Wauke-ganu, 111., ker so se dobrosrčno izkazali, da so se v mnogobrojnem številu udeležili pogreba rajncega in mu zadnjo čast izkazali ter ga spremili k večnemu počitku. S tem so zastopali dr. sv. Florijana št. 44, katerega je bi! umrli član, katero zaradi oddaljenosti se ni moglo «deležiti. Bratje, izkazali ste navdušenost do bratskega si društva in ljubezen do bližnjega ter zaslužili veliko čast, za kar vam se najsrč-neje zahvaljujemo, ter Bog vam poplačaj vaš trud! Dalje se zahvaljujemo gosp. Plevniku, ker je duhovne obrede vestno izpolnil nad rajncim. Vse hvale je vreden tudi gosp. Fr. Petkovšek, ker je gostoljubno sprejel in postregel našim bratom kateri so na pogreb tja prišli. Vsem kličemo: Trikratna slava! Rajnemu Bog daj večni mir in pokoj!
Odbor dr. Vit sv. Florijana, South Chicago, 111.
Konec sveta.
Dne 15. septembra letos bo konec sveta. To je najnovejša senzacija, ki jo oznanja svojim “vernim” neka ameriška sekta, ustanovljena od »ekega Sandforda, imenovanega “Elija, nekronanega kralja”. Prorok sam je poslal to novico v svet. V sredo 15. septembra torej, točno ob 10. uri 20 minut dopoldne se bo razpočilo nebo, solnce skoči s svojega vsakdanjega tira ter «frči po svetu bogve kam, luna bo padla z neba, zvezde bodo obledele, zemlja se bo tresla, skale bodo
TPRAŠAJ SVOJEGA
Očvrsti si spet telo.
Kadar se v starosti ali po kaki dolgotrajni bolezni počutiš slabega in popolnoma opešanega, skrbi za svoje zdr avje. Pomagaj naravi s tem, da uživaš
Severov želodčni grenčec
To je najboljše želodčno zdravilo, ki čvrsti, krepi in poživlja ves prebavni ustroj. To je mila čistilna tonika za vse one, ki se čutijo utrujene in za one, ki imajo svoj želodec v neredu. Donaša zdravo slast in priporočajo ga vsi, ki so ga poskusili. Cena 50 centov in $1.00.
DVE STEKLENICI NAPRAVILI ČUDEŽ.
“Dlje časa sem bolehal na želodcu, da sem oslaboval in bil brez teka. Potem sem čital v Vašem almanahu o Se-verovem Želodčnem Grenčecu. Naročil sem ga in po nekaterih popitkih sem se počutil prav mnogo bolje, dan za dnem mi je jed bolj dišala in sedaj sem popolnoma ozdravljen, ko sem použil samo dve steklenici tega zdravila.”
ADAM CHILKA, Box 87, Freeman, W. Va.
NA PRODAJ V LEK ARNIH.
ZAHTEVA “SEVER0VEGA.”
Ali se hitro razdražiš?
ji jiji
Če se počutiš popolnoma upehanega, če si prišedši domov z dela ves pobit in truden, če ti je spanje nemirno in duh nepokojen, potem povzročajo ne-priliko tvoji živci.
Severov nervoton
uživan v takih slučajih ti uteši živce, povrne duševni mir in poživljajoč počitek. To je najboljša živčna tonika. Cena $1.00.
Zakaj ga hočejo.
Zakaj hočejo ljttdje dobrega mazila? Ker hočejo DOBRIH učinkov. In zakaj hočejo
Severovo olje sv. Gotharda
Ker je najboljše mazilo izmed vseh. Za vsa revmatična obolenja, za vsako-jako rabo pri oteklinah, otrplosti, hrbtni hromosti, kožnih boleznih itd., kjer koli lahko krajeven obkladek olajša bolečino. Cena 50c.
Štev. 1005. Jamčeno po tvrdk! W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o bran! !n zdravilih z dne 30. rožnika 1906.
ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ.
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 3. avgusta 17 Slovencev in 19 Hrvatov.
—	Sneg je zapadel začetkom avgusta po nekaterih planinah na Kranjskem. Pobelil je vrhe Grintavca, Storžiča in Kočne.
—	Ulic, cesta in trgov v Ljubljani je bilo 1. avgusta t. 1. 221, hiš pa 1855. V desetih letih je število hiš naraslo za 296, število ulic in trgov pa za 27.
—	Zadružna vinska klet v Ljubljani. Odbor deželne vinske zadruge je sklenil v §voji zadnji seji, da se najame pred vsem v Ljubljani primerna vinska klet in da se otvori obenem vinotoč v njej. V to deželno klet se bodo jemala le vina zadružnikov.
—	Jamski muzej se ustanovi v Postojni v najkrajšem času.
—	Aurova pivovarna v Ljubljani je prodana neki družbi za 300,000 kron. Od 1. oktobra t. 1. naprej pa družba ne namerava več variti piva v Wolfovi ulici, marveč prepeljejo vse stroje v Koslerjevo pivovarno.
—	Dan Orlov v Kamniku. II. zlet Zveze telovadnih odsekov Orla, ki se je vršil dne 8. avg. v Kamniku, se je sijajno obnesel. Udeležil se ga je tudi mariborski Orel v lepem številu. Do-poludne je bil po slovesni sv. maši obhod po mestu. Dve godbi, vojaška 47. pešpolka iz Gorice in domača kamniška godba ste bili uvrščeni v sprevodu. Iz vseh oken so letele cvetice in šopki na čvrste Orle, ki so ponosno in samozavestno korakali, v svesti si slavnostnega dne. Pred Kamniškim domom so se vršili pozdravi raznih gospodov deželnih in državnih poslancev. Popoldan se je vršila javna telovadba. Štiristo telovadcev je izvajalo točno in lepo proste, rajalne in orodne vaje. Po telovadbi se je vršila veselica pod milim nebom. Pri javni telovadbi je bil navzoč tudi prezv. knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura Jeglič.
—	Iz srednjega šolstva. Naučni minister je dal za prihodnje šolsko leto profesorju gosp. Bogomilu Remecu dopust, da vodi dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani.
—	Anton Foerster, glasbeni ravna-: telj in skladatelj v Ljubljani, je stopil! v pokoj. Služboval je skozi 42 let v Ljubljani. Imamo od njega nešteto skladb, cerkvenih in posvetnih, moških in mešanih zborov. Uglasbil je tudi opero “Gorenjski slavček”.
—	Nadporočnik R. Maister, znani slovenski pesnik (Vojanov), je premeščen iz Ljubljane na Gališko.
—	Grozna nevihta s točo se je vsula dne 3. avg. pop. nad ljubljansko okolico. Vihar je pripodil temne oblake na nebo, drevje se je upogibalo do tal pred groznim viharjem, lilo je kar curkoma, gromelo in treskalo je, da se je vse treslo. Nad ljubljansko okolico se je vsula toča, ki je vse pobila. Najbolj prizadete so občine: Vižmarje, Brod, Toskočelo, Podutik, Dvor, Št. Vid, Kamnogorica, Medno. V Podutiku je suha toča tako bila, da ni ostalo ničesar celega. V šentvidski okolici je padala kot oreh debela toča, ki je pobila vse naokoli, kar je bilo zelenega. Zvečer se je pa v ižanski okolici vsula debela toča, ki je napravila blizo 80, 000 kron škode. — Istega dne je pobila toča tudi v robski in turjaški občini. Zelo so prizadete vasi Gradež, Sloka gora, Veliki in Mali Ločnik, Krvava-peč, Osredek in druge vasi ob Mokrem. Tu je bilo zunaj še vse žito. Uničen je ves letošnji pridelek. Manj hudo je bilo v gregorski in podgorski občini. — Iz Kamnika poročajo z dne
6.	avg.: Torkova nevihta s točo je silno oškodovala velik del kamniškega okraja. Središče prizadetega okraja je bila okolica Lukovice, posebno vasi Prapreče, Gradišče, Znojilo, Kranje brdo, Lukovica, Prvoje itd. Toča je padala gosta in debela kakor orehi. Posledice toče se vidijo povsod. Otava, ki je lepo kazala in bila upanje kmeta, ko je vsled lanske suše nakosil malo sena, je stlačena k tlom in bode ostala redka. Po vrtovih leži sadje (orehi, češplje in hruške) z listjem pomešano v kupih na tleh. Po strehah je toča pobijala opeko in škalco. Na polju je oves popolnoma uničen, koruzna stebla ,so okleščena, deloma pri tleh zlomljena. Fižol, ki je vsled suhega vremena zelo lepo kazal, je stlačen k tlom. Proso je popolnoma uničeno. Krompir bode tudi zelo trpel in ostal droben. Kar je ajde ozelenelo, se jo komaj še pozna, ali pa ponekod kar nič. Zelenjava: zelje, pesa, solata je tako uničena, da bo težko ali pa celo nemogoče v naslednjih tednih preživeti prešiče. Ljudje hodijo obupani o-koli. — Iz Dobrove poročajo: Strahovito je dne 3. avg. pobila toča en del vasi Hruševo, vsa polja in travnike v vaseh: Gabrije, Švica, Stranska vas, Utik, vsa polja in travnike dobrovske vasi doli v Kotih in v Kozarjah. Pridelki: fižol, proso, ajda, zelje in tur-šica, koder je vihra najhuje gospodarila, so za letos popolnoma uničeni, pri
pesi je perje Jšavje) do korenin popolno odbito. Žito, kar ga je še na njivah, ne bode dalo drugega kot le malo stolčene slame. Otava in detelja — drugi pridelek — je obetala prav povoljne letine, a je vse notri v zemljo stolčeno in zabito. Tudi v kozolcih je toča omlatila veliko žita. Sadje je, koder se je ta sila pehala, popolnoma odbito in uničeno. Hudi vihar je podrl tudi nekaj kozolcev ter polomil in izruval več sadnih m drugih dreves. —Iz Domžal poročajo: Dne 3. avg. malo pred četrto uro popoldne so se pridrvili pogubonosni oblaki od jugozahoda proti severo-vzhodu. Iz oblakov se je usula toča, debela kot orehi. Popolnoma je uničila vse poljske pridelke, kar jih je še na polju: proso, fižol, deteljo in vso drugo zelenjavo, v krajih:	Dobrno, Trzin, Depalavas,
Stob, Domžale, Študa in polovico v občini Jarše. Toča je zemljo pokrila tako visoko, da je bilo polje videti, kakor bi bilo pokrito s snegom. Škodo približno cenijo na 200,000 K. Lansko leto je te kraje na vso moč zadela suša, sedaj pa je toča vse vzela.
—	Burja na Vipavskem dne 4. avg. proti jutru je napravila veliko škode posebno na trtah in sadnem drevju. Po celi cesti v Vipavo je ležalo polno dreves. Po nekaterih krajih je padala tudi toča, ki sicer ni trajala več kot eno minuto, toda ker je šla z nalivom in velikim vetrom, je vzela do polovice pridelka. Tako je bilo v braniški dolini in okrog Št. Vida. Tudi sirk je ležal ob cesti prav po tleh.
—	Strašen požar je uničil posestniku Tomcu v Stranski vasi v Belokrajini vsa gospodarska poslopja. Škode ima nad 20,000 kron in ni zavarovan. O tem se še poroča: V noči od l.do 2. avg. je izbruhnil ogenj v Stranski vasi pri Semiču in sicer v hiši župana g. Martina Tomca. V malo trenutkih je bilo vse njegovo poslopje v ognju. Ker se je to godilo o polnoči in vsi ljudje so bili pri počitku, zato se niso malo ustrašili vsi: tisti, ki so videli o-genj in oni, ki so slišali plat zvona Ljudje so pritekli na pomoč, toda rešili so jako malo. V nevarnosti je bila vsa vas. K sreči ni bilo vetra in kmalu sta prihiteli dve požarni brambi na pomoč iz Gradaca in iz Semiča. Semi-ška požarna bramba je polivala do drugega opoldne. Takrat se je vsled pokvarjenja gasilnega orodja morala vrniti domov. Pridna dekleta so pa nosila vodo na kraj nesreče. Pogorelo je: dve hiši, skedenj z ravno omlateno pšenico, kašča z zrnjem, hlev, v katerem je zgorelo tudi eno tele, a tudi nekaj denarja. — Pri nas vlada silna vročina. Pšenice je veliko manj kot lani. Koruza in krompir pa še precej dobro kažeta.
—	O velikem ognju v Št. Vidu na Dolenjskem se piše: Strahovit požar je uničil v nedeljo 1. avgusta v Št. Vidu na Dolenjskem trem gospodarjem vsa gospodarska poslopja s hišami, hlevi in kozolci vred. ©genj je nastal ob 1. popoldne na južni strani vasi, kjer je, ne ve se kako, začel goreti Str-mečev kozolec, do vrha poln žita. Plamen je v dobri četrt uri ob strahoviti vročini imel v svoji oblasti tri hiše, tri hleve, dva kozolca in eno kaščo za žito. Pogled na celotno pogorišče je bil strašen, vročina neznosna, vode nobene, ljudstvo zmešano, krik in strah nepopisen. Sreča največja, da je le lahna sapa pihljala od vzhoda proti' zahodu in je tako vničil ogenj samo zahodni del vasi, ker sicer bi bila ob tem pomanjkanju vode brez dvoma izgubljena vsa vas s cerkvijo vred. Zgoreli so tudi trije prešiči, drugo živino so oteli. Človeških žrtev hvala Bogu ni bilo. Velika sreča je bila tudi, da je čakalo ravno mnogo zunanjega ljudstva na popoldansko službo božjo, zlasti deklet, ki so prav mnogo pripomogle, da se je požar omejil. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje Gerbečevo, Jurjevo, Hauptmanovo ter Strmečev kozolec do tal. i Pogorelci so prišli ob vse imetje, a zavarovani so bili le za malenkostne vsote.
—	Umrl je dne 2. t. m. v Tomaju po štiriletni mučni bolezni č. g. Fran Svetičič, duhovnik v pok.
—	Nesreča. V sredo 4. avg. popoldne se je zgodila na Čedmu pri Čatežu ob Savi velika nesreča. Popravljali so pri kmetu Grancu strešni oder na hlevu. Po neprevidnosti in nerodnosti so tesarji spodbijali stari strešni oder ter ga nadomeščali z novim. Naenkrat pa je zagrmelo in staro tramovje je treščilo na tla ter tri delavce strahovito pobilo. Dva sta hudo potolčena in razbita po glavi, a Peter Jalovec iz Globočic pa, ki je bil priden in dober sodar, je na mestu mrtev obležal.
—	Na Šmarni gori je pičil gad Jožefa Šetino. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
—	Poboj. Iz Straže-Valtavasi se piše: V nedeljo 1. avg. po noči popivalo je več fantov po gostilnah. Domov v Jurkovas grede se poda Pirc Franc iz Jurkovasi še k studencu piti, tam ga napadejo drugi fantje, med temi Košakov iz Dol. Straže mu prekolje z nožem obraz in vso brado. Ako ne bi bil klical na pomoč, bi ga bili umorili. Pripeljali so ga v bolnico
Usmiljenih bratov v Kandijo. Sad pijančevanja: eden v bolnico, drugi v zapor.
—	Delavcu Janezu Omejcu v medvodski tovarni je stroj zmečkal roko, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
—	Pri volitvi ranjen. V deželno bolnišnico so dne 3. avg. pripeljali posestnika Ivana Cizarja izpod Šmarne gore, kjer ga je vsled nekega nespora-zumljenja pri volitvah njegov nasprotnik tako sunil v spodnji del života, da ga je baje težko telesno poškodoval.
