GEOLOGIJA 37, 38, 321-376 (1994/95), Ljubljana
O marijareškem živosrebrnem rudišču ter njegovi
primerjavi z Litijo in Idrijo z aspekta tektonike plošč
On the Marija Reka mercury deposit and on its comparison with the
Litija and Idrija deposits from the aspect of plate tectonics
Ivan Mlakar
Geološki zavod Ljubljana
Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko ¡,
Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija	.
Kratka vsebina
Natančno smo preučili marijareško okolico in po literaturnih podatkih re-
konstruirali geološko zgradbo rudišča.
Prvini Ni in Hg tod nastopata skupaj, zato smo to rudišče primerjali z rudišči
v Posavskih gubah, kjer prav tako najdemo živo srebro. Ugotovili smo pozitivno
korelacijo med intenziteto razpiranja zemeljske skorje, prisotnostjo bazičnih vul-
kanitov ter nikljem in samorodnim živim srebrom. Podatki kažejo na globinski izvor
teh prvin in permsko starost marijareškega rudišča.
Z upoštevanjem številnih geokemičnih podatkov smo podali nove poglede
o perspektivnosti objekta.
Abstract
The surroundings of the Marija Reka deposit were studied in detail, and on
the basis of literature data its geologic structure vv^as reconstructed.
The chemical elements Ni and Hg are correlated, and therefore comparisons
were made with the deposits in Sava folds in which also mercury occurs. Posi-
tive correlation was established between the intensity of extension of the Earth's
crust, occurrence of basic volcanics, and nickel and native mercury. Results in-
dicate the deep-seated source of these elements, and the Permian age of the Marija
Reka deposit.
By considering numerous geochemical data new views on the perspective of
the deposit were expressed.
Uvod
Na severnem obrobju Trojanske antiklinale se javlja majhno živosrebrno rudišče
Marija Reka ali Velika Reka, kakor so ga imenovali nekateri. Rudišče zasluži posebno
pozornost zaradi nenavadne mineralne združbe, zanimive starostne problematike in
izrazitih porudnih deformacij.
Rudonosno območje smo preučevali leta 1982 v okviru raziskovalne naloge Meta-
322	Ivan Mlakar
logenetske študije za območje Slovenije, ki jo je financirala Raziskovalna skupnost
Slovenije. Stare podatke smo skrbno ovrednotili in dopolnili z novimi. Delo je sinte-
za o poznavanju geološke zgradbe in orudenja v tem že več desetletij opuščenem
živosrebrnem rudišču, s posebnim poudarkom na metalogenetski problematiki Posav-
skih gub v zvezi s tektoniko plošč.
Zgodovinski podatki
Po nekaterih informacijah (Makuc, 1933; Simič, 1951) so na območju Marija
Reke rudarili že za časa Marije Terezije (vladala je od 1740 do 1780). Menda je ob-
stajal precej globok jašek, svinčevo rudo - srebronosni galenit pa naj bi predelovali
kar v njegovi bližini.
Leta 1826 so podelili rudarske pravice Simonu Kompošu na lokalnosti Na Mlakah.
Listine omenjajo Barbarin rov. Dela so opustili leta 1850 (Mohorič, 1978).
Konec prejšnjega stoletja so raziskave spet zaživele. V obdobju 1880 do 1889 so
izdelovali tako imenovani Kompošev rov (Makuc, 1933). Menimo, da so obnovili stara
dela, ki jih je nekdaj zastavil Kompoš.
Leta 1912 je začel rudariti Daniel Omerzu, župan in trgovec iz Slovenske Bistrice.
V višini okrog 510 metrov je našel izdanek svinčeve rude, ga skušal podkopati z Da-
nielovim rovom in prodreti še v območje pod Staro jamo, o kateri je prav takrat
našel dokumentacijo.
Po podatkih Dregerja (1922) je raziskave prekinila vojna, potem pa so dela ob-
novili. Konec leta 1922 je bil rov dolg že 300 metrov, vendar ne vemo, zakaj so z ru-
darjenjem prenehali, čeprav so rudo našli. Podkop se je nato zarušil.
Sredi leta 1931 so spet pričeli z raziskovanji. Obnovili so stari Kompošev rov, nato
pa še Danielov podkop. Istočasno je Makuc skonstruiral in postavil peč (Kubias, 1931).
Prostosledno pravico v rudnem polju Daniel sta dobila Omerzu in družabnik Lavrenčič,
katerima se je pridružil še Albert Raimonenq iz Pariza. Podehtvena listina nosi da-
tum 3. novembra 1931. Objekt so poimenovali kot Rudnik živega srebra Marija Reka
v Mariji Reki.
Makuc je leta 1934 zapisal, da so zaradi pomanjkljive tehnične opreme dela začasno
ustavili. Leta 1931 naj bi pridobili 350kg, naslednje leto pa le 105kg živega srebra
(Simič, 1951; Mohorič, 1978).
Nemške okupacijske oblasti so decembra 1941 prepovedale obratovanje, partizanska
dejavnost pa je uničila preostale naprave, med katerimi naj omenimo železne retorte
in zidano plamensko peč.
Na podlagi skopih podatkov o prisotnosti zlata in srebra v marijareški rudi so se
leta 1947 na pobudo celjske občine za rudišče spet začeli zanimati. Kljub priporočilom
različnih komisij so rudarske oblasti dale prednost raziskavam v Idriji in zanimanje
za Marija Reko je zamrlo.
Aprila 1951 so v laboratoriju Emajürnice v Celju iz marijareške rude pridobili kobaltov
oksid, ki ga uporabljajo za izdelovanje modrih emajlov. Tovarna posode se je za su-
rovino zelo zanimala in začelo se je novo obdobje raziskovanja rudišča.
Republiška rudarska uprava je zaupala vodstvo del Rudniku in topilnici Mežica,
julija 1952 pa je raziskave prevzel bližnji premogovnik Zabukovica.
Ob starem Danielovem podkopu so izdelah 220 metrov novega vstopnega rova in
v začetku leta 1953 že prodrli do orudenega območja in starih del. Očistili so 9 me-
trov globoki jašek in na obzorju 510 izkopali več deset metrov rovov.
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	323
Iz komisijskega zapisnika z dne 18. aprila 1953 izvemo, da so ugotovili znatno nižje
koncentracije Co in Ni, kot so predvidevali, pa tudi vsebnosti Hg in Pb so bile globo-
ko pod pričakovanji.
Raziskovalna dela je nato prevzel Geološki zavod Ljubljana. Do konca leta 1956
so izdelali 611,5 metrov dolg podkop na obzorju 448 ter več 100 metrov rovov in nekaj
vertikalnih povezav znotraj orudenega bloka (Jelene, 1957) ter izračunali rudne zaloge.
Po uspešnem poskusu pridobivanja Hg iz predhodno prebrane marijareške rude
v Cinkarni Celje (Vrhovec, 1957) so se spomladi 1958 odločili za poskusno odko-
pavanje. Delo je prevzelo podjetje Eksploatacija livarskega peska in laporja Štore
v sodelovanju s celjsko Cinkarno in ga opravilo sredi leta 1958.
Dne 16. julija 1958 so zapisniško ugotovili, da odkopavanje rudišča ne bi bilo donosno.
Republiški rudarski organ je 28. julija 1958 izdal odločbo o ustavitvi del.
Zaradi visoke konjunkture živega srebra na svetovnem trgu (Mlakar, 1974) so
se leta 1969 spet začeli zanimati za Marija Reko, naše raziskave pa spadajo v okvir
sistematskega preučevanja slovenskih rudišč.
Kratek pregled dosedanjih raziskav
Bus er (1979) je izčrpno poročal o poteku geoloških raziskav na Hstu Celje. Zato
bomo opozorili le na dela v zvezi z marijareškim rudiščem in окоИсо.
Tellerjeva geološka karta Celje-Radeče iz leta 1907 v merilu 1:75000 zajema
tudi marijareško območje.
Po ogledu rudarskih del je Dreger (1922) napisal krajše poročilo z nekaj geološkimi
podatki in z mnenjem o obetavnosti objekta. Tudi Kubias (1931) je zbral nekaj za-
nimivih podatkov o orudenju.
Makuc (1933, 1934) je natančno opisal litološke razmere in orudenje v Danie-
lovem podkopu. V poročilu iz leta 1934 so med drugim tudi rezultati njegovih geo-
kemičnih raziskav.
Jakoby (1936) je izdelal rentabilnostni izračun za odkopavanje marijareškega
rudišča.
Sedlar (1950) je povzel starejše podatke in diplomskemu delu priložil karto prosto-
sledov.
Leta 1951 je Berce kartiral okrog 36km^ marijareškega ozemlja. V poročilu je
karta merila 1:20000 brez pomembnih geoloških sporočil. Istega leta je Simič (1951)
ocenil, da so v obdobju po 18. stoletju v rudišču pridobiU 10 ton Hg, kar se nam zdi
previsoko.
Drovenik M. je rudnomikroskopsko natančno pregledal 6 vzorcev rude z odvala
(Duhovnik, 1951a).
Največ podatkov o rudišču je zbral Duhovnik. Raziskovalec je že leta 1951 (b)
podal nekaj mish o orudenju in pogojih nastanka rudišča, nato pa v obdobju 1953
do 1955 spremljal raziskave in v merilu 1:200 kartiral vsa sledilna dela. Razpolaga-
mo z jamsko karto in več poročili (Duhovnik, 1953 a do d; 1955) s podatki o raz-
merah na obzorjih 448 in 510, vzorčevanju, rezultatih mikroskopskih preiskav rude,
povzetkom spoznanj o rudišču in z ekonomsko oceno.
Cissarz (1956) je obravnaval metalogenijo širšega prostora, Duhovnik (1956)
pa je omenil med drugimi jugoslovanskimi živosrebrnimi rudišči tudi Vehko Reko.
Jelene (1953, 1957) je poročal o raziskavah v rudišču, Vrhovec (1957) pa
o rezultatih žganja živosrebrne rude v celjski Cinkarni.
324	Ivan Mlakar
V	okviru preučevanj nastanka slovenskih rudišč je Berce (1963) Marija Reko večkrat
omenil, Grafenauer (1965, 1969) paje obravnaval metalogenijo na območju Posa-
vskih gub.
Z metodo profiliranja je Grad (1969) pregledal ozemlje med Celjem in Vranskim
ter namenil največ pozornosti psevdoziljskim plastem. Marijareško rudišče je prav na
južnem obrobju te karte.
Istega leta je Lapajne (1969) na ožjem marijareškem območju izdelal 14km^
geološke karte v merilu 1:10000. Istočasno so pregledali več petrografskih, paleontoloških
in geokemičnih vzorcev. Z geokemičnim vzorčevanjem so nadaljevali tudi naslednje
leto (Lapajne, 1970). V letih 1971 in 1972 je Lapajne preučil še ozemlje južno in
zahodno od tod.
O novoodkritih zgornjekrednih plasteh na marijareškem območju sta poročala
Lapajne in Šribarjeva (1973).
Ozerova s sodelavci (1973) je povzela znane podatke o rudišču in dodala rezultate
prvih izotopskih raziskav marijareške rude.
Premru (1974) je obdelal razvoj triasnih skladov v osrednjem delu Posavskih
gub, za tektonsko razlago zgradbe širšega prostora pa sta pomembni razpravi iz let
1976 in 1980.
V	prispevku o jugoslovanskih živosrebrnih rudiščih daje Berce (1975, 206) nekaj
podatkov o Veliki Reki. Kasneje je raziskovalec usklajeval nastanek živosrebrnih rudišč
z območja Mediterana s teorijo o tektoniki plošč in pri tem upošteval tudi nekatera
slovenska rudišča (Berce, 1977).
V	okviru sistematskih raziskav na uran v Sloveniji je prospekcija zajela tudi Za-
savje ter bližnjo in širšo okolico marijareškega rudišča (Dimkovski, 1978).
Leta 1978 smo dobili Osnovno geološko karto - list Celje, naslednje leto pa še
njen tolmač (Buser, 1978, 1979).
V	zvezi s preučevanjem metalogeneze slovenskega prostora so Drovenik in so-
delavci (1976, 1980) obravnavah tudi marijareško rudišče. Pomembni so zlasti poda-
tki o izotopski sestavi žvepla ter spektralne analize galenita.
V	okviru naših raziskav (Mlakar, 1982) smo po metodi evidentiranja in kartiranja
vseh izdankov pregledali 4,25km2 ozemlja (si. 1). Sedimentološko-petrografske vzor-
ce sta preiskala Ogorelec in Orehkova, mikropaleontološke Šribarjeva, palinološke Jelen,
na konodonte Kolar-Jurkovškova, rentgenske Mišič, rudnomikroskopske pa Drovenik.