—	Kočevski razbojniki pred sodiščem. Zaradi znanega nastopa koče-varskih kumpanov Janeschuetza, Wein schrota in Duernfelda v slovenski trgovini g. Pevca, kjer so razbijali in spravljali celo človeško življenje v nevarnost, so bili pred okrožnim sodiščem v Novem mestu obsojeni: Jane-schuetz na 8, Duerrfeld na 6 in Weinschrot na 5 mesecev težke ječe. V primeri z ljubljanskimi obsodbami mile kazni. A zanimivo je, da jih je sodišče vsled od zagovornika vloženega priziva pustijo iz zapora proti kavciji 400, 300 in 200 kron. V Ljubljani je moral Slovenec, obtožen zaradi veliko manjšega prestopka, položiti več tisoč kron kavcije.
—	Izobraževalno društvo so ustanovili na Blokah in v Begunjah pri Cirknici, Orle pa v Begunjah in v Sostrem.
—	Toča je pobila tudi Haloze! Dne 3. avg. zvečer ob 6. uri je šla silna toča v zavrčki in barbarski okolici. Ledeno zrnje je padalo v velikih množinah celih 10 minut in napravilo po vinogradih ogromno škodo, K suši še toča! — Škoda po toči je po nekaterih krajih celjske okolice precej velika. Osobito velja to za Svetino, Sv. Lovrenc nad Prežinom, Teharje in Trnovlje. — Iz Ptuja poročajo: Dne 3. avg. zvečer proti 6. uri je nastala huda nevihta s točo, ki se je vlekla črez Velki vrh, Gorenjski vrh, Belski vrh in Hrastovec pri Zavrču in ki je trajala 10 minut. Ker je bila toča debela kot kurja jajca, so tisti vinogradi, katere je zadela, popolnoma uničeni. Kmetje, katerim je že lanska in letošnja suša napravila ogromno škodo, se nahajajo v največji bedi. Tudi v ormoškem okraju, kjer je divjala toča
24.	m. m., je napravila zopet veliko škodo.
—	Pogorela so 28. jul. posestniku Gračnerju v Planini vsa poslopja, živina in krma. Škode je okrog 10 tisoč kron.
—	Ogenj je uničil dne 31«.julija hišnemu posestniku Petriču v Obrežu pri Središču hišo z vsemi pritiklinami.
—	S samokresom ustrelil. V noči na 2. avgusta je prišel 261etni Anton Čelofiga, posestniški sin iz Gorice na Požeg vasovat. Tamkajšnji fantje so ga opazili in neki fant iz Frama ga je ustrelil s samokresom v prša. Težko ranjenega so drugi dan pripeljali v mariborsko bolnišnico.
—	Umrl je v Št. liju pri Velenju posestnik Jakob Sredenšek, bivši obč. odbornik in načelnik kr. šolskega sveta.
—	Vsled strahu pred vojaško suknjo se je ustrelil v Celju trgovski pomočnik Anton Žagar.
—	Umrl je v Konjicah “zavedno-nemški” krojač Fermevc. — V Podsredi je umrla gospa Antonija Pre-sker.
—	Iz Šoštanja. Lesna delavca Veternik in Javoršek sta v gozdu podirala drevje. Nažagala sta med drugim tudi mogočno smreko po polovice in sta potem sedla, da bi se malo spočila. Naenkrat potegne veter in podere na-žagano drevo, katero je padlo na Ja-voršeka in mu je glavo skoraj popolnoma zmečkalo. Javoršek je kmalu na to umrl.
—	Umrl je na potu središki posestnik Jakob Tkalec. Vozil je petanjsko vodo in ga je pri tem zadela kap.
—	Umrl je pri Hrastniku g. Mih. Urbajs, 84 let star.
—	Poboj. V Šerugovem vinotoču v Kicarju pri Ptuju je nastal v nedeljo 1. avg. pretep, v katerem je neki Kovačič tako hudo udaril posestnikovega sina Alojza Goloba z motiko po glavi, da je padel na tla in za nekaj minut umrl.
—	Zaprli so v Reki trgovca z dekleti I. Stanzerja iz Maribora, ki je tam v družbi z neko žensko lovil dekleta za sramoto. Sedaj se je še baje povrh tega skazalo, da je izročil lastno 13 letno hčerko pregrešnemu življenju.
—	Občinskih volitev v Vojniku dne
6.	avg. se Slovenci niso udeležili. Izvoljeni so sami Nemci in nemškutarji. V 1. razr. Stallner, Jaki. Košutnik in Potišer, v 2. Henn, Rataj, Zottl in Kleinschrodt; v 3. dr. Brežnik, Tratnik, Kociper in Eller. — Zares lepa vrsta “pristnih” germanov!

— V tržaški okolici se pridno snujejo odseki tržaškega Sokola in je
slednji razvil poslednji čas sploh jako živahno delovanje.
—	Oficijozna nesramnost. Tržaška oficijozna “Triester Zeitung” je prinesla iz Dunaja, torej gotovo iz Biener-thove bližine, dopis, v katerem na nesramen način govori o slovanskih šolskih zadevah. Sole, ki jih zahtevajo Slovenci v Trstu, imenuje “nationale Kampfschulen” (narodne bojne šole); dr. Rybaržev govor na shodu slovenskih staršev v Trstu imenuje “eine nationale Hetzrede” (narodni hujskajoči govor), govori o slovanski pože-ljivčsti v šolskih stvareh na Dunaju, pravi, da Čehi s svojimi privatnimi šolami izzivajo itd. Članek je pisan v tako nesramnem tonu, da bi človek slutil za ryim Stuergkha. Tržaška “Edinost” ostro obsoja tako oficijozno podlost in poziva slov. poslance k naj hujšemu boju zoper tako vlado, tudi — z obstrukcijo.
—	Poljaki v borbi za Primorsko. Hrvaški listi se obširno bavijo s člankom poljske “Nove Reforme” “Slovanski Trst”. Ta članek kaže, kako je za Slovence v Trstu in okolici sijajni rezultat zadnjih volitev obrnil pozornost vseh Slovanov na to največjo luko avstrijsko. “Nova Reforma” končuje svoj za Jugoslovane velesimpatič-ni članek: Položaj zahteva od vseh Slovanov največje odločnosti in vztrajnosti, politiko svobodnih rok, ki je položena na lastne sile. Oči južnih Slovanov treba upreti v Trst, on ima zanje neprecenljiv pomen, a tudi za vse druge avstrijske Slovane. Radi tega je bodočnost slovanskega Trsta in Istre odvisna od politiške razumnosti Slovencev in Hrvatov, od njih sloge in vzajemnega podpiranja.” — Ta glas “Nove Reforme” je tem važnejši, ker je “Nova Reforma” glasilo poljske demokratične stranke, ene najmočnejših strank v parlamentarnem “Poljskem kolu”, ki je doslej tako daleč stal od skupnega dela slovanskih zastopnikov.
—	Bogato beračico so aretirali v Tr-stu v osebi 58 let stare Katarine Ogor-jan iz Dubrovnika. Dobil) so pri njej zašitih v obleki 18,000 kron v bankovcih. Starko so zaprli, dokler se ne dokaže izvir denarja.
—	Najnovejše zdravilo proti zobobolu. Katarina Marc, stara 42 let in Josipina Kauer, obe stanujoči v ulici Montorsino št. 225 v Trstu, sta dne 4. avg. zvečer obe dobili silen zobobol. Izmislili sta si izvrstno zdravilo. Imeli sta doma nekoliko smodnika. Napravili sta kupček istega, približali trpeče lice m — zažgali. Kaj se je zgodilo, si vsak lahko misli. Dobili sta znatni opeklini na licu in na rokah,
tako da je morala priskočiti zdravniška postaja na pomoč. Vsled skelečih bolečin na osmojeni koži sta bržkone pozabili na zobobol. V tem zmislu je bilo zdravilo seveda izvrstno!

—	Sneg je zapadel 5. avg. na višinah krog Pontebe na Koroškem 20 cm visoko.
—	V Grebinju se ustanovi slovensko izobraževalno društvo.
—	V Celovcu bodo s prih. letom odpravili konje pri cestni železnici in upeljali električni obrat. Občinski odbor je dovolil za stroške 800 tisoč K.
—	Požar v Svetni vasi dne 2. avg. je uničil 8 hiš in nekaj gospodarskih poslopij. Pogorelci so tem večji reveži, ker so imeli že spravljeno seno in žetev, a so bili zavarovani le malo ali nič.
—	Dr. Johann Ude, znani katoliški učenjak na graškem vseučilišču, doktor bogoslovja, inodroslovja in prava, je, kakor dokazuje zadnji “Mir”, Slovenec. Njegov oče je učitelj v Škocjanu v Podjuni in z doma iz Solčave v Savinski dolini, njegova mati je pa Breznikova iz Železne Kaple.
—	Posl. Dobernig je spisal v “Ta-gespošti” članek o trializmu, katerega se silno boji, češ da bi jugoslovanska država raztezala svoje roke na Koroško in Štajersko. “Agramer Tagblatt” se norčuje iz sedanjega Nemca slovenske krvi, ki živi še v 1. 1867. Pove mu, da pozablja na Slovence, ki žive na Koroškem in Štajerskem. •
—	Shod hrvaško-slovenskega kato-liško-narodnega dijaštva se je vršil začetkom avgusta v Spljetu, Dalmacija. Med 800 udeleženci je bilo 150 Slovencev.
—	Denarno gospodarstvo na Hrvat-skem. Po najnovejših podatkih iz leta 1908 je bilo na Hrvatskem in Slavoniji 842 denarnih zavodov in sicer 43 bank, 125 hranilnic in 647 posojilnic.
—	V Ludini, v okraju na Hrvatskem, kjer je skozi 25 let brezpogojno gospodoval dr. Frank, ki tudi še sedaj zastopa ta okraj, je bila v nedeljo 1. avg. ogromna narodna skupščina, ki je enoglasno obsodila Frank-Raucho-vo postopanje ter zahtevala takojšnjo sklicanje hrv. sabora.
—	Proti snovanju madžarskih šol na Hrvatskem prinaša hrvatsko časopisje ostre članke in vehementno napada Rauchovo vlado, ki te šole dovoljuje “Hrvatska” predlaga, naj hrvatski sabor, kakor hitro se sestane, sklene zakonsko novelo, s katero se vladi odvzema pravica podeljevanja dovoljenj za drugojezične šole, in se ta pravica da izključno saboru.
—	Za Strossmayerjev spomenik ja nabranih doslej 100,297 K 70 v.
Tudi vzrok.
Učitelj: “Zakaj tako jokaš, Mak-selj?”—Makselj: “Oh, gospod učitelj, to veliko naštevanko se moram učiti, pa sem še vendar tako majhen!”
— Kdor redoma plačuje svoje postavne dolgove, je med narodom znan kot možak. Kdor pa tega ne stori izgubi ugled. Plačaj toraj tudi naročnino redoma. Le $1.00 na leto vnaprej za “A. S.”
Bolečine v hrbtu In nogah
izginejo popolnoma, ako sond parkrat nariba z
Dr, RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti /T. glavo- in zobobola. ^1^ V vseh lekarnah, 25 in Tr 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
115 Pearl St.	New York.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Haras/?
Chicago telet. 2794 lij telef.N g2 7
; V.V.'.Y.V.W.V.V.V.W.V.-.V.V.V.V.Y.V.V.V.WV.V.V.-.W. ■.W.'.V.VAY.VAV.YIVAVWI
FRANIC SAICSER CO.,
: 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
1
Podružnica
6104 ST. C L, AIR AVE. N. E.,
CLEVELAND, O.
HKo sl namenjen
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči-mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellii Island) »lužimo jim vedno v najboljšo pomoč.
le hirati!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (KontrolsVersammlung) naj se obrne na nas in polije svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Denarje pošiljamo
(algo ¡a rojake,
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak» denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4y2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York- Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno *za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še predajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
W^WWWWWUWWWVWIA VWVWVWUWWWtWYWWYUV\WWWWVWVWWVVUVVWWi
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
nastopa z zahtevo, biti resnično, a potem nasprotnih ukov ne obsoja, nego smatra za tudi dopustna, trpi na notranjem prptislovju, na katerem mora vzeti konec.
V tem, da ima edinole naša Cerkev pogum, staviti ta stavek čez nasprotne uke, dočim se vsa druga veroizpove-danja ponašajo s svojo strpnostjo, in sicer nele s strpnostjo oseb, temveč s strpnostjo nasprotnih si učnih nazi-ranj, tiči močen dokaz resnice za Cerkev samo. Tega naj bi nasprotniki vendar ne prezirali, da so s temi svojimi zatožbami proti Cerkvi sami njeni zagovorniki! Ali čutijo to sami in izhaja li iz tega čuta oslepna igra, da si prizadevajo to upravičeno nestrpnost Cerkve proti zmotam ovajati kot nestrpnost proti privržencem teh zmot, kot nestrpnost ne proti učnim nazira-njem, temveč proti osebam javnosti?
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the «LOVENIC-AMERICAN PTG. CO Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
KATEKIZEM.
CERKVENI KOLEDAR.
29.
30. 30.
avg. Nedelja Obglav. Janeza K “ Pondeljek Roza Limanska,
Torek	Rajmund, spozn,
1.	sept.	Sreda	Egidij, opat.
2.	“	Četrtek	Štefan, kralj.
3.	“	Petek	Sabina, d. m.
4.	“ Sobota Rozalija, devica.
“IZVEN CERKVE NI ZVELIČANJA”.
V orožnici nasprotnikov katoliške Cerkve zavzema gorenji stavek lahko osežno mesto; posebno radi ga navajajo, da katoliški Cerkvi očitajo nestrpnost. Ko bi se vendarle enkrat oni nasprotniki, ki imajo neprestano na jeziku to zatožbo proti Cerkvi, hoteli potruditi, da bi vsebino stavka: “Izven Cerkve ni zveličanja”, prav razumeli! . Kako je stavek umevati, o-znanjajo tolikere odloke in določbe cerkvene, kakor tudi izjave cerkvenega učiteljstva, izreki papežev in cerkvenih očakov izza najstarejših časov, da se lahko prepriča vsakdo, kateremu je do resnice. Nočemo segati daleč v preteklost, marveč samo omeniti nekatere izreke Pija IX., ki ga od gotove strani posebno radi obdolžujejo nestrpnosti, V nekem nagovoru z dne 9. decembra 1854 se je ta papež izrazil:
“Nikakor se ne drznemo, omejiti božjo milosrčnost, ki je neskončna; nikakor nočemo dognati skrivnosti božjih, ki jih ne more noben človek doumeti: vendar moramo smatrati za versko resnico, da se ne more nihče zveličati izven apostolske, rimske la-dije, da je ona jedina Cerkev zveličanja, in da, kdor ne stopi vanjo, pogine v povodnji grehov. Ampak vendar moramo istotako smatrati za gotovo, da t is ti h, ki Žive v nezadolženem neznanju prave vere, zato pred božjimi očmi ne zadene nobena krivda. Kdo pa se bo drznil, potegniti meje temu neznanju, po različnosti narodov, duhov in tolikerih drugih razmer?”
Malo let pozneje, v nekem nagovoru na kardinale in škofe italijanske z dne 10. avgusta 1863, razpravlja Pij X. isti predmet:
“Znano Vam je, da tisti, ki žive v nezadolženi nevednosti naše svete vere, a so pripravljeni, spol-novati naravno postavo in njene predpise, ki jih je Bog napisal v njihovo srce; ter služiti Bogu.. . lahko po mi-Ipsti dosežejo večno življenje, ker Bog, poznavajoč srca, v svoji neizmerni dobroti in milosti ne trpi, da bi bil kdo pogubljen, ki ni ra do volj no kriv.”
Ali je mogoče jasneje izreči, nego se je tu zgodilo, da edinole zavedno odvrnitev od Cerkve zapade pod kazensko sodbo “Izven Cerkve ni zveličanja”? da ta stavek ne obsoja onih, ki so brez svoje krivde izven Cerkve, temveč se tiče samo tistih, ki so iz svoje krivde, proti boljšemu znanju, obrnili Cerkvi hrbet ali vztrajajo izven iste? Nič druzega ni s tem izrečeno, nego kar je nebeški Izveličar sam sodil o tistih, ki greše zoper svetega Duha, to je, se protivijo pripoznani resnici. In s tem ima Cerkev popolnoma prav. Ali misli, da ima (ona) resnico, ali ne. Če misli to, potem mora reči, da zveličanja ni za tistega, ki se po krivdi protivi tej, tudi od njega priznani resnici. Ali pa tega Stavka ne da bi oznanjala, potem bi sama priznala, da se ne ve in ne čuti v posesti resnice. To ne velja samo o Cerkvi, marveč o vsakem učnem nazi-ranju. Kajti vsako učno naziranje, ki
Necega dne je sedel Napoleon I. na Sankt Heleni v senci vrbe, ki je imela kmalu obsenčati njegov grob. Mala deklica je sedela pri njem. On sam je bil zamaknjen v premišljevanje.. Naenkrat se je prebudil in smeje obrnil k otroku, rekoč:
“Ljubo dete, ali si že bilo pri prvem sv. obhajilu?”
“Kaj? Cesar, ne razumem te.”
“Ali se še nisi učila katekizma?”
“O, nič ne vem.”
“Dete, kako si ljubo; jaz sem tvojega očeta, generala, in s tem tudi tebe obogatil.. . Oh, koliko nevarnosti, koliko reve te čaka na svetu! Pridi, pridi, da te naučim katekizma, ki te bo rešil.”
Pred nedavnim časom je umrla na Francoskem pobožna dobrodelna gospa. Na svoji smrtni postelji je rekla: “Kdor mi je podelil nauk, ki sem ga ohranila vse svoje žive dni in ki mi pripušča mirno umreti, to je bil cesar Napoleon Veliki.”
Tudi spričuje Talleyrand v svojih “Spominskih listih”, da je Napoleon dostikrat rekel, češ, katekizem mora družbo rešiti.
Starši lahko podpirajo duhovnike glede verske odgoje otrok prav bistveno s tem, da prav posebno začasa priprave na prvo sveto obhajilo prav redno povprašujejo svoje otroke o tem, da li so se tudi dobro naučili vprašanja katekizma, ki so jim bila dana za učenje na pamet. V poznejšem življenju, ko bodo starši morda že dolgo počivali pod zemljo, bodo o-hranili otroci še iskreno hvaležnost očetu in materi, ki sta jih vzpodbujala k učenju katekizma. Saj tvorijo resnice katekizma temelj krščanskega življenja in prave nravnosti, in prava začasna in večna sreča uspeva samo na tleh jasno spoznanih verskih resnic. Zato bi moral vsak oče in vsaka mati strogo gledati na to, da se otroci redno uče svojega katekizma. Gotovo je, da oče in mati, ki se trudita, redno izpraševati otroke o naloženih vprašanjih katekizma, bosta kmalu v tem nahajala tako zase, kakor za svoje otroke vir obilnega blagoslova in tolažila.
ostalega za časom in kratkoumnega. Dočim je bil po svoji nravnosti sma-tran za dobrega državljana, so se mu vsa druga dobra svojstva odrekala, skratka, bil je stavljen v isto vrsto z nezaželenim državljanom.
Dvajset let farmarstva pa je n. pr. v osrednjem delu države Illinois napravilo takorekoč kar mnogo čudežev. Ne najmanjši med temi čudeži je iz-prememba v javnem mišljenju o farmarju. Dandanašnjega farmarja zavidajo vsi ljudje. Zagovarjajo ga in ščitijo. Vsepovsod govore o njegovi sreči. Vsakdo si želi biti farmar, posestnik nekoliko akrov rodovitnega koruzišča. Meščan gleda na farme kakor obljubljeno deželo.
Farmar je najimenitnejši mož, najsrečnejši mož, prvak in največji ljubljenec stvarstva.
Vzrok za to izpremembo? No, ta je v človeški naravi in je vedno bilo tako. Farmar je uspešen in bogat, in svet občuduje in zagovarja in obožava uspešnega človeka.
Cena farmarski zemlji je poskočila v dvajsetih letih od $20 na $200 za aker. Koruza je napredovala v ceni od 15 in 20c do 50, 60 in 70c. Pšenica se je prodajala to poletje po mlatvi na licu mesta po $1.10 bušelj. Seno, de telja, oves, konji, rogata živina, prešiči, mlekovina in kuretina donašajo koli kor možno najvišje cene.
Farmarjevo domače življenje se je izpremenilo. Njegovi otroci so tako dobro odgojeni kakor meščanovi. Pred njegovim krasnim domovanjem, obdanim z vrti in zelenimi tratami, polnimi cvetlic, teče električna medmestna železnica. Domovanje je zgrajeno čisto na belo in po modernem načrtu. V razdalji stoje ogromni skednji in stogi, a razpršena v nekaki skladnosti manjša poslopja, med njimi avtomobilnica.
V hiši je telefon, vroča in mrzla tekoča voda, kopelnice, električna ali pli-nova razsvetljava, toplovodna ali parna kurjava. Ob vhodu je zaklepnica, iz katere jemlje deželski pismonoša pisma in v katero vlaga časopise in drugo pošto. Zunaj na polju opravljajo vse težko delo moderni stroji. V bližnjem mestecu je farmar ravnatelj kake banke.
Ker je uspešen in srečen, ga svet občuduje in sprejema z odprtimi rokami. Postal je najbolj zaželen izmed državljanov, in meščani so hvaležni in počaščeni, če se zmoti in preseli v mesto.
ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. J. V UVAŽEVANJE.
MALI /GLASI. ;
BOGATA LETINA.
Največja letina v zgodovini. Tako nekako se dajo tolmačiti žetvena poročila za mesec avgust. Kakor vse kaže, bo pšenični pridelek večji nego kdaj poprej, z izjemo enega leta. Popolnoma se niso izpolnile prijetne obljube vladnega naznanila za mesec julij glede drugih žit. Ampak z ozirom na vse je očividno, da bo letina ogromna, s takimi cenami, da bodo veseli farmarji vsepovsod.
Sedaj, ko smo trganju koruze za dober mesec bliže, je očividnejša možnost, da bodo vse prejšnje zaznambe presežene. Letošnji pridelek bode naj večji med vsemi dosedanjimi, in je precenjen na 3,000,000,000 bušljev. Šte vilke poljedelskega urada se utegnejo nekoliko izpremeniti, ampak gotovo je, da bo konečni izkazek presegal naj večjega prejšnjih let za najmanj 15,000,000 bušljev.
Isto lepo razmerje se opazuje v zvezi z ovsom. Pridobitev čez najvišji prejšnji rekord bo več nego 10,-000,000 bušljev. Naključje trojih velikih pridelkov pšenice, koruze in ovsa v enem letu pomenja “prosperiteto”, to je, res ugodno gospodarsko stanje. Cene bodo baje dobre vkljub prirod nemu izobilju. Tudi druga žita obetajo obilnost. Očividno je, da ne bo nikjer primanjkovalo kruha in živil.
Kako bodo vplivali ti ogromni pridelki na vsakovrstni “business”, na splošno obrt in kupčijo, je lahko umevno. Železnice bodo imele veliko opraviti s prevažanjem pridelkov. Rabile bodo vsak stroj, vsak voz. Z denarjem v svojih žepih bodo farmarji pripravljeni, radodarno podpirati trgovce. Kupčevalec na drobno in na debelo, tovarnar in vsi zaposlenci v slehernem področju obrtnije bodo čutili učinek prosperitete na farmi. Tisti, ki prorokujejo dobo prosperitete za Zdru žene Države večjo, nego je bila kdaj znana, so morda prepolni zaupanja. Ampak vsekakor je položaj upapoln po vsej deželi, kakor je sklepati iz žetvenih poročil za avgust in iz tolmačenja istih.
Petindvajsetletnica smrti ustanovni-ka češkega Sokolstva Miroslava Tyrša je bila 8. t. m.
Drag maček. Mrs. Lynas iz Chica-ge je kupila te dni v Londonu mačka, ki je dala zanj $520.
Koliko psov pojedo v Berolinu. Revni ljudje se v Berolinu hranijo s pasjim mesom. Lani so pojedli 3776 psov.
15,000 frankov za en koncert. Jan Kubelik je podpisal dogovor za gostovanje po Južni Ameriki. Za vsak koncert bo Kubelik dobil 15,000 frankov.
62 let stari grof posvečen za duhovnika. Iz Inomosta javljajo: V tukajšnji jezuitski cerkvi je bil te dni posvečen za katoliškega duhovnika 62 let stari grof Gjuro Esterhazy. Res redek slučaj!
Poljaki križem sveta so dne 23. t. m. obhajali lOOletnico rojstva svojega velikega pesnika Juliusza Slowacki. Tudi “Dziennik Chicagoski” je tem povodom izšel v slavnostni izdaji, posvečeni skoro skozinskozi spominu Slowackega, ki zavzema za Mickiewi-czem prvo mesto na poljskem Parnasu.
FARMAR DANDANAŠNJI.
Pred dvajsetimi leti — da, še manj nego pred dvajsetimi leti — je bil priljubljen običaj, pomilovati farmarja.
Tisti, ki ga niso pomilovali, so se delali norca iz njega. Posebno meščani so se čutili vzvišene nad njim. Smatrali so ga za nenaprednega, za-
Kamelje meso. V Parizu prodajajo kamelje meso. Velika tvrdka se je kupčijsko zvezala z dvema mesarjema v Algiru, ki ji pošiljata meso. Meso je podobno govejemu mesu, le bolj trdo je kot goveje.
Trije dunajski dečki proti Kabi-lom. Policija v Trstu je aretirala tri dečke, ki so pobegnili z Dunaja, “da gredo Špancem na pomoč proti Ka-bilom”. Eden aretiranih dijakov je pred odhodom z Dunaja izmaknil svoji materi 500 kron.
Katoliško življenje na Grškem se prav povoljno razvija. Katoliški duhovniki uživajo čedalje večje spoštovanje. Pred kratkim je bil za rektorja na vseučilišču v Atenah izvoljen katoličan, kar bi bilo pred nekaj leti nezaslišano.
Originelno oporoko je napravil v Rumburgu 79 let stari zasebni Franc Nowotny. Zapustil je 50 K ondotne-mu pevskemu društvu pod pogojem, da mu ne poje pri pogrebu in 200 K godbi .pod pogojem, da pride k pogrebu brez glasbil.
Privrženci kulturnega boja propadli v italijanski zbornici. Republikanski poslanec Chiesa je predlagal, naj se samostani na Italijanskem odpravijo, premoženje redovnikov pa naj vzame država. Za njegov predlog se je oglasilo samo 53 izmed 226 navzočih poslancev.
Množe se poročila iz Belgrada, da je zdravje kralja Petra splošno neugodno. Kralj boleha na arterijoskle-rozi; zdravniki so mu prepovedali dnevno kopel in tudi jahanje. Njegove moči se vsak dan manjšajo; bati se je ysak dan smrti.
Vidimo, da se nekateri listi posebno zanimajo za našo slavno K. S. K. Jednoto, dasi niso ž njo v nikaki zvezi ,n njih uredniki niso člani iste.
Mnogo se je pisarilo na dolgo in široko. Mnogo govorilo in vpilo se je zadnje čase, da bi skoro človek mislil, da se nahaja vsekje drugje kakor med člani K. S. K. J. — med sobrati po rodu i krvi.
Iz tega pisarenja in vpitja se lahko izprevidi, kdo je kriv vsega tega raz-pora v naši Jednoti. Kdor že delj časa živi v tej deželi in čita razne liste, se je gotovo že prepričal, da so vsega prepira le krivi nekateri hudomušni elementi, katerim je napredek naše Jednote deveta briga, katerim je blagor naroda našega le postranska stvar.
Razpor med nami delajo oni, ki so se že opetovano pokazali tudi v javnosti, da jim ni mar drugo na tej zemlji kot “business”. To delajo in vodijo oni člani naše Jednote, ki so tudi ob enem člani brezverskih in drugih lož in jednot. Pri tem boju igrajo važno ulogo listi, ki so glasila ene ali več jednot, a nimajo z našo nič opraviti, ter njih uredniki niso člani naše Jed note, menda za to ne, ker je katoliška.
Ravno sedaj so napeli vse svoje moči, da bi zasejali sovraštvo med člani in uradniki naše slavne Jednote. To je vse “business”.
“Cl. Amerika” si ne more drugače pridobiti naročnikov, ker nima ugleda, in nje urednik in lastniki so se že toliko blamirali, da jim več ni ukreniti druge poti, za to so sedaj začeli delati razpor med člani naše Jednote.
Kaj naša Jednota mar “Ameriki” in drugim listom. Listi, ki so glasila drugih Jednot in društev, naj gledajo za napredek svojih društev in Jednot. Člani naše katoliške Jednote ne rabijo iskati v tej zadevi sveta ne v “Ameriki” in ne pri drugih listih. To bomo že mi, člani K. S. K. Jednote sami lepo uredili.
Namen teh listov je, da se razdere naša slavna Jednota, ker potem bi člani vstopali v njihova društva. To se pa ne bo zgodilo, ker člani naše Jednote se bodo kmalu zavedali ter bodejo znali prav razločiti svoje prave prijatelje od sovragov.
“Clevelandska Amerika” se spet vsemi močmi poteguje za nekaj kar sama ne ve. Ta list namreč nima in ni imel še do danes nikakega načela ali programa. Pravzaprav nje naklep je razrušiti mogočno našo Jednoto in k svojej “edinopravi” jednoti priklopiti kolikor mogoče veliko članov K. S. K. Jednote. Kdor se ozira na ta list in dopise v njem, je res kratkoviden. Ali še sedaj ne poznamo volkov v ovčjih kožah, ki se skrivajo v “Ameriki” in drugih časopisih brez da podpišejo svoje pravo ime. Posebno zadnje čase so isti napeli vse svoje moči, da porušijo to, kar se je s trudom in žulji dozidalo tekom mnogih let. Ni jim mar naša Jednota in nje blagostanje. Ni jim mar, ako trosijo denar, ki so ga njih sočlani zaslužili s krvavimi žulji in potom obraza. Rajše tratijo čas in trosijo denar, kakor pa da bi Jednota v miru ostala in prospevala še nadalje.
Največ teh posledic je rodila izvolitev nekaterih odbornikov v urade Jednote, in neizvolitev drugih. To je povod vsega tega razpora.
Zakaj so pa bili izvoljeni sedanji odborniki v urade s tako veliko večino glasov? Ali ne zato, ker so jih dele-gatje spoznali vrednim svojega zaupanja, ali ne za to, ker so ugledni možje?
Druga stvar, ki je povzročila toliko hrupa, je urad Jednote. Vsak član Jednote, ki mu je stvar količkaj znana, ve, da je urad Jednote neobhodno potreben. Tudi ti, ki nasprotujejo pravijo, da je temu tako, le to jim je vzrok, ker ni odbor vsacega člana vprašal za svet. Jed. odborniki so položili varščino za mnogo denarja (nad stotisoč do larjev) in to je zadostna varščina. Ako niso prav delali, bodo pa poravnali stvar, ako se jim dokaže. Predno človek, ki ga veže tako veliko poroštvo, kaj takega ukrene ali podpiše, se vedno dobro poduči o zadevi, da mu ne more nihče do živega. Navaden član Jednote lahko vpije kolikor se mu po ljubi, ker njemu ne more nihče nič, ako naredi kako škodo celokupnosti, a z uradniki Jednote je drugače. Postavili so, kot prej povedano, visoka poroštva, zato morajo paziti, da delajo v smislu postav, ker inače je po njih. Naj si pa nihče ne misli, da uradniki nimajo nikakih pravic. Imajo jih; iste jim da državna postava. To se bo dokazalo, ako treba, a škoda je, da Jednota trpi le radi nekaterih nevoščljivcev.