Kemične in spektralne analize so izdelah na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič (KIBK)
v Ljubljani (analitik Hudnikova). Vsem sodelavcem se za še neobjavljene podatke, ki
jih citiram med tekstom, lepo zahvaljujem.
Geološka zgradba ozemlja
Litostratigrafski podatki
Karbonske plasti. Med karbonske sklade uvrščamo sivi kremenovi konglomerat,
peščenjak, meljevec in temno sivi do črni skrilavi glinovec.
V starejši hteraturi ni pomembnih podatkov o sestavi in razvoju teh plasti. Šele
v okviru raziskav na marijareškem območju (Lapajne, 1972, 1973) je Germovškova
pregledala več vzorcev klastitov z obrobja našega ozemlja in kamenine označila kot
glinenčev litoklastični peščenjak, sublitarenit ali htoklastični kremenov peščenjak. Gre
za drobno-, srednje- in grobozrnate sijudnate peščenjake s 53 do 70% kremena in 15
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	325
do 27% odlomkov kamenin. Drobcev magmatskih kamenin je 8 do 12%. Zrna so ostro-
roba, polzaobljena ali zaobljena. Vezivo je silikatno, glineno filitno-sericitno ali rekri-
stalizirano karbonatno. Prevladujejo monomineralna zrna kremena magmatskega in
deloma metamorfnega izvora. Glinenci so spremenjeni (kaolinizirani, karbonatizira-
ni) kisU plagioklazi. Najdemo tudi mikroklin in K glinenec. Drobci kamenin so sljud-
nati kvarcit, kremenov peščenjak in kisle vulkanske kamenine. Med pogostnimi mi-
nerah omenja Germovškova še muskovit, klorit in pirit.
Take značilnosti ima po podatkih Germovškove (Lapajne, 1969) tudi kamenina
v grapi 250 metrov vzhodno od Kregarja (si. 1). V sivem sljudnatem kremenovem
peščenjaku so zrna velika od 0,03 do 0,6mm. Kamenina sestoji iz 75% kremena, 14%
muskovita, 6% silikatnih drobcev in 2 do 3% glinencev.
Vzorec litičnega kremenovega peščenjaka, 25m južneje od tod, ki ga je v okviru
naših raziskav (Mlakar, 1982) pregledala Orehkova, vsebuje celo 5% glinencev in 8
do 10% kalcita v vezivu. Pirita in organske substance je skupaj 1 do 2%. Polikristal-
ni kremen kaže na izvor v metamorfnih kameninah, vlaknati muskovit pa ima značilnosti
kot oni iz gnajsov.
Nekje iz rudišča sta vzorec zelo drobnozrnatega peščenjaka in sivega kremeno-
vega konglomerata, ki smo ju odvzeh z jalovišča v grapi pod Kranjcem (si. 1 - ob-
zorje 448). V primerjavi z drugimi vzorci peščenjaka vsebuje ta kar 20% muskovita.
S kompleksometrično metodo je Orehkova ugotovila še 0,2% kalcita in 9,9% dolomi-
ta, 2 do 3% pa so bile organske snovi. Okrog 5 mm veliki prodniki v konglomeratu so
iz kremena, kvarcita, roženca in peščenjaka. Porni cement je peščen z muskovitom,
tu in tam pa iz kalcita; posamezna idiomorfna zrna dolomita so redkost. Kompakt-
nost kamenine z usmerjenostjo zrn in regeneracija veziva (šipovidna struktura) kažejo
po mnenju Orehkove na epigenetske spremembe.
V	okviru naših raziskav (Mlakar, 1982) je Mišič rentgensko pregledal vzorec črnega
skrilavega glinovca z izdanka ob kolovozu 170 metrov SWS od Hribarja (si. 1). V vpra-
šenem vzorcu je raziskovalec ugotovil 32% muskovita, 20% kremena, 13% siderita,
12% plagioklaza, 10% klorita (diabantit), 9% mikroklina in 4% pirita. V orientiranem
vzorcu ima illit sestavo fengita s stopnjo kristaliničnosti 6,5mm, iz česar je Mišič sklepal,
da je illit pretrpel močno diagenetsko rekristalizacijo.
Dreger (1922) je orudene kamenine obravnaval kot zgornjekarbonske. Berce
(1963) pa kot spodnjekarbonske. Buserjevi podatki iz leta 1979 se nanašajo na celotno
območje lista Celje. Raziskovalec je domneval, da pripada vrhnji del skladov rotno-
vetijski in trogkofelijski stopnji, spodnji pa najbrž zgornjemu ali celo spodnjemu kar-
bonu.
V	zvezi z reševanjem starostne problematike skladov je Jelen palinološko preiskal
4 naše vzorce skrilavega glinovca (Mlakar, 1982), in sicer z območja severno in južno
od Hribarja (si. 1). Rezultati raziskav so bili negativni. Raziskovalec je poudaril, da
je v vzorcih prisotna organska snov, ki pripada morfogenemu lignohumitu. Gre za drobir
(5 do 160|лт) vitrinita. Amorfogeni lignohumit je iz drobno razpršenega (<1|лт) kolonita.
Jelen je še dodal, da obilna prisotnost lignohumita nakazuje močan vpliv kopnega na
sedimentacijo.
Z območja Trojanske antiklinale nimamo novih podatkov o prisotnosti makroflo-
re, zato ostaja točna starost kamenin sporna. V razpravi se držimo starih ugotovitev
in govorimo o karbonskih skladih.
Kot kaže geološka karta (si. 1), prereza (si. 2) in stratigrafski stolpič (si. 3a),
se javljajo grobi klastiti med skrilavimi glinovci kot 100 do 250 metrov debel vložek.
Ponekod je konglomerat v spodnjem, drugod pa v srednjem ali zgornjem delu prere-
326	Ivan Mlakar
SI. 1. Geološka karta marijareškega obniočja
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	327
Fig. 1.
Geological map of Marija Reka
area
328	Ivan Mlakar
1 kvartarne potočne usedline; 2 pobočni grušč (kvartar); 3 sivi apnenec in laporni apnenec
(spodnja kreda); 4 sivi kalkarenit (spodnja kreda); 5 spodnjekredne kamenine na 1. in 2. sli-
ki; 6 sivo zeleni drobnik in tuf (srednji trias - psevdoziljske plasti); 7 temno sivi skrilavi gli-
novec (srednji trias - psevdoziljske plasti); 8 temno sivi apnenec (srednji trias - psevdozil-
jske plasti); 9 sivo zeleni konglomerat (srednji trias - psevdoziljske plasti); .70 sivi dolomit (srednji
trias); 11 sivi dolomit (spodnji trias); 12 rdečkasti skrilavi glinovec (spodnji trias); 13 leča
oolitnega apnenca (spodnji trias); 14 leča oolitnega dolomita (spodnji trias); 15 rumeno sivi
dolomit (spodnji trias); 16 rumenkasto rjavi sljudnati peščenjak, meljevec in glinovec (spodn-
ji trias); 17 sivi stromatolitni dolomit (spodnji trias); 18 sivi mikritni dolomit (zgornji perm);
19 rumenkasto sivi kremenovi konglomerat (srednji perm); 20 rdečkasti kremenovi konglom-
erat (srednji perm); 21 rdeči kremenovi peščenjak (srednji perm); 22 rdeči skrilavi glinovec
in meljevec (srednji perm); 23 rumeno sivi litični peščenjak (srednji perm); 24 temno sivi sk-
rilavi glinovec (karbon); 25 sivi kremenovi peščenjak (karbon); 26 sivi kremenovi konglomer-
at (karbon); 27 ugotovljena in domnevna geološka meja; 28 smer in vpad plasti (0°, 0-30°,
30-60°, 60-90°, 90°); 29 inverzne plasti; 30 skrilavost; 31 normalna gradacijska plastovitost;
32 Marijareški prelom; 33 mladoterciarni prelom; 34 relativno pogreznjeni blok; 35 smer premikov
vzdolž preloma; 36 narivna ploskev višjega reda; 37 narivna ploskev nižjega reda (meja luske);
38 tektonska krpa; 39 os sinklinale; 40 os antiklinale; 41 mikrofavna; 42 pelodna analiza; 43
konodontna analiza; 44 petrografska analiza; 45 rudnomikroskopski vzorec; 46 rentgenska analiza;
47 spektralna analiza; 48 opuščpeni rov; 49 opuščeni rovi v različnih nivojih; 50 zasuti rov;
51 jašek; 52 odval; 53 jašek iz obdobja Marije Terezije; 54 Kompošev rov; 55 prvi Danielov pod-
kop; 56 drugi Danielov podkop; 57 talninski podkop; 58 pomembne točke; 59 poznani del
marijareškega rudišča; 60 cinabaritna rudna žila - debelina v cm; 61 sledovi cinabarita; 62
samorodno živo srebro; 63 galenitna rudna žila - debelina v cm; 64 polimetalna rudna žila (Pb,
Zn, Cu) - debelina v cm; 65 pirit ; 66 koča; 67 kmetija; 68 most; 69 izvir; 70 zajetje; 71 kota;
72 nekdanja rudniška uprava
Explanation of figs. 1, 2, 3 and 5
1 Quaternary stream sediments; 2 Slope scree (Quaternary); 3 Grey limestone and marly lime-
stone (Lower Cretaceous); 4 Grey calcarenite (Lower Cretaceous); 5 Lower Cretaceous beds
in figs. 1 and 2; 6 Grey green greywacke and tuff (Middle Triassic, Pseudozilja beds); 7 Dark
grey shale (Middle Triassic, Pseudozilja beds); 8 Dark grey limestone (Middle Triassic, Pseudozilja
beds); 9 Grey green conglomerate (Middle Triassic, Pseudozilja beds); 10 Grey dolomite (Middle
Triassic); 11 Grey dolomite (Lower Triassic); 12 Reddish shale (Lower Triassic); 13 Oolitic
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	329
za. V posameznih sekvencah smo tu in tam opazili normalno gradacijsko plastovitost;
na taka mesta smo posebej opozorili.
Zaradi dobre sortiranosti konglomerata z zrni od 0,4 do 0,8cm (na enem samem
mestu smo našli zrna v premeru do 2cm), tod ne gre za konglomerat podenote bs,
oziroma za skrilave glinovce enote a v talnini in c v njih krovnini. Razgaljeno sklado-
vnico kamenin lahko vzporejamo le s srednjim nivojem karbonske superpozicijske
podenote ba na Litijskem (Mlakar, 1994). Razlika je v tem, da so tod nivoji skrila-
vega glinovca pogostejši in debelejši. To velja za celotno območje Trojanske antikU-
nale, kar smo opazili pri preučevanju tamkajšnjih antimonovih rudišč.
Debelina razgaljenih karbonskih skladov na marijareškem območju znaša okrog
470 metrov (si. 3a).
Grödenske plasti. Kamenine iz podkopa Daniel (Di) je Makuc že leta 1933
označil kot »Verrucano«. Kasnejši raziskovalci (Berce, 1951; Lapajne, 1969) omenjajo
različne, raznobarvne grödenske Mastite, vendar brez podatkov o superpoziciji. Iz tolmača
k listu Celje (Buser, 1979) izvemo, da se kamenine menjavajo med seboj.
Medtem ko so rdeči klastiti brez dvoma iz srednjega dela grödenske skladovnice
kamenin, smo glede sivega peščenjaka, ki se javlja predvsem znotraj rudišča, v zadre-
gi, saj podatkov ne moremo preveriti. Po nekaterih značilnostih (debelina, lega v pro-
storu) gre za najstarejši grödenski litostratigrafski horizont, po drugih (visok odsto-
tek kremena) pa za kamenine, mlajše od rdečih klastitov. Odločili smo se za prvo razlago,
vendar tudi druga ne spremeni naših sklepov o nastanku in starosti orudenja.
Na pregledanem ozemlju se proti SE vrstijo čedalje mlajše grödenske plasti.
Najstarejši litostratigrafski horizont je rumeno sivi peščenjak in konglomeratični
peščenjak. Stik okrog 120 metrov debelih skladov s karbonskimi plastmi ni nikjer
razgaljen. Kamenine najdemo na zahodnem robu karte pod domačijo Skalič in pri vhodu
v Danielove podkope, kjer sta dva izdanka (si. 1). Po podatkih Duhovnika (1953a)
bi lahko sklepali, da so enake kamenine tudi v drugem Danielovem podkopu vse do
162. metra (si. 3b). Raziskovalec govori o kremenovem sljudnatem peščenjaku z vložki
vijohčastega sljudnatega skrilavca.