Kakor smo slučajno čitali, je tudi g. Bojc, kot II. podpredsedsednik, zoper zidanje urada. On si menda pre-menjuje misli vsak čas. Ko je lani šel na konvencijo, se je mudil nekaj časa v Jolietu. Bil je tudi v uradni pisarni tedajnega tajnika. Ko je se slučajno pogovarjal o uradu, se je izrazil, da je sramota za našo tako veliko in bogato Jednoto, da nima boljšega urada. Tudi je rekel med drugim, da ima društvo, h kateremu on spada in katerega predsednik je bil on več let, svojo lastno dvorano, vredno nad $15,000.00, dasi šteje isto jedva par sto članov, a K. S. K. J. pa, ki ima 10,000 članov in o-koli $100,000.00 denarja, pa se potika po takih luknjah. Rekel je, da bi se moral sezidati urad i. t. d., a sedaj pa vidimo, da se drugače izjavlja. Kaj pa to pomeni?
Nekateri trde, da se ni nič na kon-
0040440«
STANOVANJE S 5 SOBAMI, DVO-jima vodama (vodnjak in mestna), 706)4 N. Ottawa St. Vprašati pri Mat. Fink st. istotam.
NAPRODAJ HIŠA IN LOTA NA 1115 N. Center St. Proda se prav poceni. John Kenig, 1115 N. Center St., Joliet, 111.
POZOR! PRODAM POHIŠTVO, še skoro novo, radi selitve. Ob enem oddam v najem lepo urejeno hišo. Kdor želi kupiti pohištvo poceni, ali najeti hišo, naj pride k me-
meni. Louis Weiss, 1004 Granite St., Joliet, 111.
V NAJEM LEPA HIŠA NA HRIBU s 6 sobami. Cena $8.00 na mesec. Vprašaj pri “Amer. Slovencu”, ufn
HRV.VTSKO DRUŠTVO ZRINSKI Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobr^ 920 N. Chicago St.; blagajnik:] p Tušek, 205 Ruby St.; bolniška	čelnika: za
vzhodno stran mest?.	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. M?. ič, 1316 N. Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
NAPRODAJ DVE HIŠI NA HRI-bu. Jako poceni, ker se je lastnik preselil in jih želi prodati. Kdor želi kupiti eno teh hiš, naj vpraša pri Amer. Slovencu.	ufn,
LEPA PRILOŽNOST	SE NUDI
slovenskim deklicam od 14—17—in 18 leta, katere hočejo delati. Izdelovanje papirnatih škatljic je igrača in čim več jih katera naredi, tem več zasluži. Ana Golob, stara 15 let zasluži vsaki mesec od $16 do $20.00. Stariši, kateri imate veliko deklic, pridite v So. Chicago in o-glasite se pri župniku slovensko-hr-vatske cerkve in on vas bo odposlal v našo tovarno. William C. Ritchie & Co., Paper Box Factory. 4t
IŠČE SE PETER SEDLAR, DOMA iz Lahovič na Gorenjskem. Pred enim mesecem je dospel k spodaj podpisanemu iz stare domovine. Temu tičku sem plačal vozni listek, potrošil skupno 132 dolarjev na njega; te dni je pa nenadoma izginil od tukaj. Dotičnik je precej visoke postave in ima črne brke. Govori poleg slov. jezika dobro laško in nemško. Na levi roki ima vtis avstrijskega topa, in na desni neko letnico. Rojake svarim da se ga varujejo, in kedar ga zasledi naj ga blagovoli naznaniti na Mr. John Pušavec, Ely, Minn., Box 139.	3
Kot nova izgleda obleka ko smo |* mi očistili in pogladili, neglede ako j« iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovim* obleke, boljše ir. hitreje kot se doma naredi za Kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka 4 Co.
630-622 Cass St. JOLIET, ILL,
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo petje tno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Tel.
Chi. 2932.... Stan. tel.
Chi.
....N. W. 3541.
1
--sil
M. PHILBIN
KONTRAKTOR.	<
in zidar hiš iz cementovih blokov. Narejam tudi hodnike (sidewalks) to
cementa..	...______
Dela jamčim, da bo dobro in trpežno Krijem tudi strehe. .,
M. PHILBIN,
515 Cass St.	314 Campbell St
JOLIET, ILL.
Tom. Stefancich
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet, I1L
Gostilničar
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
DOBRODOŠLI !
■.,.V,V.V.V.VAV.V.WYAWWW.V.V.V.V,.,.V.W.WA,.W,l\
* POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N. W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna is hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinja in prepričani boste, da trdimo zgolj lasnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
y.v.y/.%vv.,.y.vw.,.vway.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
Jou et* ill.
HNO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept Cor. Scott and Clay Streets.	Both Phones M
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: .......John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:___Rev, John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. t	Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
j	« Frank Opeka, Box 527, North Chicago, Ili.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
C":
pristopili Člani.
K društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 15184 Ivan Fajfar, roj 1883, spr. 7.
agv. 1909.	Dr. št. 29 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 15185 Metod Kordeš, roj 1891, 15186 Anton Zupančič, roj 1885, 15187 Josip Bolte, roj 1893, 15188 Jernej Verbič, roj 1889, spr. 8. avg. 1909.	Dr. št. 239 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15189 Mihael Kopač, roj 1882, 15190 Ivan Mušič, roj 1887, 15191 Jakob Žgank, roj 1873, spr. 8. avg. 1909.
Dr. št. 202 člana.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 15192 Nikolaj Jankovič, roj
1888,	15193 Peter Vordijan, roj 1868, spr. 18. avg. 1909. Dr. št. 44 članov. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 15194 Matija Rozich, roj 1882,
spr. 21. avg. 1909.	Dr. št. 203 člane.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 15195 Josip Bratetič, roj 1880, 15196 Jakob Špolar, roj 1884, spr. 16. avg. 1909.	Dr. št. 134 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 15197 Jurij Stimens, roj 1874, spr. 1. avg. 1909.	Dr. št. 62 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 15198 Jurij Ivanušič, roj
1889,	spr. 24. avg. 1909.	Dr. št. 41 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 15199 Fr. Zagodnik, roj 1888,
spr. 19. jul. 1909, 15200 Florijan Haložern, roj 1882, spr. 15. avg. 1909.
Dr. št. 64 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 15206 Franc Hiti, roj 1889, 15207 Anton Slak, roj 1888, 15208 Anton Čož, roj. 1884, 15209 Anton Lužar, roj 1880, 15210 Alojzij Coš, roj 1880, 15211 Franc Ovniček, roj 1883, 15212 Ivan Slepič, roj 1879, 15213 Ivan Vidmar, roj 1865, 15214 Andrej Herš, roj 1866, spr. 10. avg. 1909.	Dr. št. 264 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 15215 Josip Kotar, roj 1891, spr. 8. avg. 1909.	Dr. št. 117 članov,
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 15216 Matevž Grum, roj 1889, 15217 Fr. Japelj, roj 1888, 15218 Fr. Bečaj, roj 1881, spr. 8. avg. 1909.
Dr. št. 78 članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Kansas City, Kans., 15219 Matija Kutnar, roj 1885, 15220 Ivan Mohar, roj 1883, spr. 8. avg. 1909.	Dr. št. 79 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 15221 Rudolf Požek, roj 1886, 15222 Martin Gregorčič, roj 1878, spr. 18. avg. 1909.	Dr. št. 56 članov.
K društvu Fred. Baraga 93,¿Chisholm, Minn., 15223 Fr. Zobec, roj 1889, 15224 Eugen Namor, roj 1887, spr. 20. jul. 1909, 15225 Anton Kržišnik, roj 1866, spr. 12. avg. 1909.	Dr. št. 83 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 15226 Vincenc Habič, roj 1891, 15227 Ivan Štrusa, roj 1888, 15228 Marko Radočič, roj 1869, spr. 8. avg. 1909.	Dr. št. 69 članov.
K društvu Marija Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 15229 Stanislav Gribovsky, roj 1879, spr. 14. avg. 1909.	Dr. št. 35 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 15230 Ivan Gorenc, roj 1880, spr.
19.	avg. 1909.	Dr. št. 39 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 15231 Alojzij Purkat, roj 1893, 15232
Ivan Penca, 'roj 1888, 15233 Andrej Mihelčič, roj 1884, 15234 Ivan Kavšek, roj 1880, 15235 Ivan Debevc, roj 1876, spr. 20. avg. 1909. Dr. št. 50 članov. K društvu sv. Pavla 130, De Kalb, 111., 15236 Franc Krvina, roj 1887, spr. 15.
jul. 1909.	Dr. št. 11 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15237 Marian Divič, roj 1876, spr.
20.	avg. 1909.	Dr. št. 203 člane.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 4880 Josip Stariha, 16. avg. 1909.	I. dr. št. 82 članov.
II. dr. št. 78 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 12288 Pavel V. Modronič, 6. avg. 1909.	I. dr. št. 369 članov.
II. dr. št. 147 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 13151 Josip Hren, 10. avg. 1909.
I. dr. št. 261 članov. II. dr. št. 39 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 6494 Jakob Smole, 8. avg. 1909. I. dr. št. 19 članov.
II. dr. št. 88 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 11913 Ivan Prteku, 16. avg. 1909.	I. dr. št 138 članov.
II. dr. št. 300 članov.
Od društva sv. Ant. Padov. 72, Ely, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 9110 Anton Dolinšek, 7. avg. 1909.
I. dr. št. 73 članov. II. dr. št. 40 članov. Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 8090 Rudolf Jurca, 17. av. 1909.	Dr. št. 79 članov.
II. dr. št. 301 člana.
Od društva sv. Srca Jezusovega 117, Murray, Utah, k društvu sv. Jurija 100,
Sunnyside, Utah, 11938 Anton Truden, 16. avg. 1909. I. dr. št.-članov.
II. dr. št. 45 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 7058 Fr. Bobek, 23. avg. 1909.
Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 3187 Matija Klarič, 16. avg. 1909.
Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 1219 Ivan Simonič, 18. avg. 1909.
Dr. št. 42 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3322 Ignac Kaserman, 16. avg. 1909.
Dr. št. 302 člana.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 4299 Matija Mušič, 16. avg.
1909.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Martina 126, East Mineral, Kansas, 13304 Ivan Jakše, 9. avg. 1909.	Dr. št. 24 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 5169 Ivan Okoren, 23. avg. 1909.
Dr. št. 120 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 11946 Alojzij Bregar, 6456 Alojzij Bregar, 9. avg. 1909.	Dr. št. 236 članov.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 1056 Fr. Simčič, 16. avg. 1909.
Dr. št. 101 člana.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 13474 Josip Žunič, 24. avg. 1909.
Dr. št. 134 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 10570 Anton Geržin, 14. avg.
1909.	Dr. št. 104 člane.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 7644 Ivan Terjak, 5498 Vide Lenčič, 13479 Ivan Jurašovic, 18. avg. 1909.	Dr. št. 182 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 10195 Anton Kambič, 13290 Fr. Golob, 21. avg. 1909.	Dr. št. 33 članov.
Od društva sv. Jožefa S3, Waukegan, 111., 4501 Josip Rot, 14017 Ant Žirovnik, 10439 Ant Hamovec, 12617 Anton Grampovčnik, 12618 Jakob Kovač,
12142 Janez Seliškar, 8209 Fr. Petrič, 7071 Ivan Petrič, 5411 Josip Pusta-verh, 2253 Fr. Svete, 4508 Franc Oblak, 3588 Franc Skubic, 16. avg. 1909.
Dr. št. 201 člana.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 11997 Ivan Črešnik, 10. avg. 1909.
Dr. št. 106 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 10964 Anton Jenec, 5932 Štefan Geržin, 9. avg. 1909.	Dr. št. 259 članov.
Od društva sv. Jan. Krstnika 60, Wenona, 111., 12550 Fr. Petan, 23. avg. 1909.
Dr. št. 57 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 8040 Karol Veleč, 9. avg. 1909.
Dr. št. 72 članov.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 13535 Josip Kaplja, 17. avg. 1909.
Dr. št. 54 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 8191 Josip Kavčič, 23. avg. 1909.	Dr. št. 116 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 12073 Fr. Steržinar, 9520 Fr. Mivšek, 13760 Fr. Petrovčič, 12649 Martin Kucler, 9. avg. 1909.
Dr. št. 75 članov.
Od društva Fred. Baraga 93, Chisholm, Minn., 9448 Andrej Kenda, 9. avg. 1909.	Dr. št. 80 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 13407 Al. Korošec, 10512 Valentin Pirc, 23. avg. 1909.	Dr. št. 41 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13445 Matija Andretič, 16. avg. 1909.	Dr. št. 44 članov.
Od društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 11143 Ivan Vrečar, 9. avg. 1909.
Dr. št. 16 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 7735 Franc Verbajs, 9. avg. 1909.
Dr. št. 235 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 10441 Anton Dolenc, 16. avg. 1909.
Dr. št. 200 članov.
IZLOČENI ČLANI,
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 11079 Lovrenc Majdič, 8447 Peter Kobe, 502 Josip Šuštar, 13149 Franc Lavšin, 9. avg. 1909.
Dr. št. 255 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13157 Ivan Luksič, 9. avg. 1909.
Dr. št. 61 članov.
ZNIŽALA POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2269 Ivan Podboj, 16. avg. 1909, znižal zavarovalnino s $1000 na $500.00.
Pri društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, Pa., 13633 Mihael Starašinič, 16. avg. 1909, znižal zavarovalnino s $1000 na $500.00.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 4174 Frančiška Fajfar, roj 1888, spr. 7. avg. 1909.	Dr.	št.	14 članic.
K društvu sv. Jožefa 16,	Virginia, Minn., 4175 Marija	Debevec,	roj	1883, spr.
8. avg. 1909.	Dr.	št.	82 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 4176 Jožefa Pragner, roj 1869, spr. 22. avg. 1909.	Dr. št. 78 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4177 Marija Jontes, roj 1886, spr. 21. avg. 1909.	Dr. št. 82 članic.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4178 Rozalija Oblak, roj 1890, spr. 12. avg. 1909.	Dr. št. 33 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 4179 Johana Pene, roj 1875, spr. 10. avg. 1909.	Dr. št. 44 članic.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 4180 Jožefa Cankar, roj 1890, spr. 8. avg. 1909.	Dr. št. 22 članic.
K društvu sv. Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo., 4181 Apolonija Šarich, roj 1886, spr. 29. jul. 1909.	Dr. št. 27 članic.
K društvu Fred. Baraga 93, Chisholm, Minn., 4182 Terezija Ognanovic, roj 1871, spr. 20. jul. 1909.	Dr. št. 3 članice.
K društvu sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., 4183 Marija Olivani, roj 1883, 4184 Johana Gašpari, roj 1864, spr. 17. jul. 1909.	Dr. št. 2 članici.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4185 Frančiška Petkovšek, roj 1890, 4186 Marija Istenič, roj 1893, 4187 Marija Lenarčič, roj 1892, 4188 Neža Leskovec, roj 1892, 4189 Ana Marovšek, roj 1893, spr. 18. avg. 1909.
Dr, št. 44 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu Sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 1850 Neža Stariha, 16. avg. 1909.	I. dr. št. 29 članic.
TT. dr. št. 35 članic.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 202 Ana Abzec, 11. jul. 1909. I. dr. št. 28 članic.
II. dr. št. 43 članic.
Od društva sv. Pavla 130, De Kalb, 111., k društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4061 Marija Košir, 8. avg. 1909.	I. dr. št. 1 članico.
II. dr. št. 39 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 746 Ana Grabian, 16. avg. 1909.
Dr. št. 41 članic.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1968 Johana Oblak, 16. avg. 1909.
Dr. št. 63 članic.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4019 Marija Kočevar, 3511 Marija Medic, 23. avg. 1909.	Dr. št. 115 članic.
Od društva Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 3839 Barbara Slatnar, 9. avg. 1909.	Dr. št. 14 članic.
NEKOLIKO POJASNILA KRAJEVNIM DRUŠTVOM OZIROMA NJIH URADNIKOM.
Vkljub temu, da je prva polovica Jednotinega poslovanja že precej daleč za nami, se nektera društva oziroma njih uradniki še vedno ravnajo po stari metodi pri sprejemanju članov. Radi tega sem primoran zopet in to zadnjikrat opozoriti vse one cenjene uradnike(ice) krajevnih društev, ki do danes še niso vpoštevali Jednotinih pravil stran 22, 23 in 24, člen 2, "sprejem udov v Jednoto”, da to storijo.