Rumenkasto rjavo kamenino z izdanka ob Danielovem rovu je Orehkova preiska-
la petrografsko in jo opredelila kot srednjezrnati litično kremenovi peščenjak z ostrorobimi
limestone lense (Lower Triassic); 14 Oolitic dolomite lense (Lower Triassic); 15 Yellow grey
dolomite (Lower Triassic); 16 Yellow brown micaceous sandstone, siltstone and shale (Lower
Triassic); 17 Grey stromatolitic dolomite (Lower Triassic); 18 Grey micritic dolomite (Upper
Permian); 19 Yellow grey quartz conglomerate (Middle Permian); 20 Reddish quartz conglomerate
(Middle Permian); 21 Red quartz sandstone (Middle Permian); 22 Red shale and siltstone (Middle
Permian); 23 Yellow grey lithic sandstone (Middle Permian); 24 Dark grey shale (Carbonifer-
ous); 25 Grey quartz sandstone (Carboniferous); 26 Grey quartz conglomerate (Carboniferous);
27 Proved and supposed geologic boundary; 28 Strike and dip of strata (0°, 0-30°, 30-60°,
60-90°, 90°); 29 Overturned strata; 30 Schistosity; 31 Normal graded bedding; 32 Marija Reka
fault; 33 Late Tertiary fault; 34 Downthrown block; 35 Movement direction along the fault; 36
Thrust plane of the 1st order; 37 Thrust plane of the 2nd order (scale boundary); 38 Tecton-
ic klippe; 39 Axis of syncline; 40 Axis of anticline; 41 Microfauna; 42 Palynomorphs analysis;
43 Conodont analysis; 44 Pétrographie analysis; 45 Ore microscopy sample; 46 X-ray analy-
sis; 47 Spectrochemical analysis; 48 Abandoned adit; 49 Abandoned adits at different levels;
50 Filled up adit; 51 Shaft; 52 Dump; 53 Shaft from the Maria Theresa period; 54 Kompoš
adit; 55 1st Daniel adit; 56 2nd Daniel adit; 57 Footwall adit; 58 Important points; 59 Known
part of Marija Reka ore deposit; 60 Cinnabar ore vein - thickness in cm; 61 Cinnabar occur-
rence; 62 Native mercury; 63 Galena ore vein - thickness in cm; 64 Polymetallic ore vein (Pb,
Zn, Cu) - thickness in cm; 65 Pyrite; 66 Cottage; 67 Farm; 68 Bridge; 69 Spring; 70 Captured
spring; 71 Elevation; 72 Former mine administration house
10__Ivan Mlakar
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	331
do slabo zaobljenimi zrni. Prevladujejo mono- in poligranularna, kataklazirana kremenova
zrna (60%). Drobci kamenin (20%) so magmatskega izvora ali pa pripadajo kvarci-
tu, rožencu ter tu in tam glinovcu. V pornem cementu s sledovi muskovita je po podatkih
Orehkove tudi idioksenomorfni kalcit močno impregniran z Fe oksidom.
V	krovnini so rdeči skrilavi glinovci in meljevci. To nakazujejo razmere v drugem
Danielovem podkopu med 130. in 150. metrom (si. 3b ). Kamenine se večkrat po-
kažejo izpod grušča pod domačijo Nahod, na veliki površini pa jih najdemo na južnem
obrobju karte. Med rdečimi skrilavimi glinovci in meljevci, debelimi okrog 150 me-
trov, so tu in tam nekaj metrov debele leče rdečega ali sivega drobnozrnatega peščenjaka
(si. 1, 2 in 3a).
Južno od Šuštarja se lahko prepričamo, da je na skrilavem glinovcu rdeči drob-
nozrnati peščenjak ponekod s polami rdečega meljevca. Po podatkih Duhovnika
(1953a) so na take, okrog 80 metrov debele plasti naleteh tudi v jami.
Rdečkasti konglomerat z do 1,5 cm velikimi zrni belega, predvsem pa rožnatega
kremena, kvarcita, peščenjaka in glinovca je na pregledanem območju najmlajša ohranjena
grödenska usedlina.
V	petrografsko preiskanem vzorcu rdečkastega konglomerata pri domačiji Kos
(si. 1), je Orehkova ugotovila še drobce, ki verjetno izvirajo iz magmatskih kame-
nin, in zrna roženca z rekristaliziranimi radiolariji. Prevladuje kontaktno vezivo.
V	nekaterih nivojih je konglomerat siv do rumeno siv, vendar s posameznimi prodniki
rožnatega kremena. Pole rdečega glinovca ah peščenjaka so redkost. Grobi klastiti so
debeh vsaj 150 metrov (si. 3a). Veliki izdanki konglomerata so nad kmetijo Kos in
na grebenu SE od Šuštarja; iz jame jih omenja Duhovnik (1953a).
Debelina grödenskih skladov znaša vsaj 500 metrov, sam razvoj pa je skoraj enak
onemu, kakršnega smo v začetku osemdesetih let našli na Sovodenjskem in Žirovskem
ozemlju (Mlakar, 1981). Na to primerjavo smo opozoriU na si. 3a (oznake Ai do A3/2).
Po drugi, \ začetku poglavja nakazani varianti, naj bi sivi klastiti z oznako Ai spadali
v enoto B (krovnina enote A3/2); skladi superpozicijske enote C po obeh različicah
manjkajo.
Zgornjepermske plasti. Na listu Celje so dokazali te kamenine na nekaj me-
stih (Buser, 1979); z marijareškega območja jih ne omenja nihče.
Tako starost pripisujemo sivemu do temno sivemu dolomitu pri Šuštarju in one-
mu na grebenu SE od tod (višina 850 metrov). Povsod gre za dolomitni drobir (si. 1).
Ogorelec je z izdanka bhzu kmetije mikroskopsko pregledal dva vzorca in kame-
nino opredelil kot rahlo rekristalizirani mikritni dolomit (mudstone), drugi vzorec pa
kot rekristalizirani biomikritni dolomit (wackestone). Oba vzorca vsebujeta 1 do 2%
detritičnega kremena in drobne kopuče neskeletnih alg. Šribarjeva je v drugem vzor-
cu določila foraminifere Ammodiscus incertus (d'Orbigny), Meandrospira sp., Recto-
comuspira kalhori Brönnimann, Glomospira sp. in Cyclogyra ? mahajeri Brön-
nimann ter sklepala na zgornji perm ah skitsko stopnjo triasa.
Po našem mnenju ustreza litofacies kamenin spodnjemu delu zgornjepermskih
skladov v zahodni Sloveniji.
Skitske plasti. Berce (1951) je pisal o skitskem dolomitu in rdečem glinovcu,
Lapajne (1969) pa še o rumenkastem meljevcu in oolitnem apnencu ter skladovni-
co razdelil na 4 superpozicijske enote. Razčlenitev skitskih plasti z območja celotne
Trojanske antiklinale (Premru, 1974) le v grobem ustreza razmeram na marijareškem
območju, kar velja tudi za podatke Osnovne geološke karte - Ust Celje (Buser, 1978,
1979).
Sivi, pasnati dolomit, debel nekaj 10 metrov, je najstarejši skitski litostratigrafski
332	Ivan Mlakar
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	333
334	Ivan Mlakar
horizont. Kamenino nad Kosovo domačijo je Ogorelec preiskal mikroskopsko in jo označil
kot zrnati dolomit z neizrazito laminacijo (stromatolitna struktura); zrna detritičnega
kremena so redkost.
V krovnini je debela skladovnica sivega do rumeno sivega, ponekod masivnega,
drugod plastnatega mikrosparitnega - peščenega dolomita. Lezike so tu in tam zelo
sljudnate.
Znotraj dolomitnih skladov so vsaj trije horizonti rumeno rjavega meljevca do drob-
nozrnatega peščenjaka s ploščasto krojitvijo. Kamenina je skoraj brez apnene prime-
si in zelo hitro prepereva.
Oolitno strukturo najdemo ponekod v dolomitu, skoraj vedno pa v lečah apnenca
med rumeno rjavimi klastiti. Vzorec vzhodno od Pečnika je Ogorelec preiskal mikro-
skopsko in kamenino označil kot rjavo rdeči dolomitizirani bioosparitni apnenec (grain-
stone) z neznatno primesjo (1%) detritičnega kremena. Drugi pregledani vzorec z ob-
močja 350 metrov severovzhodno od kmetije Nahod je oosparitni dolomit (grainstone).
Debelino doslej opisanih kamenin cenimo na 250 metrov in grade območje vzho-
dno in jugovzhodno od rudišča; na majhni površini jih najdemo pri Smrekarju (si. 1
in 3a).
Mlajši skitski stratigrafski členi so se ohranili v pogreznjenem bloku na Kriški planini.
Gre za okrog 120 metrov debele sklade rdečkastega skrilavega glinovca in meljevca.
V nasprotju z drobnimi klastiti globlje v stolpiču vsebuje ta kamenina vedno karbo-
natno primes. V nekaterih lečah apnenca opazimo oolitno strukturo.
Vzorec iz ene takih leč s Kriške planine je Ogorelec preiskal sedimentološko;
kamenino je opredelil kot rahlo dolomitizirani oobiosparitni apnenec (grainstone).
Krovnina je vsaj 50 metrov debeli sivi do temno sivi, žilavi, slabo plastoviti spa-
ritni dolomit z rumenkastimi dolomitnimi žilicami. Temno sivi laporni apnenci in ap-
nenci z značilno campilsko mikrofavno so tod odneseni.
Z območja SE od našega ozemlja omenjajo iz sljudnatega dolomita školjko Cla-
raia sp. (Lapajne, 1972), v vzorcu dolomita pri Kosu pa Šribarjeva ni našla fosi-
lov. Tudi v oolitnem apnencu pri Pečniku so le odlomki lupin mikrogastropodov, školjk
in ehinoderm. V oolitnem apnencu s Kriške planine je Šribarjeva ugotovila foramini-
fere Meandrospira pusila (Ho), Amodiscus incertus (d' Orbigny) in odlomke mo-
luskov ter sklepala na skitsko stopnjo triasa.
Celotna debelina skitskih plasti na marijareškem območju je večja od 420 metrov
(sL 3a).
Ladinijske plasti. Med psevdoziljske sklade je uvrstil Berce (1951) črni skri-
lavi glinovec, peščenjak in apnenec. S severnega obrobja naše karte je pisal Grad (1969)
o drobniku, tufu in črnem skrilavem glinovcu ter menil, da gre za spodnji del pse-
vdoziljskih skladov v okviru južnega pasu. Tuf je kristalasto litoklastični, kristalasto
steklasti in steklasti; najbrž gre za tuf kremenovega keratofirja. Grad je opozoril še
na številne odlomke skrilavca v drobnozrnati breči.
Lapajne (1969) je nanizal svoje ugotovitve o razvoju teh skladov na širšem ma-
rijareškem prostoru, Germovškova paje poročilu dodala podatke o petrografski sesta-
vi kamenin. Premrujevi podatki iz leta 1974 ter oni v okviru Osnovne geološke kar-
te - list Celje (Buser, 1978, 1979) se nanašajo na razvoj psevdoziljskih plasti v celotnem
sedimentacijskem bazenu.
Geološka karta (si. 1) kaže, da se na njenem severnem obrobju menjavajo temno
sivi skrilavi glinovci s sivo zelenimi klastiti, pri čemer znaša debelina posameznih litoloških
različkov od nekaj metrov do več deset metrov. Na izdankih opazimo tenke, nekaj cm
debele pole temno sivega muljevca tudi znotraj sivo zelenih tufogenih kamenin, med
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	335
skrilavim glinovcem pa pole in lamine temno sivega meljevca. Ladinijske plasti so debele
vsaj 350 metrov (si. 3a).
Skrilavih glinovcev, ki so v primerjavi s karbonskimi motnega sijaja, brez makroskop-
sko vidne sljude ter ponekod reagirajo s HCl, nismo preučevali laboratorijsko; o se-
stavi bolj grobih klastitov daje podatke Germovškova (Lapajne, 1969).
Preiskani vzorec SW od Vrbana (si. 1) je temno siva kalcitno kremenova droba,
kamenina 250 metrov vzhodno od tod pa sivo zeleni pelitski tuf. Druge vzorce je
Germovškova opredelila kot drobno- ah srednje- do grobozrnati peščenjak s splaka-
mi skrilavca.
Vse kamenine vsebujejo pretežno ostroroba zrna kremena in spremenjene glinence
(ortoklaz, kisle plagioklaze), v siUkatnem vezivu oziroma osnovi pa sta tudi klorit in
kalcit. Iz drobnika omenja Germovškova zrna pertita, v enem izmed vzorcev peščenjaka
pa sveža zrna albita. V omenjenem poročilu so še podrobnejši podatki o sestavi ka-
menin.
Na vzpetini NW od Kranjca smo našU sivo zeleni konglomerat z do 6mm velikimi
ovalnimi prodniki kremena in splakami skrilavca; posamezni prodniki so izluženi. Na
tem mestu smo opazili normalno gradacijsko plastovitost (si. 1).
Pri Kobacu sta med grobimi klastiti leči temno sivega apnenca. V večji, do 6 metrov
debeh leči je v spodnjem delu apnenec debelo, v zgornjem pa tenko plastnat. Ogore-
lec je kamenino mikroskopsko preiskal in označil kot rekristalizirani, rahlo okreme-
neh, biopelmikritni apnenec (packstone, wackestone). V istem vzorcu je Šribarjeva
našla foraminifero Endothyranella sp., kalcitizirane radiolarije, ploščice ehinodermov
in lupinice pelagičnih školjk ter sklepala na srednjetriasno (ladinijsko ?) starost ka-
menine. Raziskave na konodonte so bile brezuspešne. Tudi vzorec skrilavega glino-
vca SW od Vrbana (si. 1) je bil brez palinološke vsebine; Jelen je našel le mnogo mor-
fogenega in amorfogenega lignohumita.
Grad (1969), Premru (1974) in Buser (1979) so opisanim kameninam pripi-
sali ladinijsko starost, iz česar bi lahko sklepali, da se je psevdoziljski facies tod oblikoval
prej kot v zahodni Sloveniji; na Cerkljanskem so psevdoziljske plasti cordevolske starosti
(Mlakar, 1980). Na podobno zadrego je naletel na hstu Celje že Buser (1979, 26)
pri razlagi geoloških razmer NE od Polzele.
Tako kot starejši raziskovalci predstavljamo psevdoziljske plasti pod oznako Ti,
čeprav za to nimamo dokazov.
Kredne plasti. Z območja zahodno od marijareškega rudišča sta Lapajne in Šri-
barjeva že leta 1973 poročala o odkritju zgornjekrednih ploščastih lapornih apnen-
cev z vložki apnenčeve breče in roženca; kamenine se javljajo kot ozek pas vzdolž
marijareškega preloma. V podobni legi so kredne plasti tudi na našem ozemlju, do-
slej pa so jim pripisovali spodnjetriasno starost. Gre za več osamljerúh izdankov s površino
nekaj lOm^, ki izstopajo kot čeri (si. 1).
Najdemo golobje sivi, tenkoploščasti apnenec z rožencem, laporni apnenec, sivi
kalkarenit in črni plastnati apnenec. Kamenine s skoraj vseh izdankov je sedimentološko
preiskal Ogorelec in jih označil kot rahlo okremeneli mikritni apnenec z neizrazito
vzporedno laminacijo (mudstone), nekohko dolomitizirani intraoopelsparitni apnenec
(grainstone) in rekristalizirani biomikrosparitni apnenec (mudstone) z detritično
primesjo. Pri nekaterih vzorcih je raziskovalec sklepal na razgibano, pri drugih pa na
mirno okolje sedimentacije.
V vzorcu biokalkarenita z izdanka 200 metrov NE od Hribarja je Šribarjeva našla
foraminifere Trocholina sp. (gre za slabo ohranjene oblike presedimentirane iz starejših,
verjetno malmskih plasti) ter sklepala na spodnjekredno starost kamenine. Iz drugih
336	Ivan Mlakar
izdankov omenja Šribarjeva le Textulariidae, Codiaceae, detritus modrozelenih alg,
ehinoderme in odlomke mehkužcev. Na tako starost preiskanih vzorcev kaže po mnenju
Šribarjeve tudi primerjava litobiofaciesa z znanimi nahajališči spodnje krede drugod
v Sloveniji. Zato je razumljivo, da Kolar-Jurkovškova v nobenem od treh pregledanih
vzorcev ni našla konodontov.
Kot kažejo razmere v jami, je debelina krednih skladov večja od 100 metrov.
Kvartar. Kvartarne starosti so potočne naplavine, pobočni grušč in podori. Potočne
naplavine najdemo le vzdolž Marijareškega potoka. Največje površine, prekrite z gruščem,
debelem celo preko 10 metrov, so prav na območju marijareškega rudišča in južno
od tod, kar zelo otežkoča razlago geoloških razmer. Na predelu Kos-Nahod imamo opraviti
celo s podori, saj so bloki pisanega grödenskega konglomerata veliki več m^.
Tektonska zgradba
Na Teller j evi geološki karti iz leta 1907 se na marijareškem območju pravilno
vrstijo vsi skladi - od karbonskih do srednjetriasnih. Tako kakor Teller je tudi Berce
(1951) imel psevdoziljske plasti v okolici rudišča za karbonske, zato naj bi perspek-
tivno ozemlje seglo še daleč proti severu.
Grad (1969) in Lapajne (1969) sta prva ugotovila psevdoziljske plasti na ožjem
marijareškem območju in obravnavala stik s karbonskimi kameninami kot tektonski.
Novejše geološke karte rudonosnega območja se ločijo med seboj po različni razlagi
odnosov med karbonskimi in grödenskimi ter paleozojskimi in triasnimi skladi. Ber-
ce (1951) in Lapajne (1969) sta menila, da leže grödenske plasti tod erozijsko-
diskordantno na karbonskih, po ugotovitvah Buserja (1978, 1979) paje ta stik nor-
malen. Lapajne (1969) je pisal o erozijsko-diskordantni legi skitskih plasti na starejših
kameninah. Bus er (1978) je na tem mestu vrisal narivno ploskev, marsikje na hstu
Celje pa je ta stik podan kot tektonsko-erozijska diskordanca.
Če ekstrapoliramo Premrujeve geološke podatke (1974, 1980) proti vzhodu, je
naše ozemlje del Trojanske antiklinale oziroma Kozjaškega nariva; triasne plasti v krovnini
naj bi pripadale Trojanskemu narivu. Tudi po podatkih Osnovne geološke karte - list
Celje (Buser, 1978, 1979) smo preučevah del ozemlja ob severnem obrobju Trojan-
ske antiklinale v okviru Posavskih gub kot tektonske enote višjega reda.
Preiskano ozemlje leži na severovzhodnem obrobju velikega tektonsko-erozijske-
ga okna iz paleozojskih skladov (Buser, 1978). Tod smo ugotovih dva pasova grobih
karbonskih klastitov, ki ju povezujemo v nagubano enoto - antiklinalo. V severnem
krilu gube so skladi strmi, ponekod celo inverzni, na južnem pa imajo položnejšo lego
(si. 1 in 2 - prerez A). S približevanjem rudišču se os gube zasuka iz prečnodinarske
v alpsko smer in potone proti vzhodu.
Glede na odnos kril proti osni ravnini je guba skoraj vertikalna, sleme pa zaobljeno.
Verjetno gre za eno izmed gub nižjega reda in ne za jedro Trojanske antiklinale.
Na karbonskih plasteh leži do 250 metrov debela plošča, poševno izrezana iz gröden-
ske skladovnice kamenin. Na subhorizontalno narivno ploskev nalegajo proti SE čedalje
mlajše grödenske plasti in leže na različno starih karbonskih kameninah (si. 1 in 2).
Dopuščamo možnost, da so grödenske plasti v rudišču ponekod v inverzni stratigrafski
legi.
Tudi naslednja narivna enota je omejena z bazalnim poševnim rezom in sestoji iz
zgornjepermskih, predvsem pa iz spodnjetriasnih skladov z vpadom proti severovzhodu.
Pri Smrekarju so se skitske plasti ohranile kot tektonska krpa, ki smo jo poimenova-
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	337
li po tej domačiji. Vzhodno od tod je na razhčnih grödenskih kameninah zgornjeper-
mski dolomit kot najstarejši člen obravnavane narivne enote; govorimo o dveh Šuštarjevih
tektonskih krpah, označenih po bližnji kmetiji.
V isto narivno enoto uvrščamo tudi psevdoziljske plasti s severnega obrobja naše
karte, čeprav so na videz tuja geološka struktura. Po podatkih Osnovne geološke karte
- hst Celje (Buser, 1978), leže nakaj km vzhodneje od tod (Gozdnik) te kamenine
na karbonatnih plasteh anizične starosti s skitskimi ah neposredno grödenskimi sk-
ladi v podlagi. Take razmere domnevamo tudi v globini in smo jih shematsko poka-
zah na drugi sliki (prerez A).
Psevdoziljske plasti vpadajo proti severu kakor proti jugu, tu in tam pa so ver-
tikalne v okviru izoklinalnih gub, kot npr. severno od Kobaca (si. 1). Glede na tek-
tonsko rajonizacijo osrednje Slovenije (Premru, 1980), bi lahko ta narivna enota
pripadala Trojanskemu narivu.
Najbolj zanimive probleme odpira prisotnost krednih plasti. Zahodno od Kregarja
sta Lapajne in Šribarjeva (1973) vrisala kredne kamenine kot strmo proti seve-
ru nagnjeno in z narivnima ploskvama omejeno lusko sredi triasnih skladov. Tako
intepretacijo najdemo tudi na Osnovni geološki karti - list Celje (Buser, 1978), daleč
severno od tod pa naj bi ležaU kredni klastiti erozijsko-diskordantno na triasni pod-
lagi.
Neposredni stik karbonskih in psevdoziljskih plasti na veliki dolžini ter razpore-
ditev izdankov krednih kamenin (si. 1) kažeta, da te ne sežejo v globino, temveč leže
na psevdoziljskih skladih. Toda subvertikalna lega krednih apnencev izključuje razla-
go, da je odnos med kameninama erozijsko-diskordanten. Kredne plasti smo zato spodaj
omejili z narivno ploskvijo in menimo, da gre za tektonske krpe, vkleščene vzdolž
Marijareškega preloma (si. 1 in 2).
Deformacijo, ki jo danes označujemo kot Marijareški prelom, so raziskovalci ge-
netsko različno opredeljevali; na nekaterih geoloških kartah smo celo v zadregi, kje
pravzaprav poteka.
Tektonski kontakt z vpadom proti jugu je tod ugotovil že Winkler (1923) in ga
imel za nariv paleozoika Trojanske antiklinale proti severu.
Prelom je poimenoval Grad (1969, 94) in vrisal na dolžini 30km; ob strmem, proti
severu nagnjenem prelomu s smerjo E-W se stikajo razhčne kamenine.
Lapajne (1972) ter Lapajne in Šribarjeva (1973) sta pisala o narivanju proti
jugu oziroma luskasti zgradbi vzdolž Marijareškega preloma; psevdoziljske kamenine
so narinjene na kredne plasti, te pa na paleozojsko podlago.
Premru (1976, si. 8) je vrisal Marijareški prelom shematsko v okviru prelom-
nega sistema šeste neotektonske faze iz srednjega dela zgornjega phocena. V tolmaču
k Osnovni geološki karti - hst Celje (Buser, 1979, 48) je pojasnilo, da so ob prelo-
mu v obliki luske verjetno vgnetene zgornjekredne med triasne plasti. Podmena o triasni
zasnovi alpskih prelomov (Buser, 1979, 47) je najbrž točna, vendar je ne moremo
podkrepiti z novimi podatki.
Na naši grafični dokumentaciji smo Marijareški prelom posebej označili, tako da
izstopa v primerjavi z drugimi deformacijami. Gre za normalni prelom s strmim vpa-
dom (70°) proti severu ter grezanjem severnega krila za več 100 metrov, kot je po-
udaril že Premru (1976). Ob subparalelnem Pečnikovem prelomu, poimenovanem
po zarušeni domačiji, so južno od Kregarja obprelomne gube s smerjo sever-jug (si.
1). Podatek kaže še na bočno kompresijo oziroma horizontalna premikanja blokov ob
tem prelomnem sistemu.
Alpsko usmerjeni prelomi so na pregledanem prostoru skupaj z nekaj nepomem-
338	Ivan Mlakar
bnimi meridionalnimi prelomi najstarejše neotektonske deformacije. Vsi dinarski in
prečnodinarski prelomi sekajo in premikajo Marijareški prelom.
Na severozahodnem podaljšku dinarskega preloma, ki gaje Buser (1979) označil
z zaporedno številko 23, so na naši karti deformacije izrazite. Oznako smo privzeli in
govorimo o prvem in drugem Rimskotopliškem prelomu. Vzdolž subparalelnih, od 300
do 400 metrov oddaljerùh subvertikalnih prelomov ugotavljamo horizontalne desne zmike
od 70 do 170 metrov in grezanje severovzhodnih prelomnih kril za nekaj 10 metrov.
Prelome izdajajo stiki različnih kamenin, sedla in izviri.
Na severovzhodnem obrobju naše karte se javlja močan dinarski prelom, ki ga je
nakazal Bus er (1978) na stiku različno starih triasnih dolomitov, vendar ga ni po-
imenoval. Prelom je usmerjen proti izrazitemu sedlu na območju hriba MrzUca, zato
ga označujemo kot Mrzliški prelom. Ob cesti Kobac-Zapeternik ima prelomna ploskev
elemente 30/55° in subhorizontalne tektonske drse. Opazimo desni zmik psevdoziljskih
skladov za 280 metrov.