Pred vsem pa naj bode v naznanilo sledeče:
Sedanja pravila velevajo, da vsako zdravniško spričevalo mora biti poslano vrhovnemu zdravniku 14 dni pred društveno sejo v pregled. Vrhovni zdravnik isto po pregledu zopet vrne društvu s pripombo, da je kandidat(inja) priporočljiv(a) za vsprejem. Če ni, zopet obvesti društvo, da je nesposoben(a) za vsprejem. Ko je zdravniški list od vrhovnega zdravnika odobren in vrnjen društvu, še le potem društvo sprejme kandidata(injo) v svojo sredo. Naj bode toraj enkrat za vselej povedano, da vsak kandidat ali kandidatinja mora biti preje od vrhovnega zdravnika potrjen(a) in priporočen (a), še le potem ga zamore društvo sprejeti za člana(ico).
Na zdravniških listih, takoj na prvi strani se glasi: Prosilec(ka) je bil(a)
vsprejet(a) na redni mesečni seji dne....... Ta prostor mora biti neizpo-
polnjen, dokler ne odobri vrhovni zdravnik prošnje za vsprejem. Še le potem ko je prosilec(ka) priporočen(a) za vsprejem od vrhovnega zdravnika, naj društveni tajnik(ica) zapiše na kateri društveni seji, da je bil prosilec ali prosilka sprejet(a) v društvo. Kakor hitro pa društvo vsprejme kacega čla-na(ico), ki je bil(a) od vrhovnega zdravnika priporočen(a), je takoj vsprejet tudi v Jednoto. Toraj vsak prosilec(ka), postane biti član(ica) Jednote, kakor hitro ga društvo vsprejme v svojo sredo. Radi tega je treba, da so vse take prošnje za vsprejem od vrhovnega zdravnika že preje pregledane in odobrene.
Dalje naj se tudi pazi, da vsak prosilec podpiše ali podkriža lastnoročno vse listine, kjer se to od njega ali od nje zahteva. Oporoka naj ne bode preveč obširna, ter naj nosi natančno ime dedičev. Velikokrat se je že primerilo, da je oporoka razdeljena na deset do dvanajst deležev. To pa onemogočuje točno izplačilo posmrtnine v slučaju smrti. Naj se napravi oporoko kolikor najbolj mogoče kratko.
Ravno tako tudi prosim društvene tajnike(ice), da bolj pazijo, kako so zdravniški listi izpopolnjeni, ter če so popolnoma v redu. Ni dosti samo, da se list odpošlje na gl. urad, pa je vse v kraju. Listi morajo biti izpopolnjeni natanko, kakor se na njih zahteva. Tudi na zadnji ali četrti strani zdrav, lista je nekaj, kar mora biti izpopolnjeno od društvenega tajnika(ice), to se pa največkrat opusti. Naj v bodoče tudi to stran društveni odbor izpopolni. Ravno tako je tudi s prošnjami za vsprejem (to so one kartice) največkrat izstanejo. Tudi te prošnje ali kartice morajo biti vposlane na gl. urad z zdravniško-pre-iskovalnimi listi...Te prošnje morajo biti podpisane od dr. odbora in na njih mora biti tudi označeno, kdaj je bil(a) član(ica) v društvo sprejeta.
Samo malo več paznosti treba in bode vse šlo. Želeti je toraj, da bodo slavna društva to vpoštevala in se po tem tudi ravnala. Le na ta način nam je mogoče lepo napredovati, brez sitnosti in nepotrebnega pisarenja in povpraševanja zakaj mi je vrhovni zdravnik vrnil zdravniške liste? Upam, da bode sedaj dosti jasno, vsakteremu društvenemu odborniku, ki so mu bili zdravniški listi od vrhovnega zdravnika vrnjeni—zakaj so se mu isti vrnili ali vračali.
Z bratskim pozdravom ostajam udani Vam sobrat
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote.
Hr Ivpr ozdravlja
lil* I T v V MOŠKE in ŽENSKE
specialist za ženske in otroške bolezni in operacija^ On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mol in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehudo utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluše-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu is mehurju, appendicitis, bolezni na očeh,itd.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstna zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET,
JOLIET, ILLINOIS.
—Katekizem—=
ZA SLOVENSKE KATOLIŠKE ŠOLE
v Združenih Državah.
Sestavil in založil REV. F. S. ŠUŠTERŠIČ Joliet, 111.
Cena 25e. Za naročila po 50 kosov ali več primeren popust. Se dobiva pri založnika.
Compagnije ^ Generale 9 Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St.. Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17tSl St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Buti er St. Bell P >ne, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društv om za naročila ZASTAV, znakov (R*. galij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd, Prva in edina s1qy, tvrdka v Amer,
KRASNI MOLITVENIKI PO ZELO NIZKI CENI
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stree
JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa v to s troh. •padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu 1 Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicagc st., blizo slov. cerkva. Prodajaln» moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indians St. Mesnica.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton St«. Ob» telefona 8. Joliet, UL
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indians St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Grcenba)) Ave. Salun in prodaja iifkart CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG. PA.
NOLLE C.. 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dt^un, last., 5438 Butler St.

Chl. Pbone 531	N. W. Phone 669
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnlk
SODRUG E. MEERS
Soba 318-321 Barber Bldg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, UL
- I	
ČASTNA BESEDA.	t*
Novela. — Paul Bourget. — A. Kalan.	
L J	M	M
Narava nam nudi krajev prelestne lepote in ljubke nežnosti, ki se zde nalašč vstvarjeni za to, da objemajo nadčloveške bolesti ter dihajo vanje duha blaženega pomirjenja. Nisem pa za-se našel kraja, ki bi vplival name kot tolažeče zavetišče s toliko silo kakor obrežje jezera Thoune, ob katerem je zgrajeno mesto istega imena. Čestokrat sem sedeč ob reki Aar, ki se izteka z mogočno silo iz jezera, čutil, kako mi diha ta kraj duha miru v moje srce. Tam visoko se vije v širokih presekah dolga vrsta brnških snežni-kov. Devica in Bluemlisalp dvigata svoje vrhove, pokrite z večnim snegom; tu blizo se Vije potok, kristalno zlat med starodavnimi, mogočnimi dre vesi, ki nagibajo svoje veje v potok, kakor da bi dremale. Lesen most zapira obzorje ozke doline in nad njim se dviguje ljubki thounski gradič. Streho s štirimi slokimi stolpiči pokriva temnorujava opeka, in njena barva se harmonično sklada z barvo lesa, iz katerega je napravljen most. Sosednji zvon, oni iz cerkvice v Scherzlin gen, napolnuje s svojim glasom praz-niško tiho zeleno obrežje, od katerega se vidijo razni otočki. Na enem stoji hišica z balkonom; ob njem rase polno ličja, v katerem se potapljajo labodi Tu je živel pesnik Henrik Kleist, ki so ga gotovo očarala ta ljubka a obenem veličastna vrata v gorenjo deželo. Ne odtegne se temu vtisku nikdo, ki hodi po teh krajih proti Interlaken. Komaj dobro nastopi svoj sprehod ob Aari, gotovo si zaželi, ako je mlad, priti sem, da tu na varnem skrije svojo srečo, ali da tu zakrije svoje boli.Ako pa je že prekoračil dobo sladko-brid-kih sanj, skusil bo ob teh staročastitih drevesih, ob valih potoka, ki beže hi tro, kakor čas življenja, ono hrepenenje po zbranosti na pragu odhoda v večnost, kar so naši očetje označili z modro besedo: Retraite! Samota! Culi smo v šoli sloveče verze: Tircis, il faut songer a faire la retraite...
Misliti treba, da napravimo račun. Zdeli so se nam tedaj naivni. Trudno življenje nam je pa pokazalo njih globoki pomen. Zde se nam kakor obzorje, v katerem tu živimo. Ako je opazujemo, čutimo otožno željo končati, odreči se za vselej, živo čutimo, kako se drobi naša duša v tej jasnini med zelenim drevjem in dremajoče-šuntečimi vodami ob teh visokih gorah, ob tem sivo-temnem mestecu, kjer bi oni, ki so umrli pred petsto leti, ako bi se mogli dvigniti iz grobov, še spoznali terase starega gradu, glavno cesto tam doli, in tam gori svoje snež-nike, ki se čarobno bleste ob zahajajočem solncu.
Tako prelestno sladkost, tak vspa-vajoč mir za krvaveče rane prišla je iskat zadnje poletje na obrežje thoun-skega jezera ena naših rojakinj, katere ime je za nekaj tednov velikost njene nesreče seznanila s svetom. Toda kakor drugo, pozabili so ljudje tudi na to. Malokdo se bo, čitajoč ime Mme de Bessay, spomnil grozne drame, v kateri je ona vdovela. Stvar sega bolj v prve dogodke revolucije na Ruskem. Pred dvema letoma se je komandant de Bessay poslovil od armade. Bival je slučajno v Moskvi, da ondi dvigne veliko dedščino po sorodniku Verekie-vem, ki je star samec brez otrok svoje imetje ostavil franc, častniku, svojemu sorodniku. Potrebno se je zdelo komandantu, da sam na licu mesta uredi vsled oporoke precej zamotane stvari. Šest dni je že v Moskvi in kosil je v klubu. Bil je sosed mizi, kjer je obedoval knez Sergij Komov, zelo sovražen državnik tiste dobe, eden izmed mučencev za državno oblast, eden o-nih, ki bi bili radi narodu pomagali, a so od nehvaležnih rojakov prejeli kot plačilo le zasmeh in smrt. V teh mirnih klubovih prostorih razpočila se je nekega dne bomba, ki jo je podložil še do sedaj neznan zločinec. Komov je bil umorjen in ž njim vred še do šest drugih omiznikov, med njimi tudi de Bessay. Grozna katastrofa je bila za ženo de Bessay tem hujša, ker se je slučajno mudila na obisku pri svojih sorodnikih ter je na nekem kolodvoru kupila list, ki je objavil ono grozno nesrečo. Udarec je bil zanjo tako Strašen, da je bila čez osemnajst mesecev še vedno tako potrta na živcih, da ji nobeno zdravilo ni pomagalo.
Po nasvetu neke prijateljice in gnana vsled nemira, ki je take vrste ljudem v krvi, želeč vedno novih zdravil, prišla je povprašat za svet enega najbolj slovečih nevrologov v Evropi, ki je bil tedaj profesor v Bernu. Ta zdravnik ji je svetoval zdravljenje bolj v samoti in na deželi. Zato je sklenila, ko se je mudila v Thounu, da se tukaj naseli za nekaj mesecev. Najeli so neki takrat prazen gradič, ki je vstrezal zahtevanim pogojem in tudi sicer je bila ta vila zelo prikupna. Tu se je nastanila nesrečna vdova s svojim sinom. Po nekaterih tednih se je že kazal vpliv te mirne in zdrave narave, pomirjeval se ji je organizem, razdejan vsled bolesti, razsut vsled ne-spanja in strahov, ki so ga zastrupljali kakor fiksna ideja.
Poslopje, kjer je bivala, bilo je zgrajeno na tesnem polotoku, kjer se loči od jezera v svojem izviru reka Aar, Zgradba je še sedaj znana, pravijo ji gradič Stockhorn in sicer zaradi gore
istega imena, ki se dviguje nad njim. Hiša je bila zgrajena sredi preteklega stoletja, sezidala sl jo je neka rodbina iz bližnjega Lausanne, da bi prebivala ondi v počitnicah, pa je sedaj ubožala in zato dala hišo v najem. Ker je bila hiša dalje časa zapuščena, zato so se rastline in drevesa prav po svoje razrastla okrog gradiča; po zidovih se je razpenjal bršlan, visoka drevesa so obdajala poslopje, tako da je bil gradič skoro popolno zakrit v zelenje. Nekaj čisto navadnih cvetlic, vrtnic, solnčnic, georgin, bilo je vse,' kar je lepšalo grajski vrt. Te cvetice so s svojimi živimi barvami lepšale ograjo ob -obrežju. Nanje so se ozirali ljudje iz ladje, ki je prevažala ljudi med Thounom, Oberhofen, Spiez in St. Beatenberg. Čolnarji so pripovedovali tragično usodo Mme de BešSay tujim gostom, ki so natezali oči, natikali svoja očala, da bi prodrli v notranje skrivnosti gradiča. Toda kaj bi bili videli radovedni turisti, tudi če bi se bile razklenile pred njimi orjaške veje? Videli bi bili malo oglajena pota med zidovi in med tratinami in ob gotovih urah žensko kakih petinštiridesetih let v črno oblečeno, ki je v spremstvu svo jega sluge ali včasih ob strani mlade-dega sina hodila po teh potih gori in doli. Vsi zdravniki so bili v tej točki istega mnenja: Nikoli ne sme ostati sama. V tem predpisu se kažejo u-sodne diagnoze in uidejo težko tudi bolj indiferentnim ljudem. Tem manj se je pri tem mogel varati mater ljubeči sin. Mirna ta hiša, ta skrivnost-no-tihi park skrivala sta v sebi v svoji monotoni dolgočasnosti jednako pate tično moralno dramo, da bi bila lahko tako strahovita, ko bi se bila naglo razvila, kakor je bila ona, kjer je bil oče umorjen. Mladenič sedemnajste-rih let, dozorel vsled skrbi in odgovornosti prezgodaj, ki je strahom opazoval pri materi najmanjši gibljaj, vsak pogled, vsak vtisk na mater, katero je čuval kakor varuh; vedel, je, da se vsak hip lahko porodi kak grozen načrt v glavi, le za silo boljši, da se lahko zgodi druga nesreča, še groznejša nego prva.
Da v mladem srcu vznikne in živi te vrste dušna kriza, zato niso dovolj le zunanji dogodki, zato treba tudi notranjega dušnega razpoloženja. Fran de Bessay je bil še celo majhen eden izmed onih dečkov, ki so z vršenjem svojih dolžnosti, po svojih navadah, po posebnosti v oblikah, po umerjenosti pri igrah kazali neko prirojeno disci plino, vsled tega so se znali uživeti v svojo okolico in to je najboljše znamenje globoke razumnosti. V mladosti prežene upornost, to je nesoglasje med nami in našo okolico v desetih slučajih skoro gotovo devetkrat, samoljubje in ponos, in na njihovo mesto se naseli mrzlota in krutost.