Omeniti moramo še dinarski prelom ob severovzhodnem obrobju Smrekarjeve
tektonske krpe, vendar ga nismo poimenovali.
Po domačiji Smrekar smo označili najmočnejši prečnodinarski prelom, ki levo zmakne
Marijareškega vsaj za 350 metrov. V grapi med Kobacom in Zapeternikom izstopa
prelomna - »dolomitna stena« z elementi 115/85° (si. 1) in subhorizontalnimi tektonskimi
drsami. V bližini so v sljudnatem spodnjeskitskem dolomitu obprelomne gube z di-
narsko usmeritvijo osi gub, kar prav tako govori za horizontalna premikanja blokov.
Močne deformacije opazimo še znotraj karbonskih klastitov in na severnem obrobju
Smrekarjeve tektonske krpe.
Med domačijama Hribar in Nahod najdemo snop prečnodinarskih prelomov, ki
oblikujejo geološko zgradbo rudišča in jih bomo spoznali kasneje.
Na jugovzhodnem obrobju karte smo poimenovali še dva prečnodinarska prelo-
ma, prvega po domačiji Šuštar, drugega pa po Kriški planini. Pri grezanju jugovzho-
dnih prelomnih kril in desnih zmikih vzdolž dinarskih prelomov je nastala parketna
zgradba (si. 1).
Podatkov za starostno opredelitev neotektonskih prelomnih sistemov nimamo.
Splošni podatki o rudišču
Na sejah komisij je lastnik Omerzu leta 1947 še imel dokumentacijo o starih ru-
darskih delih. Kje je le-ta danes in ali je sploh ohranjena, ne vemo. Po podatkih iz
Arhiva Geološkega zavoda v Ljubljani lahko točno rekonstruiramo le rudarska dela iz
novejšega obdobja (si. 3b in d).
Jašek iz obdobja Marije Terezije je bil po mnenju kmeta Hribarja med domačijo
in Danielovimi podkopi; mesto smo označih s simbolom MT (si. 1 in 3b).
Vhod v Kompošev rov (K) je nekje na južni strani grebena SE od Hribarja, pri-
bližno na koti 565 metrov, vendar ga nismo našli. Iz poročila Kubiasa (1931) iz-
vemo, da so rov gnali proti NE, nato pa zasukaU proti vzhodu in je bil dolg vsaj
330 metrov. Na nekaj mestih so izdelali prečnike in vpadnike, vendar lokacij ne po-
znamo.
O Danielovem podkopu (Di) sta poročala Dreger (1922) in Kubias (1931). Na
105. metru se rov razcepi. Po opazki - zasuti rov, eksplozija - sklepamo, da je v se-
vernem kraku eksplodiral metan, nakar so nevarno območje obšli po južni strani in
izdelaU več prečnikov. Obzorje je bilo s površino povezano prek jaška (naša oznaka
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	339
A). Rudo so iskali in odkopavali na več nivojih, saj omenja Makuc (1933) tri slepe
jaške (Si, S2 in S3), vendar točnejših podatkov nimamo.
Tudi drugi Danielov podkop (D2), je v višini 519 metrov in nedaleč od prvega.
Jašek z našo oznako B je segel na površje in povezal splet rovov na obzorju 510
z omenjenim podkopom.
Ustje najmlajšega, a najdaljšega - talninskega podkopa (Tn) je v grapi daleč na
severu v višini 448 metrov. Rov so gnah v smeri 166° in je bil 611,5m dolg. Na
425. metru so zastaviU desni presek ter izdelah slepi jašek z našo oznako D, ki je
segal do obzorja 510; v višini 480 in 495 metrov so s kratkimi rovi posegh proti SE.
V	višinskem razmiku 117 metrov so v marijareškem rudišču po naši oceni izdela-
U skupaj okrog 2500 metrov rovov in morda 250 metrov vertikalnih povezav. Poleg
težav z metanom je iz starih del večkrat vdrla tudi voda (Makuc, 1933; Tiringer,
1951).
Geološka zgradba rudišča
Večina raziskovalcev je opisovala geološke razmere v posameznih rovih. Zgradbo
rudišča kot celoto je doslej podal samo Lapajne (1969). Na geološkem prerezu vzdolž
podkopa z našo oznako Tn je raziskovalec prikazal alpsko orientirano antiklinalo iz
karbonskih in grödenskih plasti. Po tej razlagi je rudišče v jedru izoklinalne gube
s subvertikalno osno ravnino. Severno krilo je še iz spodnjeskitskih plasti, na njih
pa leže ladinijske kamenine.
Naša rekonstrukcija geološke zgradbe rudišča temelji na podatkih nove površinske
geološke karte (si. 1), predvsem pa na sporočilih Dregerja (1922), Makuca (1933,
1934) in zlasti Duhovnika (1953a) o razmerah v jami. Obzorne karte smo dopol-
nih, uskladih z našim načinom prikazovanja podatkov in jih predstavljamo na sliki 3b.
Pomembne, med tekstom omenjene točke in kontakte smo označih z malimi črkami.
Geološke razmere v prvem Danielovem podkopu (Di) sta podala D reger (1922)
in Makuc (1933, 1934), pri čemer je druga interpretacija boljša.
Do mesta z našo oznako b se javljata sivi kremenovi peščenjak in konglomerat
s precej pirita. Med točkama b in c je ob prelomu uvaljan karbonski skrilavi glino-
vec, nakar so presekah 30 metrov kompaktnega kremenovega konglomerata (Verru-
cano). Do točke e so napredovah v karbonskem skrilavem glinovcu, ki je podlaga drob-
nozrnatemu, zelo sljudnatemu peščenjaku. Čelo rova na 284. metru je iz peščenjaka
in konglomerata. Domnevamo, da je to mesto nekje med točkama j in k.
Iz drugega Danielovega podkopa (D2) je zbral podatke Duhovnik (1953a). Vse
do točke h prevladuje svetlo sivi, skoraj beli kremenovi peščenjak z do dva metra debelimi
vložki vijohčastega peščenega skrilavega glinovca. Kontakti med kameninami so nor-
malni, stik s karbonskim skrilavim glinovcem v točki h pa je tektonski in strmo vpa-
da proti NW. Vložki vijoličnih glinovcev so dokaz o grödenski starosti kamenin v začetnem
delu obeh Danielovih podkopov.
Do jaška z našo oznako B se menjavajo karbonski klastiti. Klin konglomerata seže
do 10 metrov dolgega rova iz slepega jaška D na obzorju 480, kar smo pokazali na
sliki 3c.
V	spletu rovov na obzorju 510 prevladuje po podatkih Duhovnika (1953a) sivi
sljudnati drobnozrnati kremenovi peščenjak z vložki glinovca in meljevca; v podlagi
so skrilavi ghnovci. Karbonske kamenine so rahlo sinklinalno upognjene.
Jugovzhodno od preloma, ugotovljenega v točkah i, j in k, je Duhovnik našel
rdeči do vijohčasti kremenovi peščenjak in sljudnati skrilavi glinovec; tu in tam je
340	Ivan Mlakar
peščenjak bel oziroma razbarvan. Nagubane kamenine so brez dvoma grödenske sta-
rosti.
Tudi geološke podatke z najnižjega obzorja v višini 448 metrov (Tn) je zbral
Duhovnik (1953a), vendar smo glede starosti kamenin ponekod v zadregi.
Kot kažeta geološka karta (si. 1) in prerez B (si. 2), lahko pripadata sivi pešče-
njak in skrilavi glinovec do točke 1 samo k psevdoziljskim plastem, čeprav je Duho-
vnik glede na prisotnost nekaj sljude sklepal na karbonsko starost kamenin.
Vse do točke n se menjavata temno sivi laporni apnenec in apnenec, ponekod
z vložki peščenjaka. O starosti proti NE nagnjenih skladov ni podatka. Apnenec domnevno
spodnjekredne starosti leži prav nad tem območjem (si. 1 in 2 - prerez B), zato pri-
pisujemo enako starost tudi kameninam v jami.
Posebno pozornost zasluži sivi kremenovi peščenjak z vložki vijoličastega skrila-
vega glinovca, ki se pokaže izpod apnenca na levem boku v intervalu od 173,8 do 178,3 m
(točka m). Verjetno gre za grödenske kamenine, uvaljane ob narivni ploskvi med krednim
apnencem in psevdoziljskimi skladi (si. 2 - profil B, si. 3b).
Tudi o starosti sivega, okremenelega, ponekod brečastega in vodonosnega dolo-
mita v intervalu med točkama n in o v jamski dokumentaciji ni podatka. Menimo, da
gre za spodnjeskitski dolomit.
Do točke p so brez dvoma sekali grödenske kamenine, saj je Duhovnik (1959a)
pisal o vijoličastem skrilavem glinovcu in prav takem kremenovem peščenjaku s prehodom
v konglomerat. Tudi starost sivega sljudnatega skrilavega glinovca in meljevca med
točkama p in s ni sporna; opraviti imamo s karbonskimi plastmi.
Starostno problematične so kamenine med 477. in 529. metrom (točki s in š).
Najdemo siv kremenov konglomerat s splakami gUnovca, sljudnati meljevec in beh
kremenov peščenjak. Kontakti med kameninami so tektonski. Po litološkem opisu so
lahko kamenine karbonske аИ grödenske starosti. Glede na druge okoliščine smo na
tem odseku vrisali grödenske plasti.
V intervalu med točkama š in t omenja Duhovnik (1953a) rdeči sljudnati kre-
menovi peščenjak s prehodom v pisani konglomerat; pogostni so vložki vijoličastih
skrilavih glinovcev. Kamenine so brez dvoma grödenske starosti. Vse do čela na 611,5m
je podkop v črnem karbonskem skrilavem glinovcu z nekaj sljudnatega peščenjaka.
Iz zgornjih delov jaška Si ter vpadnikov Ai in A2 je omenil Makuc (1933) pov-
sem zdrobljene kamenine, kar kaže na bližino narivne ploskve med karbonskimi in
grödenskimi plastmi (si. 2, profil B; si. 3c). Drugih podatkov o deformacijah nariv-
nega značaja nimamo.
Duhovnik (1953a) je v jami ugotovil prelome vseh štirih sistemov, vendar tek-
tonske zgradbe rudišča ni preučeval posebej.
Stik med krednim apnencem in spodnjeskitskim dolomitom na 272. metru (točka
n) z vpadom 70° proti severu obravnavamo kot Marijareški prelom. S severa omejuje
kredni apnenec prelom istega sistema, vendar reverznega tipa. Skladno z našimi pre-
dstavami o narivanju krednih kamenin na starejšo podlago in v soglasju z jamskimi
podatki smo na prerezu B (si. 2) pokazali njih lego v prostoru. Močan alpsko usme-
rjeni prelom z več metrov širokim pasom zgnetenega glinovca je ugotovil Duhovnik
tudi na območju slepega jaška D (točki r in ri).
Močne, strmo proti zahodu nagnjene prelome najdemo znotraj spodnjeskitskega
dolomita med točkama n in o ter pri jašku A južno od tam.
Dinarsko usmerjena preloma s strmim vpadom proti NE je ugotovil Duhovnik
v točkah 1 in t; gre za drugi Rimskotopliški prelom (si. 3b).
Najpomembnejše neotektonske deformacije potekajo v prečnodinarski smeri in dajejo
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	341
stil tektonski zgradbi marijareškega rudišča. Zgnetene kamenine v točki a (Makuc,
1933) smo povezali s točkama f in o; govorimo o Hribarjevem prelomu, označenem
po bližnji kmetiji.
Okrog 90 metrov SE poteka subparalelni prelom, ki smo ga poimenovali po ob-
zorju Daniel. Vzdolž prelomne trase se v točkah d, h in p stikajo karbonske in grodenske
kamenine.
To velja tudi za razmere v točkah i, j in k ter seveda v točki s na obzorju 448;
govorimo o Kompoševem prelomu, poimenovanem po enem izmed najstarejših razisko-
valcev rudišča.
V območju teh strmih prelomov se je izoblikovala značilna zgradba tektonskih jarkov
in pragov. Kot kažeta prereza skozi rudišče (si. 2 - profil B in si. 3c), so se karbon-
ski skladi med Kompoševim in Danielovim prelomom dvignih za okrog 150 metrov,
medtem ko horizontalne komponente premikov ne poznamo.
Rudonosno zgradbo lahko na kratko opredelimo takole. Na rahlo nagubanih kar-
bonskih skladih iz različnih klastitov ležita narivni enoti iz grödenskih ter zgornjepermskih
in skitskih kamenin. Neotektonski prelomi so deformirah narivno zgradbo; v okviru
tektonskih jarkov in pragov se stikajo kamenine razhčnih narivnih enot. V enem iz-
med dvignjenih blokov se v karbonskih kameninah javlja znani del marijareškega rudišča.
Podatki o orudenju
V starejši literaturi o marijareškem rudišču je mnogo zanimivih informacij o oru-
denju, vendar lahko le približno določimo mesto, na katerega se nanašajo.
Najbolj sporni so podatki iz okrog 330 metrov dolgega Kompoševega rova (K),
kijih navaja Kubias (1931). Na 160. metru naj bi Kompoš odkril žilo svinčeve rude
in jo preiskal z 10 metrov dolgim vpadnikom. Trideset metrov pred čelom glavnega
rova so presekali še 2 do 15 cm debeh žih kremena s cinabaritom, in sicer v skri-
lavem glinovcu. Vsebnost Hg v izkopnini je znašala od 0,08 do 0,16%, v prebranih
kosih pa 1,5 do 6,1%. Menimo, da gre za območje severovzhodno od naših točk r in
k (si. 3b).
Prve podatke iz Danielovega podkopa (Di) je zbral Dreger (1922). Na 284. metru
so v peščenjaku naleteh na žihce cinabarita in galenita ter mnogo samorodnega žive-
ga srebra; nabirah so ga lahko kar z žlico. Okrog 10 metrov široki pas okremenelih
kamenin je bil spremenjen v milonit. Poprečna vsebnost Hg v pridobljeni rudi je znašala
1,51%; gre za analizo iz Cinkarne Celje. Domnevamo, daje to mesto v bližini točke j.
Iz nekega zapisnika z dne 21. oktobra 1931 izvemo o 40 cm debelih žilah kreme-
na z baritom na 250. metru. Žile z elementi 150/50° so v peščenjaku in vsebujejo še
cinabarit. Ta se javlja kot impregnacije skupaj s samorodnim Hg tudi v prikamenini.
Spremljajoči minerah so pirit, markazit in halkopirit. Orudeno območje so preiskah
podrobneje z rovi in nadkopi. Pri napredovanju so zadeh na rdeči skrilavi glinovec,
zato menimo, da je tudi to območje ob Kompoševem prelomu.
Najzanimivejše podatke iz prvega Danielovega rova je zbral Makuc (1933, 1934).
Raziskovalec je posebej poudaril, da so najlepše rudne žile v drobnozrnatem zelo slju-
dnatem peščenjaku, v podlagi rudišča pa da je črni skrilavi glinovec. Tu in tam prehaja
peščenjak v konglomerat, ki je večkrat okremenel in rudonosen, nespremenjena ka-
menina pa je jalova.
Iz orudenega območja je poročal Makuc o halkopiritnih žihcah in o 5 do 12cm
342	Ivan Mlakar
debeli cinabaritni žili s samorodnim Hg. Žila je konkordantna in vpada pod kotom 40°
proti ESE ter vsebuje poprečno 4% živega srebra.
V enem izmed križišč so v rudnih žilah, preiskanih smerno in z jaški, ugotovili
0,5 do 2% Hg ter mnogo samorodnega živega srebra. Na nekem mestu so zbrali kar
2kg kovine, zato ne preseneča podatek o zastrupitvah delavcev s samorodnim živim
srebrom.
Pri 10 metrov globokem jašku S2 so našli do meter debelo rudno žilo in prvič
ugotovili medlico. Ruda je vsebovala več kot 20% Hg. S tega mesta je poročal Makuc
še o centimeter debelih galenitnih žilicah ter o baritni žili z mnogo cinabarita in sa-
morodnega Hg. Tu so prvič ugotovili zlato in nikelj ter še kot oreh velika gnezda čistega
cinabarita.
Na drugem mestu so našh več rudnih žil, bogatih s Hg, Co in Ni; iz razpok so
iztekale vehke kaplje samorodnega Hg. V peščenjaku s prehodom v konglomerat so
presekali številne do 10cm debele žile, ponekod s tetraedritom ter tu in tam s ci-
nabaritom. Orudena cona je bila široka od 8 do 10 metrov, rudne žile pa so postajale
z globino debelejše in bogatejše.
Pri izkopu slepega jaška S3 so naleteli na več žilic halkopirita in čistega nikljeve-
ga sulfida. Na 7. metru so zadeli na nenavadno debelo baritno žilo z mnogo Hg, Cu
(tetraedrita), niklja in kobalta. Vrednost pridobljene rude je pokrila stroške izdelave
jaška, ki so ga nato poglobili do 18. metra, čeprav je že na 14. metru s severnega boka
vdrla voda.
Na koncu poročila iz leta 1933 je Makuc posebno poudaril, da je orudenje z globino
intenzivnejše in celo kremenov konglomerat, ki je na zgornjih nivojih jalov, je v spo-
dnjih delih rudišča rudonosen.
Neki zapisnik iz leta 1947 govori o sistemu orudenih razpok pod w^erfenskimi -
torej grödenskimi plastmi na vzhodnem obrobju rudišča, v drugem takem dokumen-
tu iz leta 1953 paje podatek o lečastih rudnih telesih vzdolž meridionalnih prelomov
z vpadom 50° proti vzhodu. Orudeno območje sekajo alpski in prečnoalpski prelomi.
Z območja jaška B ter obzorja 510 je zbral Duhovnik (1953a) najbolj točne podatke
o orudenju in jih prikazujemo v nekoliko shematizirani obliki na sliki 3d.
Pred jaškom so zadeli na 6 cm debelo galenitno žilo (65/60°) z nekaj kalcita in kremena,
v samem jašku pa so našli najpomembnejše živosrebrno orudenje. V sljudnatem kre-
menovem peščenjaku (110/55°) je do 20cm debela konkordantna žila iz kalcita, ba-
rita in kremena. Na stiku kalcita in kremena kakor tudi med zrni barita in kalcita so
do 6 mm velika zrna cinabarita in kapljice samorodnega Hg; najdemo tudi halkopirit.
Na obzorju 510 gre za okrog 20 rudnih žil in žihc, debelih le nekaj cm, izjemoma
10cm, in dolgih največ 3 metre. Monomineralne žile in žilice so iz galenita ali cina-
barita; takih žil in žilic iz sfalerita, barita ali halkopirita Duhovnik ne omenja.
Med polimineralnimi so najpogostnejše galenitno-sfaleritne žile in žilice ter večkrat
vsebujejo halkopirit. Tudi cinabaritno-baritne žilice so pogostne. Nekatere druge združbe
mineralov (npr. cinabarit-barit-halkopirit) se javljajo le tu in tam, nikoli pa ne nasto-
pa sfalerit skupaj z baritom ali cinabaritom. Pirit po količini prevladuje in je skoraj
vedno spremljevalec vseh vrst rudnih žil in žilic. Med jalovinskimi minerali omenja
Duhovnik še kalcit in kremen.
Glede na prikamenino iz drobnozrnatega, zelo sljudnatega peščenjaka z vložki
glinovca in meljevca, sklepamo, da so rudne žile in žihce konkordantne, običajno pa
diskordantne. V prvem primeru prevladuje prečnoalpska smer, v drugem pa so pri-
sotne rudne žile in žilice vseh štirih sistemov. V mineralni sestavi konkordantnih ah
diskordantnih rudnih žil in žilic ni bistvenih razlik.
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	343
Že v starejši literaturi o rudišču najdemo nekaj podatkov o posameznih minera-
lih; spisek doslej ugotovljenih mineralov prikazujemo na prvi tabeh.
Makuc (1933, 1934) je pisal o srebronosnem galenitu, ponekod z več kot 200g/t
Ag. Baker nastopa v medhci in seveda v halkopiritu, antimon pa v tetraedritu; sledovi
antimonita so redkost. Iz kremenovih žilic, orientiranih pravokotno na plastovitost, poroča
raziskovalec še o zelo velikih cinabaritnih kristalih. Drugod je drobnozrnati peščenjak
na gosto, a enakomerno posejan s cinabaritnimi kristalčki. Taka ruda vsebuje 0,1 do
0,4% Hg.
Zanesljivejši in natančnejši so podatki, ki jih je dala rudna mikroskopija. Prve take
informacije je zbral Drovenik (Duhovnik, 1951a). Pirit v idiomorfnih kristalih (0,01
do Imm) je v paragenezi najstarejši mineral. Sfalerit zapolnjuje razpoke v piritu. Raz-
meroma drobnozrnati galenit je mlajši od pirita. Medlica (verjetno schwazit - z ži-
vim srebrom bogati tetraedrit) se javlja kot ksenomorfna zrna ah vključki v halkopi-
ritu ter večkrat nadomešča galenit. Najmlajši rudni mineral je cinabarit.
Rudo iz jaška B (meter pod Danielovim obzorjem) je s 6 vzorci rudnomikroskop-
sko preiskal Duhovnik (1953b). V debelozrnatem skupu iz kremena in barita najdemo
pirit samo skupaj s kremenom; v družbi z baritom so le cinabaritna zrna. V vzorcu
št. 3 z izrazito brečasto strukturo je kremen dveh generacij; mlajši nastopa skupaj
z baritom in cinabaritom. Pirit je redek. V petem vzorcu se javlja poleg kremena tudi
halkopirit.
Tabela 1. Minerali v marijareškem rudišču
Table 1. Minerals in Marija Reka ore deposit
(-I-) le v nekaterih delih rudišča
(+) in some parts of deposit only
344	Ivan Mlakar
Grafenauer je pregledal dva obrusa iz marijareške rude (Duhovnik et al., 1964);
v prvem je galenit, halkopirit in kremen. Halkopirit nastopa kot številni vključki pre-
mera 0,2mm v galenitu, tetraedritni vključki pa so nekaj manjši (0,1 do 0,2ram). Kremen
se javlja v do 0,6mm vehkih zrnih; kot jalovina nastopa barit. Ruda je zelo bogata
z bakrom in antimonom.
V	drugem vzorcu iz kremenovega peščenjaka je izredno lep cinabarit, najdemo
pa še barit in pirit. Kremena je precej, karbonatov malo.
Po rudnomikroskopski preiskavi 6 vzorcev z odvala pred Danielovim podkopom
je Drovenik (1983) sklepal na naslednje zaporedje kristalizacije mineralov: iz hi-
drotermalnih raztopin se je prvi izločil siderit, nadomeščal je detritična zrna in se odlagal
tudi v razpokah. Sideritne žihce so bile kasneje zdrobljene, nakar se je izločal pirit
kot najpogostnejši rudni mineral. Po kristahzaciji barita je nastala druga generacija
siderita in pirita, ki se javljata v majhnih kohčinah. Naslednji - kremen kot zelo po-
gostni mineral intenzivno nadomešča siderit in barit. Najmlajši minerah so halkopi-
rit, galenit in cinabarit.
Posebno naj opozorimo na zanimivo problematiko, povezano s kobaltom in nikljem.
Makuc (1933) je prvi opozoril na prvini, in sicer v zvezi z baritno-živosrebrnim oru-
denjem, čisti nikljev sulfid in več žihc halkopirita pa so našh pri slepem jašku S3.
Raziskovalec je poudaril, da so v baritno-živosrebrnih žilah ugotovih precejšnje
koncentracije Co in Ni. Posamezni deh žil so vsebovah do 6% Co, največ 1% Ni in
do 20% Hg (v poročilu iz leta 1934 najdemo celo vrednosti 9% Co in 6% Ni). Makuc
je menil, da obhkujeta Co in Ni neko sulfidno zmes z železom, sama zapolnitev žile
pa ima skupaj s cinabaritom in samorodnim Hg videz črne, težke substance. Takšni,
s Co, Ni in Hg bogati odseki so navadno brez bakra, pa tudi tetraedritni in Cu vsebujoči
deh žil redkokdaj vsebujejo Co in Ni. Pirit s kobaltom in nikljem se javlja po ugoto-
vitvah Makuca le tu in tam.
Kot smo že omenili, so v celjski Emajlirnici leta 1951 iz marijareške rude labora-
torijsko pridobili kobaltov oksid. V dopisu z dne 23. aprila 1951 ni podatka o tem,
kakšno rudo so predelah.
Mesec kasneje je M. Drovenik mikroskopsko natančno preiskal dve vrsti marijareške
rude (Duhovnik, 195la). Prva, pretežno s karbonatnim vezivom in galenitom, me-
dlico in cinabaritom kot rudnimi minerali, je vsebovala le okrog 3% pirita, druga
v okremeneh kamenini, pa kar 75% pirita in nekaj sfalerita, halkopirita in medhce.
Temu vzorcu je raziskovalec namenil posebno pozornost, vendar ni našel dokazov za
prisotnost bravoita (Ni, Fe, Co) S2.