Otrok pa, ki je vesten do skrajnosti in ki ne dela sodb o svojcih, je skoro vselej plemenit. Fran je oboževal o-četa in mater, ki sta svojemu jedincu oskrbela domačo vzgojo in ga nista pošiljala v javne šole. Njegova družina je živela za-se svoj svet. Žalo-igra v Moskvi zato ni nič manj hudo zadela njega kakor njegovo mater. Za njegove čutnice ni bil ta udarec nič manj hud in tudi posledice pri njem niso bile nič manj bolestne. Kar je bila materi vdovi smrt komandanta, to je bilo njemu sinu zdravstveno stanje matere, udarec, ki mu je malo da ne oslabil jasen razum. Toda mladenič je bil še v dobi neizrabljenih sili Vkljub tej grozi si je znal pridobiti z delom moči, da se je ž njimi ustavljal fiksni ideji, ki ga je nadlegovala. Zato je nadaljeval svoje nauke in z dobrim uspehom napravil prvo skušnjo na vseučilišču. Tudi bivajoč v Švici ni prenehal z učenjem. Štirikrat na teden se je vozil opoldne z železnico v Bern, kjer je imel točno uro pri nekem vse-učiliškem profesorju; odtod se je vračal proti večeru domov. To vztrajno pripravljanje na skušnjo se je družilo v njegovi otroški gorečnosti z ljubeznijo do matere. Sklenil je, da postane zdravnik, da nikdar ne zapusti matere, da jo bo lahko zdravil, ako bi bila še bolj bolna. To je bil roman, o katerem je ta mladenič svetlih, plavih 'oči sanjal sprehajajoč se med bujno dišečimi lipami po drevoredu v Stockholmu. Zamislil se je, da je v bolnici ria kliniki in da proučuje znanost, katero bo posvetil ženi, ki se je prezgodaj postarala, nad katero je že sedaj čuval kakor zdravnik. Čolnarji v Aaru, ki so ga vsi poznali in pozdravljali, kadar je hitel na postajo Scherzligen, so ga imenovali v svojem švicarskem narečju “mladega doktorja’. Bolj prikladnega imena bi mu ne bili mogli dati. Hodeč po kolodvoru se je zamišljen povpraševal: “Kako jo najdem, ko se vrnem? Morda pa ni bilo prav, da sem šel z doma. To jutro je bila mati bolj bleda,” ali pa: “Mislim, da se^ ne motim: Boljše ji je. Vsaj se je veselo razgovarjala. Oj moj Bog, da bi bila še kdaj taka, kakor je bila pred tem strašnim dnem!”... Kmalu se mu je oživil drug prizor, ki ga je silil, da je stiskal svoje trepalnice, skušajoč ga pregnati. Spomnil se je namreč na umor svojega očeta, ki je bil tem strašnejši, kolikor bolj slučajno se je izvršil. Oče njegov je z grofom Komovim govoril prvič v klubovem salonu, četrt ure pred kosilom. In v srcu oficirjevega
štvo proti zarotnikom, da bi bil mej-potoma v Bern v vlaku stopil v drug kupe, ako bi bil zadel na kakega ruskega dijaka ali dijačko, katerih je bilo vse polno na tem vseučilišču. Očitajoč si je rekel, ker mu tudi ta usodni udarec ni vgasil v srcu verskih spominov: “In evangelij zapoveduje, da moram odpuščati svojim sovražnikom!... Jaz, jaz bi tega ne mogel nikoli...”
II.
Pojasnili smo na kratko značaj in razmere, v katerih je živel Fran de Bessay; zato pa lahko presodimo, kak strah ga je prevzel, ko je vračajoč se nekega popoldne od svojega pouka v Bernu, čul, kako sta se dva sopotnika v istem železniškem vozu med seboj razgovarjala:
' “Zadnji čas je, da se Evropa združi zoper te vrste ljudi...” pričel je po-! šten, miren švicarski meščan in z roko | molil svojemu sosedu, sebi precej podobnemu, izvod nekega lista... “Mislijo, da so povsod na Ruskem. Zopet se je nov političen napad zvršil v ne-I kem hotelu v Murrenu. Neka Rusinja ¡je ustrelila z revolverjem. In glejte: zopet se je zmotila v osebi... Ne bo treba drugega ne vam in ne meni, da bova ponesreči le nekoliko podobna kakemu velikemu knezu ali kakemu generalu, ki jih je tajni 9dbor obsodil v smrt, in midva ne bova mogla v miru niti svoje kave spiti na kakem javnem prostoru.. .Še enkrat vam rečem: Take ljudi treba vun izgnati.”
“Toda kako,” odgovori drugi, ki je med tem že prebral novico, ki ga je nanjo opozoril njegov prijatelj. “Ti ljudje so silno spretni in vporabljajo orodje, ki se skriva vsakemu nadzorovanju. Če je res, kar piše ta list, izvohajte potem nihilistko v petindvajsetletni ženski, ki se je zapisala v hotelu z danskim imenom, ki se vede celo dostojno, ne govori z nikomur, plačuje redno svoje račune in se kaže neškodljivo, kakor ste vi ali jaz?”
“In čudno,” prekine ga prvi, “ta nesrečni Steenakers je mrtev in ona ta-kozvana Mme Noetsvet je pobegnila. Petindvajset ljudi je bilo, ki so bili priče tega dogodka in vsi niso mislili na drugo le na to, kako bi ubežali, ona pa je seveda mej tem imela čas, da je izginila... No, eden je, ki ne bo mirno spal to noč, to je general Gorka, ko izve, kakšna propalica mu je bila za petami... Videli ste med zadnjimi novicami, da je gospodar hotela dobil pismo od morilke, v katerem ga prosi odpuščenja, da mu je napravila tak nered in pojasni, da ni ustrelila Stee-nakersa, marveč generala... In ta u-bogi Steenakers je bil pošten belgijski rentir, ki je vsako leto prišel v Murren na oddih! Da bi le pač jutri zvedeli, da so jo zaprli...”
“Da, opazil sem pismo,” reče sosed “To je nečuveno, nečuveno. In ona pošlje še petdeset frankov v poravnavo računa in za napoj nino strežnikom. Bila je torej tako drzna, da se je ustavila na potu, spisala te vrstice ter jih oddala na pošti!... To so morilci, ki so tako vestno-natančni, ki žive v veri, da so pošteni; no, vsaj so res pošteni, razen kadar rabijo revolver ali bombo! ...In ta ima še štiri kroglje v svojem revolverju, ker je ustrelila le z eno. Seveda je potem naravno, da se je niso upali prijeti...”
“Ali bi mi hotela za trenutek pokazati časnik, gospoda?” poprosi ju Fran z boječim glasom. On po navadi na svojem potu sicer ni z nikomur spregovoril nobene besede, a sedaj se ni mogel ustaviti želji, da bi se ne poučil o žaloigri, ki je bila docela podobna oni, kjer je našel smrt njegov oče. Časti vreden meščan za hip pogleda neznanca, v črno oblečenega. Na njegovem poštenem obrazu se je videlo, da je neodločen, kakor bi se hotel prepričati, če tudi ta ni eden sodrugov one takozvane Mme. Noetsved. Toda na poštenem obrazu skromnega mladeniča je takoj sprevidel, da je bilo neopravičeno tudi za hip nezaupanje, zato mu je dal zahtevani časnik, prijazno mu rekoč:
“Imejte ga, kolikor časa hočete, gospod. Jaz sem ga prečital in sem ga tako hotel pustiti v vozu. Popisuje, kakšna je ta ruska anarhistka. Kdo ve, morda bi jo kdo, ki bi čital slučajno te vrstice, ki jih je našel v vozu, kje ne spoznal?... Prepričan sem, da jo bo ovadil.. . Rad bi, da bi jaz mogel to storiti... Če tujci ne bodo varni y Švici, kje pa naj bodo?...”
Ta opazka je kazala, kako ljudje sodijo o tem v deželi, v kateri je turisti-ka glavna narodna industrija. Mladenič ni bil zmožen proumeti tega sicer opravičenega vendar smešnega egoizma, tako ga je prevzela beseda, ki jo je čul: “ki bi čital slučajno te vrstice...” — Ko je bral podrobnosti o tem krvavem dogodku, zamislil se je nenadoma v salon, kjer je bivala sedaj njegova mati... Mme de Bessay je zdaj pila svoj čaj. Navado je imela, da je po tem okrepčilu večkrat šla sinu naproti, ki se je vračal iz Berna in ako je vlak imel zamudo, je na svojem sprehodu prišla celo do postaje Scherzligen. Ako je danes to storila, lahko je naletela na potnike, ki so se razgo-varjali o zločinu v Murrenu. Morda je kupila tudi kak list, kakor’je to storila na malem kolodvoru v Bourbonnais, kjer je zvedela za umor svojega moža. Čitala bo ta dogodek in zadel jo bo eden tistih udarcev, ki so ji zdravniki in zlasti profesor D. toliko priporočali, da se jih ogiblje. In vse, kar si je na zdravju pridobila zadnje tedne, bi bilo hipoma izgubljeno.
“Da,” si je mislil sin nadaljujoč s svojim berilom, “ta gospod ima prav. Treba bi bilo, da se Evropa združi zo-
per te pošasti. Ti ljudje ne poznajo groze svojih hudodelstev. Ako se materi poslabša vsled tega nenadnega strahu, bo to delo teh lopovov... Ta gospod ima tudi prav, trdeč, da bi bil on rad tisti, ki bi jo ovadil... Vsakdo bi moral obsoditi taka zločinstva... Materi je bilo tako dobro, ko sem zjutraj odhajal. Prav vesel sem bil vzla-sti ker je bil tudi lep dan... Pa jaz nisem prav imel. Nikdar nima človek prav, kadar nijna bojazni pred svojimi željami. Knjige mi tako govore in življenje me tega uči. Oče je. bil mnenja, kdo ve kaka sreča je zanj dedšči-na po Verekijevem. Zato je moral umreti... Kakor je v velikem, tako je tudi v malem. Ko bi deževalo, bi bil jaz zagotovljen, ker bi materi niti v glavo ne padlo iti do kolodvora. Ker pa je nebo tako jasno, gotovo se je tega’ domislila. Hotela je vedeti vse podrobnosti, sedaj jih ve natanko...”
Take misli — in nekatere so presegale njegova leta, vzlasti dogodek, ki ga je motil kakor huda poskušnja — so se v mladeniču, kakor bomo videli, razrasle v neko gotovost. Kdor strastno ljubi kako slabotno bitje, tak si vse najhujše predstavlja, kadar se gre za to drago srce. Ko je torej sprevodnik zaklical ime postaje Scherzligen, je bil France tako trdno prepričan, da ga čaka mati na kolodvoru, kakor je bila živa njegova domišljija. Toda ta prazen strah, ki si ga je naslikal, mu je izginil, ko je stopil iz vlaka. Senčnata podoba te vdove s skrbljivim obrazom, zagrnene v žalobno črno ruto ni bila na kolodvoru. Vendar sin ni bil še popolno pomirjen, dokler ni prišel v Stockhorn in dokler ni spregovoril s služabnikom!
“Saj mati vendar ni bolna, Peter,” ga je vprašal in srce mu je vztrepetalo kakor vselej ob taki priliki.
“Gospa je v salonu in piše pisma,” odgovori Peter, “ni šla nikamor, ker je utrujena vsled vročine.”
“Ali ni dobila nobenih pisem iz Fran coske ali od drugod? — Ne! Tem bolje,” reče mladenič. “Nekaj dni od sedaj naprej morate poskrbeti, da ne dobi nobenih časnikov v hišo, ali ste razumeli, prav nobenih...”
In razložil mu je na kratko, zakaj mu to tako odločno ukazuje. Peter, ki je bil ordonančni sel pri generalu de Bessay, preden se je poročil s hiši-no svoje gospe, je ves Iznenaden in potrt poslušal, kaka žaloigra se je dogodila v Murrenu. Ravno tako kakor švicarski meščan v železniškem vozu na progi iz Berna, je vzkliknil tudi stari služabnik:
“Ali se že ne bodo odločili, da polo-ve povsod te lopove? Če bi jaz koga
(Nadaljevanje na 7. strani.)
POZOR, ROJAKI! urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač» vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, IU
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notai ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 OhiolSt.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZATOD IN KONJUŠNICA Chicago Pitone 2278	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
■ N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.-
HPiite “Elite: Brand” *oi^o Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so	^
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vtdo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi
Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, čisti kri,
daje zdravo Barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
r*ERVÍÍ1
MOtlTCKg»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE!—Ali ste že kedaj i zprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vin o mesto Trinerjevega; ki jeedtno pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačno.
Ribite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.

(Nadaljevanje s 6. strani.) takega zasačil, z lastnimi rokami bi ga obesil na to-le drevo in prav nič bi se tega ne kesal. Bodite mirni, gospod tudi Lujizi bom to stvar priporočil in gospa ne bo zvedela prav nič o tem novem zločinu... Popolnoma prav imate, v tem stanju bi jo kaj takega strašno razburilo; vsa bridkost bi se ji vrnila. To se ne sme zgoditi.”
III.
Bodite mirni! Žal! Rarburjeni mladenič se ni dolgo veselil tega miru, ki mu ga je obetal zvesti služabnik. Slutnja, ki ga je pretresla ob novici, da je Stiemackers umorjen, se je žalibog le prekmalu uresničila na drug celo strahovit način. Kakor prelestna kača so se plazili in razvijali sedaj strahotni dogodki pred njim, kakor da bi mu bilo usojeno, igrati na kocke, ki se zanj vedno obrnejo na črno. In vendar ta usodnost ni neutemeljena, ker popolno logično izvira iz prejšnjih dogodkov. Če bi mu ne bili ubili očeta v Moskvi, bi ta napad, ki ga je izvršila Rusinja pod imenom Mme Noetsved, ne bil nikakor usodno vplival na zdravje matere. Posebno pa bi bili njemu prihranjeni strašni duševni boji, ki so se, dasi on ni vedel zanje, kakor temni oblaki zbirali nad njegovo glavo.
France se je zanesel na čuječnost Petrovo in Lujizino, da gospa ne zve ničesar o tem zločinu, ki je bil docela podoben zločinu v Moskvi, zato je z veselim obrazom pozdravil mater, in jo je res našel prav vedro kakor zadnje lepše dni. Šel je z njo na sprehod proti jezeru pred večerjo kakor po navadi. Sedla sta na navadno klop in skupno občudovala lep prijazen večer, zlat odsvit zahajajočega solnca na rumenih oblakih, drobno nasejanih po nebesu, in strme vrhove snežnikov, ki so čarobno odsevali v jezeru. — Vr-nivši se domu sta skupno večerjala v obednici, veselila sta se prijetnega Somraka in mati je bila živahna in zgovorna kakor ni bila že cele mesece poprej. Sin pa jo je radostno opazoval in poslušal, sicer vedno še v strahu, vendar zadovoljen, da je videl enkrat tudi brezskrben smehljaj, ki ga je materi provzročil razgovor in se je tako redko pojavil v zadnjem času na materinem licu.
Po večerji sta odšla v knjižnico, ki je bila tudi v pritličju ob parku. Mme-de Bessay je sedla na zofo in vzela v roko vezenino, na kateri je lahko kar mehanično delala tudi v mraku. Dobro ji je delo v somraku v teh britkih urah in še le tedaj, ko se je popolno stemnilo, ukazala je, da so nažgali luč. France je sedel pri svojem pisalniku in urejeval svoje zapiske zadnje učne ure. Bil je popolno miren, kakor je bila mirna tudi mati, kar se je naenkrat pojavil neznaten dogodek in za njim takoj drugi ter sinu hipno tako prevzel srce, kakor Robinsonu, ko je nenadno na vlažnem pesku ob bregu o-pazil človeške stopinje. Pri oknu se je pokazal njegov služabnik z namenom opozoriti mladega gospoda na nekaj, kar bi bil rad prikril gospej. Bil je čas, ko je družina sedla k večerji.
“Gospod,” dejal je Francetu, ki je pod pretvezo, da gre iskat knjigo, ki jo je pozabil, prišel iz sobe; “čolnar Hartman je priletel iz Scherzlingen nas naprej opozorit, da pridejo policaji v Thoun... Preiskali bodo baje vse vrtove in vse hiše... Ona ženska ki je po pomoti ustrelila onega Belgijca, se baje skriva tukaj nekje. Videli so jo... Hartman je vedel za bolezen matere in kako je občutljiva za take dogodke... Zato je mislil, da je njegova dolžnost, družinb na to naprej opozoriti, da ne bo potem preveč iznena-dena.”
“Stopite hitro k vratom, ki vodijo v park,” odgovori mladenič, “in ako pridejo policaji, povejte jim takoj o razmerah v hiši. Takoj morajo vedeti, da je v hiši zelo bolna ženska, kateri so zdravniki strogo prepovedali vsako razburjenje. Zato naj samo mene pokličejo, in jaz jim vse razkažem, kar hočejo.”
France se je vrnil v knjižnico k materi in razmišljal v duhu o načrtu, kaj mu je storiti, ako vkljub njegovim prošnjam policaji udero v gradič. Toda zato ni imel časa več nego pet minut; tedaj pa se mu je zazdelo, da se mu je srce ustavilo. Pogledal je skozi okno in zdelo se mu je v polmraku, da nekdo stopa po drevoredu počasi, kakor da bi ne vedel, kam naj se obrne. Ko je natančneje opazoval, spoznal je, da je to ženska.. . Obstala je. Zakrila se je... Kar naenkrat se je zdelo, da je nehala omahovati, pospešila je korake, šla mimo sosednje hiše in se plazila ob gostem grmovju. Tedaj pa se je Francetu razlila kri po žilah. Mati, ki je na naslonjaču kazala hrbet oknu, vstane.