Duhovnik (1951b) je domneval, da je pirit mlajše generacije tisti mineral, ki
svebuje Co in Ni v večjih količinah in nastopa sredi piritnih žil, katerih debelina je
navadno manjša od 2 cm.
V	vzorcu št. 2 iz jaška B je Duhovnik (1953b) našel dokaze z tako trditev.
V rudi predvsem iz kremena, nekaj barita in cinabarita nastopa v večji količini tudi
pirit. Zrna bravoita so po obliki podobna piritnim, le da so manjša od 0,25mm in se
od njega ločijo po močnejšem odboju svetlobe, svetlejši barvi in so brez vdolbinic,
značilnih za piritna zrna.
V	komisijskem zapisniku z dne 18. aprila 1953 najdemo podatek, daje bilo v vzorcu
iz okrog Icm^ pirita 0,05% Ni ter sledovi - torej manj kot 0,005% - Co. V letnem
poročilu o raziskavah (Jelene, 1953) pa lahko preberemo, da se javljajo sledovi Co
in Ni skupaj z arzenopiritom v posebnem sistemu rudnih žil. Prisotnost obeh prvin
so dokazah, kot bomo videh, tudi z vzorčevanjem jamske rude leta 1954.
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	345
Drovenik s sodelavcema (1980, 31) omenja bravoit (?) v zvezi s kristalizacijo
prvonastalih mineralov, in sicer halkopirita in pirita. V treh takrat spektralno preiskanih
vzorcih galenita so bile vsebnosti Co in Ni zelo nizke (tab. 2). Samo prvi vzorec (4)
je ob robu galenitne žilice vseboval drobnozrnati pirit. Drugi vzorec (5) predstavlja
galenitno žilo s sledovi halkopirita in nekaj kremena, pri tretjem vzorcu (6) pa gre
za žihco iz debelozrnatega galenita.
V okviru naših raziskav je Drovenik (1983) rudnomikroskopsko pregledal še
6 vzorcev marijareške rude z odvala pred Danielovimi rovi. Vzorci so poleg rudnih
mineralov (galenit, cinabarit) vsebovaU barit kakor tudi pirit, včasih celo dveh gene-
racij. Raziskovalec je posebej poudaril, da v nobenem od preiskanih obrusov ni našel
bravoita. Ta mineral se od pirita loči po izraziti zonalnosti in ga ni mogoče prezreti,
je zaključil raziskovalec.
Toda ti podatki se ne ujemajo z rezultati spektralne in kemične anahze pirita iz
enega od omenjenih rudnomikroskopsko preiskanih vzorcev. Gre za vzorec MR-65/82c,
katerega sestavo je Drovenik (1983) opisal takole.
Detritična zrna v sivem srednje- do debelozrnatem, nekoliko piritiziranem peščenjaku
so zlepljena s sideritom, v karbonatnih poljih pa so zrasli piritni metakristah; kasneje
jih je tu in tam obdal kremen. Kamenino seka centimeter debela žiUca, v kateri je
bil siderit prvotno prevladujoči mineral. V paragenetskem zaporedju mu je sledil pi-
rit. Njegova zrna so razvrščena ob stiku žilice s prikamenino kakor tudi v sami žilici,
vendar dokaj neenakomerno. Gre za različno velika zrna, toda največje doseže komaj
l,5mm. Njihov metasomatski nastanek kažejo vključki sideritnih zrnc. Mlajši od piri-
ta je kremen. Ta nadomešča karbonat in pogosto obrašča piritna zrna. V podrejenih
količinah najdemo v žilici halkopirit in galenit. Oba oblikujeta majhna, nepravilna polja
in nadomeščata karbonatna zrna.
Na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani (analitik Hudnikova) so z emi-
sijsko spektroskopijo preiskali piritna zrna ob prikamenini. Kot kaže 2. tabela (vzo-
rec 8), so ta vsebovala 71jig/g Co in več kot lOOOpig/g Ni. Visoke vsebnosti obeh prvin
je potrdila tudi kemična analiza (8a), kije pokazala 0,03% Co in kar 0,17% Ni. Po-
leg teh prvin vsebuje preiskani pirit tudi precej kroma in molibdena (tabela 2).
O povečanih kohčinah Co in Ni v marijareški rudi torej ne moremo več dvomiti,
nekoliko problematična je le oblika, v kateri nastopata. Drugih nikljevih aH kobalto-
vih mineralov nihče ne omenja.
Na tem mestu naj opozorimo še na spektralno analizo svetlo sivega debelozrna-
tega barita iz istega odvala; na kosu rude so oprhi cinabarita. Kot kaže 2. tabela, se
vzorec št. 7 odlikuje z visoko vsebnostjo Sr, čeprav z rudno mikroskopijo doslej niso
dokazah stroncianita.
Prve masnospektrometrične analize žvepla v cinabaritu, piritu in baritu iz kosov
marijareške rude v mineraloški zbirki Odseka za geologijo Univerze v Ljubljani, so opravili
Ozerova in sodelavci (1973, tabela 4). Podatke je z dvema vzorcema iz galenita dopolnil
in nato ovrednotil M. Drovenik s sodelavcema (1976, 1980).
Kakovost živosrebrne rude. Nekaj informacij iz obdobja 1931 do 1934 smo že
navedli. Gre za posamezne vzorce, anahzirane v različnih laboratorijih in brez točne
navedbe lokacije. Iz tega časa je še ekonomska ocena (Jakoby, 1936), v kateri omenjajo
siromašno rudo z 0,1 do 0,4% in bogato rudo z 0,5 do 2,5% Hg. V izvedenskem poročilu
angleškega podjetja Adriatic Overseas Corporation Ltd London iz leta 1937 pa so računali
celo z 2,250000 tonami rude in 0,3% Hg, kar da 6750 ton živega srebra. Pogovori
346	Ivan Mlakar
Tabela 2. Spektralne analize galenita, barita, pirita in spilitiziranega diabaza (v jig/g)
Table 2. Spectrochemical analyses of galena, barite, pyrite and spilitized diabase (in ng/g)
1	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 4 in 5 (analitik Hudnik)
The lowest determinable value for analyses Nos. 4 and 5 (analyst Hudrük)
2	Najnižja določljiva vrednost v analizi št. 6
The lowest determinable value for analysis No. 6
3	Najnižja določljiva vrednost v analizah št. 7 do 11
The lowest determinable value for analyses Nos. 7 to 11
Analize 4, 5 in 6 - galerüt, Marija Reka; Drovenik M. et al., 1980, 29
Ancilyses 4, 5 and 6 - galena, Marija Reka; Drovenik M. et al., 1980, 29
7	Barit, Marija Reka
Barite, Marija Reka
8	Pirit, Marija Reka
Pyrite, Marija Reka
8a Pirit - kemična analiza, Marija Reka
Pyrite, chemical analysis, Marija Reka
- Nedoločljivo
Undeterminable
Prazno, ni bilo merjeno
Blank, not measured
9, 10 Spilitizirani diabaz. Mlaka
Spilitized diabase. Mlaka
11 Spilitizirani diabaz, E od Vrbanic
Spilitized diabase, E from Vrbanic
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	347
z lastnikom rudnika o ustanovitvi delniške družbe so zamrli zaradi bližajoče se voj-
ne (Tiringer, 1947).
Leta 1947 so v Mežici analizirali kos svinčeve rude verjetno z odvala Danielove-
ga rova in ugotovili 61,25% Pb, kar 0,656% Cu ter 90gr/t Ag (Tiringer, 1947).
V	komisijskem zapisniku z dne 18. aprila 1953 je analiza zbirnega vzorca z ob-
zorja 510. Taje zajela sistem rudnih žihc v skupni debelini 45cm in pokazala 13,15%
Pb; 0,75% Zn; 0,02% Hg in 0,1% Cu.
Iz konkordantne cinabaritne rudne žile v jašku z našo oznako B (si. 3), je Duhov-
nik (1953a) tik pod nivojem drugega Danijelovega podkopa odvzel dva vzorca z 20cm
široko, prečno orientirano grobo brazdo. Bogata cinabaritna ruda v SW boku jaška - meter
globoko - je vsebovala 0,55% Hg in 5,41% BaS04, poprečna ruda v zbirnem vzorcu iz
globin 0,5 metra, meter in 1,5 metra pa le 0,20% Hg in 5,19% barita. Vsebnosti Co in
Ni sta bih pod mejo občutljivosti analitske metode (<0,01%).
Nekje z vmesnega obzorja na koti 480 metrov je še vzorec z 0,08% Hg; 2,52%
Fe; 0,019% Ni; 0,0011% Co ter 1,49% celotnega žvepla.
Z obzorja 510 imamo podatke o vzorčevanju, ki sta ga leta 1954 izvedla Ciglar,
nato pa še Velkavrh. Vzorce so analizirah v kemijskem laboratoriju Geološkega zavo-
da v Ljubljani (analitik Babšek), pri čemer je bila spodnja meja občutljivosti metode
0,001% za Hg ter 0,01% za Pb, Zn, Ni in Co.
Od 22 točkasto odvzetih vzorcev v okviru prvega vzorčevanja so bile vsebnosti
Co in Ni kar v 16 vzorcih pod mejo občutljivosti metode, kar velja tudi za 15 vzorcev
glede Pb in Zn. Določljive kohčine živega srebra so vsebovah vsi vzorci, toda samo v
onih z največ Hg so ugotovih tudi prvini Co in Ni. V petih takih vzorcih je znašalo
razmerje med kobaltom in nikljem 1:3 do 1:6, poprečno pa 1:4. Posebej naj opozori-
mo, da so v enem samem vzorcu s Co in Ni dokazah tudi prvini Pb in Zn.
Z drugim vzorčevanjem so ugotavljali le živo srebro. Z grobo brazdo so odvzeU
27 vzorcev in pri vsakem podali njegove litološke karakteristike. Enajst vzorcev je iz
cinabaritnih žihc, debelih od 1 do 9cm, poprečje pa znaša 4,5cm. Najdebelejša žila
je bila obenem najbogatejša (2,25% Hg), najtanjša pa najsiromašnejša s komaj 0,09%
Hg. Poprečje v rudnih žilah in žilicah znaša 0,84%, če upoštevamo njih debelino pa
1,085% Hg. Drugi vzorci so iz prikamenine. Opozorimo naj, da ta vsebuje znotraj
orudenega območja le 0,01 do največ 0,06% Hg, poprečje pa znaša 0,02% Hg.
Na tab. 3 prikazujemo osnovno statistiko prvega in drugega vzorčevanja in zbir-
ne podatke o vsebnosti živega srebra v rudi.
V	zapisniku z dne 22. januarja 1957 ter poročilu o raziskavah (Jelene, 1957) so
podatki o izračunu rudnih zalog. Na obzorju 510 so določili orudeno površino llOm^.
V progi so dokazah rudo na dolžini 15m s poprečjem 0,51% Hg, v prečniku pa na dolžini
12 metrov s poprečjem 0,20% Hg. Upoštevah so orudeni blok z višino 19m, prostor-
ninsko težo 2,5t/m^ in poprečje 0,375% Hg. Pri 80% izkoristku bi iz 5225 ton izkop-
nine pridobili 15,61 živega srebra. Zaključili so, da izkoriščanje rudišča ne bi bilo donosno,
kar velja tudi za prevoz in predelavo vse rude v idrijski topilnici. Izplačali bi se le
prevažanje obogatene rude v Idrijo ali predelava predhodno prebrane rude z najmanj
0,6% Hg v Cinkarni.
V	začetku avgusta 1957 so v tem celjskem podjetju poskusih pridobivati živo srebro
iz omenjene vrste rude. V 830kg predhodno prebrane - kosovne cinabaritne rude z
nekaj samorodnega živega srebra so ugotovih poprečje 3,20% Hg, kar so potrdih tudi
v Idriji. Ob 72,5% izkoristku so pridobih 15,3kg kovine, v žgalniških ostankih pa je
bilo pod 0,03% Hg.
348	Ivan Mlakar
Tabela 3. Ocene statističnih parametrov vzorčevanja v jami (v %)
Table 3. Basic statistics of sampling in the mine (in %)
n Število vzorcev - Number of samples
X Aritmetična sredina - Arithmetic mean
s Standardni odklon - Standard deviation
Tabela 4. Kemični sestav marijareške živosrebrne rude (v %]
Table 4. Chemical composition of Marija Reka mercury ore (in
Vrhovec (1957) je poročal tudi o vsebnosti živega srebra v posameznih frakcijah
prebrane rude in o njeni kemični sestavi, ki jo prikazujemo na tab. 4.
O čistoči pridobljenega živega srebra nimamo točnih podatkov. Vrhovec (1957)
je ocenil, da je primesi manj od 0,001%, kar se nam zdi preveč optimistično, saj so
žgah rudo iz polimetalnega rudišča.