“Stemnilo se je,” je rekla, “poklicati moram, da prinesejo luč.” — Ko bi ona pogledala skozi okno, bi tudi ob svitu lune opazila potovalko, o kateri je imel France že usodno slutnjo .. . Policaji iz Murrena so zasledovali njene stopinje... Blizo tu nekje je morala biti... Ta ženska pač mora biti le... O Bog! Kako se je tresel France za mater, ako se obrne; ta pa jej opazila nek nered v knjižnici in po- ^ zvonila slugi: “Pač ne bomo nikoli našega Petra navadili na red,” je vzdihnila... “Kadar briše prah s knjig, jih ne more nikoli položiti zopet na svoj prostor... Glej, cela vrsta knjig tu stoji na glavi... Kam pa greš, France?”
“Sprehajat se nekoliko po parku,” ji odgovori sin, “preden donesejo luč.”
Glas njegov je bil tako čudno izpre-menjen, da se ga je sam ustrašil. Mati tega ni opazila. Pogosto se je nam-
reč sin vznemirjal, da je bila mati zatopljena večkrat v svoje misli tako, da ni ničesar opazila, kaj se godi zunaj okrog nje.
V teh okolnostih je bilo sinu malo lažje mogoče premisliti, kaj storiti sedaj, ko je tukaj hudodelnica iz Mur rena, skoro gotovo da je, zanjo pa ta koj policija. Krčevit strah mu je napravljala ta grozna misel. Vse je bilo na tem, kako da on pride do nje ne da bi ona kaj storila, kar bi nedvomno iz dalo njegovo navzočnost. S tako na glostjo kakor mesečni in tako točnostjo, ki se polasti naših mislij in kretenj v usodnem trenotku, ko bi imela najmanjša pomota nepreračunljive posledice, odide France iz knjižnice skozi odprta vrata v drevored, od koder je prihajala sumljiva potovalka. Gotovo je bilo — in s tem je opravičeno računal — da se bo v prvem hipu hotela kam skriti, ko zagleda, da ji kdo iz gradiča gre naproti. Komaj se je par-krat prestopil, že se je umaknila skrivnostna begunka v gosto grmičevje. On pa je šel naprej in kazal svoj pogum s tem, da ni preveč hitel. Če je bila res Mme Noetsved, ki je umorila neoboroženega Steenackersa, tedaj bo nepoznanka gotovo oborožena in bo brez dvoma tudi streljala na vsakega, ki bi jo hotel prijeti. France se je moral tako delati na potu, kakor da bi jo ne bil opazil. Vse njeno vedenje je kazalo, da se je umaknila v park z namenom, da se obrne do gostov v Stock hornu, da jih poprosi — kaj? Zavetja? Pomoči? Karkoli! Gotovo si je skoro že pred vrati na jasnem glede prošnje, ko se je enkrat za to odločila. Junaški mladenič si ni prav nič zakrival, v kaki nevarnosti da je. Toda on ni bil zastonj sin vojakov in dasi mu je srce zopet huje udarjalo, ko se je bližal kraju, kamor se je ženska skrila, ona vendar ni mogla opaziti tega njegovega razburjenja. Bila sta sedaj pet korakov eden do drugega. Hipoma se mladenič ustavi. Ženska je morala misliti, da jo je opazil. Segla je z roko pod obleko v žep, da si poišče svoj revolver. Kaj mu je torej storiti, da ne ustreli? Hipoma se Franc spomni, da je bral v poročilih o potovanju, da v Zedinjenih državah tatovi kriče o-nim, ki se jim bližajo: “Hands up!” Roke kvišku! Zato tudi on dvigne svoji roki, hoteč s tem pokazati, da nima orožja, se previdno bliža in reče s tresočim glasom:
“Madame!... Glejte! Mene se vam ni treba bati... Samo kričite nikari! ostanite mirni! Ne umaknite se iz grmovja!,.. Nič ne smete izdati, da ste tukaj, sicer ste izgubljeni... Policija vas išče po vasi. Sedaj, ko govorim z vami, so morebiti policaji že v gradiču ... Verujte mi to, prosim vas, verujte ! mi!... Bil sem v pritličju ravno tedaj, ( ko ste zavili v ta drevored. Nekaj hipov sem vas opazoval. Takoj sem videl, da se skrivate, in iz tega, kar sem čital po listih in kar sem zvedel o tej policijski gonji, uganil sem, kdo da ste ... Vi pridete iz Murrena, kjer ste bivali pod imenom Mme Noetsved. Iz tega uvidite, da sem o vsem dobro poučen... Nikar mi ne tajite. Ker jaz sem vam to povedal, da vam dokažem, s kakim namenom sem prišel do vas. Vem, kaj ste vi storili. Če bi bil pustil, da pridete v gradič, bili bi vas takoj prijeli. Prišel pa sem zato vam pomagat, da se rešite... Zato pa za menoj, kar naravnost za menoj!...” Sedaj je bil čisto blizu Mme Noetsved. Njegov sinovski strah ga ni varal. Bila je fes ona, ki je umorila nesrečnega Steenackersa in ki jo je osoda prignala v ta kraj, ki je bil najbolj zakoten in samoten ob bregu jezera. S tem, da je ženska molče poslušala mladeniča, je priznala vse. Njega pa je z groznim strahom prevzela misel, da bi mogli policaji žensko prijeti v parku tako blizu matere, morda celo v gradiču, ko bi se bila anarhistka tje umaknila. Nastal bi boj, streli bi pokali, kri bi tekla in morda bi bilo več mrtvih. Mati bi slišala streljanje, hotela bi vedeti odkod to in gotovo bi to zvedela. France se je že bal, ko bi mati samo v listih čitala o tem, kako bi to vplivalo na njene razdejane možgane, kaj šele, ako bi se bili ti prizori vršili neposredno pred njenimi očmi... Kaj bi mu bilo zato, če bi bila ta ženska umorjena ali če bi imeli vsled njegove pomoči še njega za njenega sokrivca! Vsekako bi bila ta strašna nova poskušnja prihranjena materi; zato je sklepajoč svoje roke ponovil svojo prošnjo:
“Da, morate... Jaz vam dam častno besedo, da storim vse, kar morem, da vas rešim... Moja častna beseda!” je ponovil... ”Ali mi verjamete?..
“Jaz vam verjamem, gospod,” je odgovorila begunka. “Pokažite mi pot, jaz grem za vami.”
Somrak se je ob svojem slovesu kazal še toliko prozornega, da sta si mlada človeka mogla razločiti poteze na svojih obrazih. Mme Noetsved — o-hranimo ji to izposojeno ime, ker ta skrivnost se tudi ni pojasnila po tem dogodku — ona je lahko na obrazu Francovem spoznala, da mu je resno z obljubo, dasi je bila to zanjo neum-ljiva uganka. Toda, kako bi ona ne vsprejela te ponudbe tako vtrujena in v toliki nevarnosti? Šestintrideset ur je bila že na potu in bežala je kakor preganjana zver, ni ne spala, ne jedla od Murrena, od koder je ušla na uprav čuden način, do tega osamljenega gradiča ob Thounskem jezeru. Tu sem se je približala, rekoč: “Prosila bom za kos kruha. Ako ga ne dobim, se ustrelim.” Drzna, odločna je bila ta ženska in njena lepota je imela divji izraz. Na utrujenem bledem obrazu svetilo se je dvoje sivih oči, ki so se bliskale v rezkih pogledih. Drobna
usta vsled upehanosti na pol odprta, kazala so bele, precej narazen stoječe zobe. Glavo so ji krili gosti črni lasje tako, da je bila tudi v tej zmedeni obleki dva dni potikajoč se po lesu, vendar še posebna prikazen. Brez dvoma je bila ta ženska boljšega stanu in tem groznejši je bil drzni zločin ki ga je izvršila z roko, katera je bila okrvavljena od trnja in kamnov. Bila je bolj majhna, drobna, prav kakor da bi ta slabost kazala moč njenih mirnih živcev. To je tudi kazala s tem, da je gibčno stopala vkljub svoji skrajni o nemoglosti za hitečim Francetom. Ta ko sta hodila nekaj časa po potu v parku, nobeden ni spregovoril besede, mladenič je napeto poslušal, ako morda ne zasliši glasu od Petra, ki bi ga opozoril, da je policija blizu; tujka pa je držala svoj revolver v žepu za slučaj kakega iznenadenja. Stemnilo se je in črna noč je še množila morečo tišino. Prišla sta do malega lesenega paviljona, ki je stal na mestu, kjer se loči reka od jezera. Ta kiosk je imel dva konca, na vsakem po eno sobo. Proti cesti sta bili dve kabini za kopalce, v njej je bilo razno ribiško orodje, od vrat proti jezeru je bil mostič in na koncu je bil privezan ribiški čoln. Druga soba je bila osojna, določena kot zavetje proti vročini, zlasti za popoldne, kadar se pije čaj. Ključ je France pustil v vratih prejšnji večer. Kdo ve, če ga ni vrtnar odnesel? Od tega je bilo odvisno, ali se mu posreči njegov načrt. Kakor bi se bil oddahnil, ko je obtipal ključ, reče polglasno: “Ključ je v vratih... Vstopite madame. Pazite na hodnik. Jaz si ne upam prižgati luči. V tej kabini ostanite; vrat pri kabini ne zaprem, pač pa zaprem zunaj vrata in ključ pustim v vratih; policija bo videla ključ, poskusila in ker bodo vrata zaklenjena, bo gotovo prepričana, da ni nikogar tukaj. Tudi okno je gosto omreženo.” “Hvala, gospod,” rekla je Mme Noetsved. Cisto mirno je to rekla kakor fanatiki, ki nazunaj brez kakega iznenadenja v največjem miru izvrše
v	skrajni napetosti najgrozovitejše sklepe... “Sicer pa, če se vam tudi ne posreči odgnati od tod te policijske pse, povem vam, da me ne dobe žive. Toda poprej jim bom drago plačala svojo smrt...”
S temi besedami je potegnila revolver iz žepa in ga stisnila na svoje prsi z neko divjo odločnostjo, kakor kak “outlaw”, človek izven postav, ki svojega življenja ne ceni višje nego življenje drugih. France se je zgrozil v dno svoje duše, prijel jo je trdo za roko:
“Madame,” je vzkliknil, “ne, vi tega ne storite. Prisezite mi, da tega ne storite... Toda, vi tega ne morete umeti... Poslušajte! V tej hiši, kamor ste se vi namenili, prebiva sedaj uboga žena, moja mati. Ona je sedaj stara žena. Pred dvema letoma je pa bila še mlada. Bila je srečna. Imela je moža, ki ga je ljubila, in ki jo je tudi on ljubil, moj oče. Živela sta vedno za blagor drugih, za me, za sorodnike, za prijatelje, za podložne, za reveže.. . Moj oče je moral po opravkih v Rusijo. Bil je ravno takrat v Moskvi, ko so izvršili napad na kneza Komova. Eden izmed vaših somišljenikov je storil to, kar ste vi tukaj storili. Igral je na srečo, odgovoren, da zadene tudi nedolžne. In moj oče je bil eden teh nedolžnih. Bil je ubit kakor M. Steenackers.”
“M. Steenackers ni bil nedolžen,” je odgovorila... “on se je imenoval...”
“Gorka?” ji seže vmes France. “Da,
vi	ste to mislili, pa ste se varali.”
“Jaz se nisem varala,” zatrjevala je
tujka, “vsaj sem imela njegovo fotografijo. ..”
“Vi ste se varali,” ponovi France z vedno večjim povdarkom, “kruto ste se varali. In ali hočete vedeti sad te grozne zmote? Dve leti je, kakor sem že povedal, ko je moja mati zvedela ono grozno novico in vsi smo bili v strahu, da se ji um omrači, tako jo je pobila ta žalost... To je vzrok, zakaj sem jaz prihitel iz gradiča, zakaj da sem hitel vam nasproti, ko sem vas opazil v drevoredu. Na prvi pogled takoj sem spoznal, kdo da ste. Jaz nisem imel namena vas rešiti, jaz bi bil vas najraje zgrabil s svojima lastnima rokama. Ne! Prišel sem, da obvarujem svojo ubogo mater pred groznim udarcem, če bi ona zvedela, da ste tukaj, ko bi cula strele, s katerimi se branite, ona bi tega ne mogla več prenesti. Nima več moči za to. Ta prizor bi bil zanjo povod za norost ali smrt.
“Dal sem vam častno besedo in držal jo bom. Storim vse, kar je v človeških močeh, da vas sedaj ne primejo, in da morete ubežati. Toda če se mi ne posreči, mi vi ne smete biti vzrok grozne nesreče. Da, če se prične tu kaka borba, če streli pokajo, kako bi tega ne cula moja mati. Mirno vam govorim o tem, dasi me grozen strah objemlje. Mi nismo petdeset metrov od gradiča. Moja mati utegne priti, ona pride...”
On obmolkne, prevzet po podobi, ki jo je klical. Bil je tako mlad, tako nevajen življenja vkljub usodi, ki ga je oropala očeta, tako malo zrel za pretresljive dogodke, s katerimi se je sedaj boril. Čutnice njegove so bile preslabotne. Grenko je zaplakal. Njegova tovarišica ga je gledala, pa mu ni nič odgovorila. Zdelo se je, da tudi ona tej grozi ni kos, ker vsedla se je na stol, kakor da bi se ne mogla več držati pokoncu... Nakrat se začuje glas skozi zrak. To je bilo dogovorjeno znamenje med Francetom in Petrom, po katerem je opozoril
Franceta, ne da bi vzbudil pozornost matere. Bile so prve besede pesrpi Marseillaise... Kakor hitro je čul mladenič to pesem, rekel je:
“Policaji se bližajo, če že niso tukaj. Peter me kliče, da moram v gradič... Treba bo vse sile napeti. Madame, ali boste pustili, da se vrnem v tej grozni negotovosti?.. .”
“Ne!” odgovori ženska in kakor da bi se pogovarjala sama s seboj, nadaljuje:
“Ne! To bi ne bilo prav. Tudi drugi imajo do nas pravice. Da...”
Tedaj pa hitro zgrabi za revolver, ga zamahne proti Francetu, in reče: “Nate, vzemite ga, jaz sem vam obljubila, toda če imam revolver, ne vem, če bi imela toliko moči, da bi držala obljubo. Dolg imava eden do drugega, jaz ga vam plačam... Toda storite kar morete, da me ne zalotijo. Bila bi brez obrambe, in kaj takega doživeti, bi bilo zame prekrutol...”
(Konec prih.)
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih dražb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Kako zaraorete dolgo živeti}
Kako ohraniti trdno zdravjem Kako zadobiti zdravje, ako aboliie.;
ZASTONJ !
Pošljite takoj z« 15 centov postnih znamk | mi Vam takoj odpsljemo v popolnoma gladkem zavitku brez našega naslova
ZASTONJ j
CLOVER, NJEGOVO
ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE
Dr. E. C. COLLINS = OVO KX>P<K'“'
suje celokupno sestavo človeškega telesa. V njej najdete natanko opisane vzroke in posledice vsake bolezni in kako najhitreje • izgubljeno zdravje nazaj zadobi.
qL0V£K> WjE^OVQC**
VikiUrlShbMl'h Moje mvtcjc bcg& ' Mvc^tTdnoZdrAVjt ke odkŠajle z.1 zdrAvhenjem, UmrtS &K0Ž.U1temi zdravi
’■čni,ie(hjsilre2
tiskano v Slovenskem jeziku in bogato okrašeno z lepimi podučnimi slikami, katera je delo slavnega me dicinskega zdrav nika Dr. E. C. Collins-a in katera natanko opi-
Collins N. Y. Medical Institute, 140 W. 34th St., New York-
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK NA SVETU
in zdravnik, na kterega se bodete obrnili vi v slučaju da ste bolni sanji, ali kateri vaše družine, ako kočote hitro dobite sigurno pomoč, je gotevo oni, kateri \am zamore
garantirati, da vas bode ozdravil.
Slavni profesorji COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITA so v zadnjih 12. letih na tisoče naših rojakov ozdravili in sicer v ta&ih slučajih kser nobeden drugi zdravnik ni me gel več pomagati. Ako torej potrebujete zdravniške pomoči pišite takoj in edino le na
COLLINS U. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., NEW YORK, N. Y. kjer bodete najhitreje in najsigurneje zadobili izgubljeno zdravje in zadovoljnost.
Uradne ure: od 10 do 1, od 2 do 5. Ob nedejah in praznikih od 10 do 1.	V torek in petek tudi od 7 do S zvečer,
DR. J. J. McGLADE, DR. J. F. COYLE, zdravniška ravnatelja.
Najvecja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge m jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
78,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi;
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ........k 36^07.340
Posojila občinam in korporacijam ... .:.. 2,392.039
Menice ................ 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........ 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
> V«VAVAVA”,iVAVnViWA,i^,iV.V.V.,.,i,.V.,.‘i,.V.,.,.V.V.'.,iV.,i,.Vi,.VAV.,.,.,i,,iV.V.WiVA
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
"Hill Girt Vineyard"
Dobro vino o« 3*t do 45c gal staro vino po SOi gal., Riesling vi no po 5Sc galot Sladki mošt, 2* steklenic za 95 Fino muškatci vino po 40c gal Na zahtevanji pošljem uzorce. Vsa naročila pošljit»
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
(Nadaljevanje s 4. strani.)
venske in katoliške Jednote — je res grozno žalostno.
venciji govorilo o zidanju urada za ( Taki ;n enaki značaji si mislijo — Jednoto. To ni res! Neki delegat je kaj nam mar k. g j£. J., ako propade, želel govoriti o tej stvari, pa ni imel bomo pa ostali pri drugih. Ni jih pravice. Tedanji predsednik je rekel, mar; saj ne trose svojega denarja, da ima odbor pravila itd., ter se je Dokler so ostali člani njih društva ti-
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor
TleTff. Mer Drag Co.
LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange JOLIET. ILL.
Streets.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu!
SlovensKo-anglešKe slovnice. SlovenslMleta tolmača in Anglešio-angiešliega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri J «
V. J. KUBELKA & CO.,
9 Albany St.	New York, N. Y.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prelca jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše maso.
Nizke cene in dobra postrežba j» naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531 N. W. Phone 1113
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, Ills.
preprečilo nadaljno posvetovanje.
Nekateri listi in udje naše in drugih Jednot vpijejo, da je gl. odbor napačno in v škodo Jednoti ravnal, ker je kupil loto. Ali je res to napačno?
Videli smo, da je prodana le tretjina istega zemljišča za $1,800.00. Na seji enega društva se je neki bivši delegat X. zbora izjavil, da je ta tretjina zemljišča vredna najmanj 4 do $5000 (beri: štiri do pet tisoč dolarjev). Sedaj to-rčj skoro dve tretjini istega zemljišča ostaneta Jednoti za $1400. Kdor pravi, da je to neumestno gospodarstvo, je poln nevoščljivosti in mržnje do odbornikov, ter nima pojma o gospodarstvu.
Nadalje razgrajajo radi zidanja urada. V pravilih je zapisano, da se sme preskrbeti urad, ki je neobhodno potreben. Kar pa se denarja porabi v te svrhe ni zapravljeno, temveč je ulože-no jako pametno, ker bo imela Jed-nota dober urad in ne bo rabila plačevati najemnine. Hiša in lota je vedno vredna svoje cene in se ni bati zgube.
Vse to pripoznajo vsi člani tudi oni, ki protestirajo. Edino to je krivo raz-pora, ker nekateri delegatje in nekateri večletni bivši uradniki niso bili izvoljeni v odbor, in drugi, ker niso bili imenovani v urade; za to so izvoljenim nevoščlj ivi.
Kdo so naši uradniki Jednote, to dobro znamo, ker so nam znani. Kdor so pa tisti, ki jim nasprotujejo, nam bi tudi moralo biti jasno, ker le potem smemo in zamoremo pravično soditi. Gl. uradniki so nam vsem mnogo let poznani rojaki ter dobri člani, ki se vedno trudijo za korist naše Jednote, SO Ugledni narodnjaki, napredni trgovci i, t, d. __
Kdo je pa gospod Jak. Stonič iz Chicage, ki je vodja razpora? Ali še ne veste, da je g. Stonič navaden krošnjar in barantavec z urami, rinkami itd. Leta 1898 je baje želel g. Stonič dobiti od tedanjega in sedanjega predsednika K. S. K. J. Ant. Nemanicha “franchise” za prodajanje znakov in drugih podobnih stvari naše Jednote. Ker mu pa predsednik tega ni dovoiil, za to ga vedno zavida. Ali ne veste, da je on član narodne jednote, ali še ne veste, da on ni član slovenske in menda nobene katoliške cerkve v Chicagi. Ali ne veste še sedaj, da se on sramuje bivati med Slovenci, temveč živi daleč od slovenskih krogov, le na seje društva sv. Štefana menda včasih pride, da dela razpor med člani. Rojaki v Pueblo, Colo. še poznajo nekdanjega soseda Stoniča. Ali se več ne spominjate kakšno sinost je lani imelo društvo sv. Štefana, ker je njega kot socijalista in člana narodne Jednote izvolilo za delegata za X. gl. zbor Jednote, medtem ko je domači g. župnik, dobil le par glasov. To kaže kako previdne člane ima društvo. A v srni slu pravil ni bil deležen odbora, ker je član socijalistovske jednote. Čudno je res, da ravno to društvo, ki si ni vedelo še delegata za konvencijo pravilno izvoliti, se sedaj poganja za vodstvo vsega razpora? Naj se malo spom nijo, da jim je bilo lani treba s prstom pokazati točko pravil — član narodne in socijalistične Jednote ne sme biti delegat katoliške Jednote. Možje, Stonič, Brunski i. t. d. lahko narodu kaj tudi koristite, ako poslušate in poma gate pri delu, a za vodstvo je treba drugih mož in boljših značajev, ki se umejo bolj v stvari.
Drugi vodja tega razpora je gospod Mat. Brunski. On tudi nekje daleč živi od Slovencev in se sploh imenuje za Čeha, dasi je po rodu Hrvat. Ko ga kje vidite, boste opa žili na njegovej suknji znak druge
Ant. H. Munich
1013 N. Broadway Joliet, 111.
Kadar vam kdo dolguje kaj denarja, ali če imate kako stvar pri sodniji, oglasite se pri meni. Jaz vso stvar uredim za vas, hitro, ceno in zanesljivo.
R. PILCHER, predsednik.
ERED B ENNITT, podpredsednik. GEORGE ERB, kasir.
F. W. WOODRUFF, ass’t kasir.
)
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3 %
o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
ho, je vse dobro. Odvetniki pa tudi vedno gledajo na to, da imajo priliko kaj zaslužiti. Kaj odvetniku mar. On zagovarja vsakogar, ako tudi dobro ve, da bode tožbo izgubil, le da on dobi denar. To je ameriški ‘business’, a je škoda, da guli naše rojake, ki si služijo uboge cente s krvavim potom in žulji. Naj si vsak zapomni, da vsak cent, ki se potroši iz društvene blagajne brez potrebe, posebno pa za nadaljevanje razpora med narodom, ki je v škodo istemu, v nebo vpije za maščevanje in pravično zadostilo. Sicer to ne dela nevoščljivcem sivih las, a doseže jih zaslužena kazen, ako ne prej pa slej. To si naj zapomnijo dobro!
Sedaj pa hočejo še posebno konvencijo. Upijejo, da se mora “charter” urediti. To je menda že vse urejeno brez konvencije. Vsa konvencija itak ne bi šla v Springfield, 111., da si izposluje “charter”, za to stvar je odbor, ki več ume v tej zadevi kot g. Stonič Brunski i. dr. Pravijo, da se mora izvoliti novi odbor. To se le na ta način doseže, ako se dokaže sedanjim odbornikom, da so napačno — proti državnim postavam — ravnali. Drugače je pa vse brez podlage in ne bo se nič doseglo, le denar bo potrošen brez potrebe, za kar bo nekomu sčasoma jako žal.
Nekateri res hočejo konvencijo. Naj si pa nihče ne misli, da to zahteva večina članov. So zborovala nekatera društva in le nekaj malo članov je bilo pri sejah, ki so glasovali za posebno konvencijo. To pa še ni zadosten dokaz, da društvo hoče konvencijo, ako se kateri širokoustnež repenči in dobi prisotno večino na svojo stran.
Kakor sem že prej omenil, poznajo člani naše Jednote gl. odbornike iste. Zaupali so jim, ker so jih izvolili s tako veliko večino glasov. Uradniki so položili veliko poroštvo itd., da Jed-nota ne more biti na noben način oškodovana.	' -	■ 1
Torej oni ffiSzje, ki jih vsi skoro poznate in ste jim zaupali, so morali postaviti poroštva za varščino, a ti, ki vodijo razpor med člani, pa kar tako smejo delovati naprej. Tožijo Jednotine uradnike, zapravljajo društveni denar in delajo brezpotrebne stroške Jednoti. Zakaj pa ne položijo vodje razpora poroštva? Ali smejo oni kar tako zapravljati denar? To ni prav! Pri taki stvari ne trpe samo ene vrste člani, pri temu trpe vsi člani, in članice, ker vsi plačujemo enako Oni gospodje, ki vodijo obstrukcijo, naj položijo jamstvo, da so na pravi strani, drugače bi ne smeli delati sit nosti. To se mora od njih zahtevati, da ne bode Jednota in nje člani oškodovani.
K sklepu bi svetoval, da člani malo stvar bolj premislijo, ter ne puste svojih žuljev brez potrebe trositi, ker ni korist eni ne drugi stranki. Mir je najlepša stvar, V miru bomo najbolj napredovali.
Bodimo složni — saj smo sobratje in sosestre, in kot taki se moremo ljubiti med sabo ne pa eden drugega črtiti. Vsi smo podložni raznim napakam. Vsi imamo slabosti. Glejmo, da jih odstranimo, da bomo posnemali poduk našega najvišjega Gospoda, ki je rekel — ljubite se med sabo! Bodimo mirni — saj smo katoličani in se štejemo med civilizirane narode.
Ako bodemo lepo stvar premislili, in če bodemo nevoščljivcem in sovragom napredka našega pokazali hrbet, jih potisnili v kot — bomo lepo složno šli naprej do večjega napredka in pro-cvita. V to ime pomozi Bog i naše Jednote pation sv. Jožef, ki jo naj varuje vse nesreče.	Jos. Klepec.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
čc boi kupoval od nas, ti bomo vst» lej postregli x najnižjimi tržnimi ca nami...Mi imamo v zalogi vaakovrst nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki is in trdi les, late, cederne stebre, desk* in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplainei ■lir blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi t< pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi t< bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogls DES PLAINES IN CLINTON ST*
družbe, a ne naše Jednote. Ni član slovenske cerkve in se ne zanima za napredek naše katoliške Jednote, ker se v javnost sramuje nositi znak naše veleslavne organizacije.
Gospod Anton Gregorič toliko pro testira zoper g. Ant. Nemaniča, glav predsednika Jednote. Izjavil se je, da ga pozna že blizu 25 let. Tudi je re kel, da ga je tudi on sam volil na kon venciji. Toraj tako dolgo ga pozna i. t. d., ter mu je še pred par meseci pel slavo, a sedaj pa — križaj ga! Ali je to značajno? Saj vendar nismo otro ci, za božjo voljo! Tudi g. Gregorič vedno nosi vidno pripet znak neke druge jednote, a znak naše Jednote je redkoma opaziti pri njem. Tudi ostali vodje razpora so pri drugih ložah.
Gospod M. Gril je pristopil k Jednoti še le lansko leto. Gospod Omer zel pa predlani. Na zadnja dva se ni ozirati, ker sta še premlada člana, da bi stvar bolj nmela, za to pa naj bolj premislijo to stvar oni člani, ki so že delj časa pri Jednoti in se bolj umejo na društvene zadeve, ter oni, katerim je blagostanje Jednote bolj pri srcu.
Gospodje bivši predsedniki, tajniki in drugi uradniki naše Jednote, naj bi v tej zadevi svetovali, ker oni malo bolje vedo o razmerah ter imajo več skušnje.
Toliko o tem, da poznajo člani in članice tudi te može ,ki se jim predstavljajo in podrivajo za vodje in rešitelje.
Pri tem pa omenjam, da, ako se je tako daleč prišlo, da je ljudstvo, oziroma člani in članice naše Jednote, tako kratkovidno, da bolj zaupa takim elementom in si jih predstavlja za rešenike blagostanja naše slavne slo-
le Joliet national M
Na voglu Chicago in Clinton ulic. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $iootoo o.o«
T. A. MASO N, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.

Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago 9ts
Točim izvrstno pivo, katero izd» tuje slavnoznana Joliet Citizens Br« wery. Rojakom sc toplo priporoča«
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,*PK;
ejer se toči vedno syeže pivo, žganj« ter najboljša vina. Cržim tudi domače smodke.
-A-n. t. StkiofT,
N. W. Phone 609.
as? N. Hickory St.,	JoHt*
Pridite k meni na obisk ko se mudite v Leckportu.
Sveže pivo in druge pi jače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
k Sti
Sobe 201 in JOLIET,
02 Barber Bldg. ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
vwwvwvvvvwwvwwwwyvvh
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali foruijsko vino, dobro žganje in tržil» najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612. tora N. Broadway....JOLIET, ILT
Ustanovljena 1*71.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulogc ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
Joliet Trust & Savings Bank
Glavnica $100,000.00,
Banka, ki posluje po pravem bančnem sistemu in daje
3% OBRESTI OD VLOG.
Ta banka je pod nadzorstvom države in nje postav, ter sme delovati kot eksekutor, administrator, varuh in nadzornik raznih zapuščin.
Hrani stvari in brani koristi vdov in sirot, ako je pooblaščena, brez kake izgube. Najboljše in najsigurnejše bančno podjetje.
Joliet Title & Guarantee Co.
G-lavnica $50,000.00.
Izdeluje abstrakte in jih jamči. Naš urad je urejen popolnoma in naše knjige so urejene, da lahko vsak abstrakt jamčimo, ako pride skozi naše roke. Zavarujte svoja posestva.
110-112 NORTH OTTAWA ST.
JOLIET, ILL.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je 35 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
jc največji in najmočnejši denarni zavad ta vrata po vtem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje
hranilnica sama.	----- -
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana s vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država ■ posebnim zakonom in zato c. kr. so-dišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah ITD A NJI/ Q A I/G ED je že več let naš rojak	lHAlm OAIV3CI\
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
LEP DOBITEK.
VARNEJŠE KOT BANKA.
The Grand Arizona Copper Co.
vam nudi priliko, da naredite lep dobiček, ako kupite delnice na lahke obroke, po 50 centov.
NE OPUSTITE TE PRILIKE!
Za nadaljna pojasnila, podobe in slike, ter zapriseženo izjavo o zemljišču, rudniku in poslovanju istega, se o-glasite, ali pa pišite na:
O. E. PETTERSON & CO.,
fiscal agents, 213-14 First National Bank Building,	DULUTH, MINNESOTA.
DOBRIH ZASTOPNIKOV RABIMO.
Kupujemo in prodajamo razne rudniške delnice in dokumente. Pišite nam!
9th Stroet-
Lockport, III.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun tei* jo obrestuje po čistili	“4.3 /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu,
Delniška glavnica K 3,008.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN “BRST.