Iz zapisnika z dne 23. junija 1958 izvemo, da so pričeli s poskusnim odkopava-
njem konec aprila tega leta. V dveh mesecih so znotraj orudenega območja na dolži-
ni 35,5 metra pridobiU 375 ton izkopnine in iz nje prebrali 13,21 živosrebrne rude,
katere delež je znašal 3,5%; ostanek so zavrgli kot čisto jalovino. Iz prebrane rude
z 0,73 do 2,13% Hg so pridobiU 126kg živega srebra.
Iz še točnejših podatkov o količinah in kakovosti prebrane rude in z ocenjenim
72,5% izkoristkom v topilnici lahko izračunamo, daje predelana ruda vsebovala poprečno
1,316% živega srebra. V zapisniku je še zanimiv podatek, da bi znašala vsebnost živega
srebra v vseh 375 tonah izkopnine le 0,042%.
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	349
Tudi če je v neprebrani oziroma zavrženi izkopnini 0,05% Hg, se poprečna vseb-
nost živega srebra povzpne na komaj 0,1%, kar je še vedno globoko pod mejo, pri
kateri odkopavajo večino živosrebrnih rudišč v svetu (Mlakar, 1974, tabela 25).
Geokemične raziskave
Z geokemičnimi raziskavami na Hg se je v Marija Reki ukvarjal Makuc (1933,
1934) že 12 let pred izidom znane monografije v geokemiji živega srebra (Saukov,
1946). Makuc je namreč sistematsko vzorčeval kamenine in drobir iz potokov v okolici
rudišča in zaključil, da skoraj ni vzorca brez sledov te prvine. Sklep je razumljiv, saj
takratne analitske metode niso bile posebno natančne in občutljive.
Večji del geokemičnih podatkov je iz kasnejšega obdobja. Lapajne (1969, 1970)
je na območju naše karte odvzel okrog 350 geokemičnih vzorcev predvsem iz prepe-
rine, in sicer na petih daljših in na 30 krajših prerezih (si. 4b). Vzorce so analizirali
na Geološkem zavodu v Ljubljani. Z nekaterih profilov (3 in 4) imamo podatke o
vsebnostih Pb, Zn, Hg, Co in Ni, z drugih (1 in 2) o prvinah Pb, Zn in Hg, predvsem
iz kratkih pa samo o Hg. Navedli bomo nekaj zanimivejših informacij. Na sliki 4b smo
s posebnim simbolom opozorih na vzorce s povišanimi vsebnostmi prvin.
Z več kot 1,5km dolgim prerezom z našo oznako 1 so ugotavljah koncentracije
Pb, Zn in Hg visoko v krovnini rudonosnih karbonskih klastitov. Krivulji porazdelitve
Pb in Zn se gibljeta v nivoju lokalnega ozadja, ki znaša za Pb okrog 30ng/g za Zn pa
SO^ig/g; vrednosti veljata tudi za ostale geokemične prereze iz tega obdobja. V pri-
merjavi z grödenskimi in psevdoziljskimi kameninami je ozadje Pb nekaj višje v spo-
dnjeskitskih plasteh. Krivulja porazdelitve Zn je bolj razgibana in doseže najvišjo vrednost
120^ig/g z vzorcem št. 135, v nekaj vzorcih pa je lOO^ig/g te prvine, večina severno
od Pečnikovega preloma.
Koncentracije Hg so le na nekaj mestih nad občutljivostjo uporabljene analitske
metode (0,01ng/g) in dosežejo 0,05 ng/g Hg. Živo srebro se ne odziva na prisotnost
Marijareškega in drugih prelomov, kar kaže, da nimajo z orudenjem nobene genetske
zveze.
Podobno sliko kaže drugi profil - le 200 m vzhodneje od rudišča in pretežno v ka-
meninah iz njegove krovnine. Svinec doseže najvišjo vrednost 65^g/g v vzorcu 94, Zn
le 90ng/g v vzorcu 64, živo srebro pa 0,08 ^ig/g v vzorcu 67, in sicer v okviru povečanih
vsebnosti Hg v karbonskih kameninah (vzorci 63 do 68).
Geokemični prerez z našo oznako 3 sicer poteka v neposredni bližini rudišča, vendar
so razdalje med vzorci zelo velike; proti severu seže profil še daleč v psevdoziljske
sklade. Iz že omenjenega ozadja izstopa le vzorec št. 20 s 50|xg/g Pb in 230ng/g Zn.
V nekaj vzorcih nad rudiščem (18 in 20) in znotraj psevdoziljskih skladov (12 do 14)
je 0,05ng/g Hg. Presenečajo visoke vsebnosti Co, ki znašajo v skoraj vseh vzorcih lOjig/
g, medtem ko najdemo toliko niklja le v vzorcih 15, 20 in 21.
Koncentracije okrog 20jxg/g Co in Ni so tudi v karbonskih kameninah na četrtem
prerezu, in sicer v vzorcih 22 do 25. Cink je na nivoju ozadja, iz katerega rahlo iz-
stopa območje med vzorci 43 do 48 z največ 120|j,g/g Zn. V vzorcu 24 je kar 500 ng/
g Pb, drugod je svinec na nivoju ozadja. Količina Hg doseže tu in tam (vzorci 22 do
24) komaj 0,05fxg/g, čeprav smo od rudišča oddaljeni le okrog 200 metrov. Na južnem
delu prereza so omembe vredni le vzorci 39, 54 in 57 z 0,lng/g Hg. Vsebnosti Pb so
med vzorcema 29 in 58 na nivoju ozadja in ne kažejo nikakršne variabilnosti.
Na petem prerezu je Lapajne (1970) dokazal rahlo, vendar sklenjeno živosre-
350	Ivan Mlakar
SI. 4a. Cone razpiranja, bazični vulkanili in lega rudišč v Posavskih gubah
SI. 4b. Karta geokemičnega vzorčevanja
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	351
Fig. 4 a. Extension zones, basic effusives and ore deposits in Sava folds
Fig. 4b. Geochemical sampling map
352	Ivan Mlakar
brno anomalijo v območju med vzorci 235 do 238 z najvišjimi vrednostmi 0,3ng/g Hg.
Tako koncentracijo izkazuje še vzorec 242. Podatkov o drugih prvinah nimamo.
Tudi na kratkih geokemičnih prerezih iz leta 1970 so vzorce analizirah le na Hg.
Večji del vzorcev je iz preperine na pobočnem grušču. Izmed 194 vzorcev so le v trinajstih
ugotovih vrednosti, večje od O,la največ 0,35ng/g Hg. Kar 9 takih vzorcev je iz bližine
rudišča (si. 4b).
Na marijareškem območju je Lapajne leta 1969 odvzel tudi 9 vzorcev tekočih
voda, in sicer teden po krajšem deževju. Vzorce so na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič
v Ljubljani analizirah na Pb, Zn, Hg, SO4, Cl in F. Vse vsebnosti Pb in Zn so bile pod
0,01 mg/l, fluorja pa pod 0,04mg/l. Koncentracije Hg so se gibale v območju od 0,14
do 0,30fxg/l (vzorec XII) oziroma ppb. Glede na Klark Hg v sladkih vodah, ki znaša
0,01 do 0,1 ppb (Rosier & Lange, 1972), so te vrednosti vsekakor povečane. Vsebnosti
SO4 so bile med 8 in 24mg/I, klora od 2 do 5mg/l. Razmerje SO4/CI je bilo - z izjemo
vzorca V, povsod večje od 3.
Na sliki 4b smo opozorih tudi na izpirke in one s cinabaritom označili posebej.
V težki frakciji je Germovškova (Lapajne, 1970) našla eno do tri zrna cinabarita;
zahodno od Hribarjevega grabna so vsi izpirki brez njega.
Berce je že leta 1951 poročal o negativnih rezultatih pri izmeri radioaktivnosti
skrilavega glinovca in kamenin na odvalu. Tudi v nekem drugem, nepodpisanem do-
kumentu - najbrž iz leta 1953 - so podatki o radiometričnih raziskavah. V kameni-
nah na površju so ugotovili koncentracije od 0,01 do 0,015 jxR/h, na jalovišču pa od
0,015 do 0,03 nR/h. Vrednosti vpisane ob bokih rovov se gibljejo v območju od 0,01
do 0,05|aR/h.
V okviru kasnejših, načrtnih raziskav urana v Sloveniji je prospekcija zajela tudi
Zasavje skupaj z bližnjo in daljno okolico marijareškega rudišča (Dimkovski, 1978).
Legenda k si. 4a in 4b
1 smer odpiranja razpok v asturski tektonski fazi; 2 cona razpiranja v saalski tektonski fazi; 3
bazični vulkaniti permske starosti; 4 cona razpiranja v srednjetriasni tektonski fazi; 5 narivna
ploskev; 6 bazični vulkaniti srednjetriasne starosti; 7 območje z evaporiti permske in spodnje-
triasne starosti; 8 aktivni rudnik; 9 opuščeni rudnik; 10 permske in triasne plasti; 11 peščenjak
in konglomerat (karbon); 12 skrilavi glinovec (karbon); 13 Marijareški prelom; 14 neotekton-
ski prelom; 15 marijareško rudišče; 16 rudarska dela; jalovišče; 18 oznaka geokemičnega
profila; 19 stari geokemični profil (1969/70) z zaporedno številko vzorca; 20 vzorec s povečano
vsebnostjo Hg (Pb ali Zn); 21 novi geokemični profil; 22 izpirek - brez cinabarita; 23 izpirek
- s cinabaritom; 24 vzorec potočnega mulja; 25 hidrogeokemični vzorec tekoče vode; 26
hidrogeokemični vzorec iz izvira; 27 blok kremenice na sekundarnem mestu; 28 zelo okreme-
nela kamenina; 29 osnovni keramični test skrilavega glinovca; 30 pojav samorodnega živega
srebra; 31 kota
Explanation of figs. 4a and 4b
1 Direction of fissures opening in Asturian tectonic phase; 2 Extension zone in Saalic tecton-
ic phase; 3 Permian basic effusives; 4 Extension zone in Middle Triassic tectonic phase; 5 Thrust
plane; 6 Middle Triassic basic effusives; 7 Area with Permian and Lower Triassic evaporites;
8 Active mine; 9 Abandoned mine; 10 Permian and Triassic strata; 11 Sandstone and conglom-
erate (Carboniferous); 12 Shale (Carboniferous); 13 Marija Reka fault; 14 Neotectonic faults;
15 Marija Reka ore deposit; 16 Mine working; 17 Dump; 18 Mark of geochemical section; 19
Old geochemical section (1969/70) with sample numbers; 20 Sample with elevated mercury
(Pb or Zn) contents; 21 New geochemical section; 22 Heavy mineral concentrate without cin-
nabar; 23 Heavy mineral concentrate with cinnabar; 24 Stream sediment sample; 25 Stream
water sample; 26 Spring water sample; 27 Block of silica on secondary place; 28 Intensely
silicified rock; 29 Shale ceramic test; 30 Native mercury occurrence; 31 Elevation
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	353
Preiskovali so mulj, težko frakcijo in matične kamenine, in sicer na Cu, Zn, Pb in U
ter določali količino radona v vodah. Dovolj velike populacije podatkov so ovrednoti-
li statistično.
V peti tabeli prikazujemo rezultate raziskav vzorcev mulja, ki spadajo na našo karto
(si. 4b), vrednost anomaJnega praga pa se nanaša na vseh 147 vzorcev s širšega prostora.
Na marijareškem ozemlju so anomalne vrednosti Cu in Pb samo v vzorcu mulja
št. 142 iz grape 450m NW od Smrekarja, čeprav bi to pričakovali v vzorcu 140 zara-
di izpiranja starega Kompoševega jalovišča. Relativno visoke vrednosti urana v muljih
v primerjavi z Žirovskim vrhom (>3ng/g) je Dimkovski (1978) povezal s spremembo
analitske metode.
Izmed 10 spektralno preiskanih vzorcev težke frakcije potočnega mulja sodi na
območje naše karte le vzorec 136 s sotočja Hribarjevega grabna in potoka Jelenca.
Dimkovski (1978) je poudaril, da so za vzorec značilni pirit in precejšnja količina
limonita in hematita. Primerjava rezultatov spektrokemičnih analiz mulja pa pokaže,
da vsebuje ta vzorec največ Pb (40ng/g), Ni (120ng/g), Cr (150^ig/g) in La (8000
џg/g), mnogo Ga (ll[ig/g), V (70^g/g), Cu (100jxg/g), Y (80|ig/g), Zr (250ng/g), Co
(9ng/g) in Sr (270fxg/g). Lega vzorca v prostoru dopušča izpiranje rudonosnih ka-
menin z območja Hribarja (si. 4b).
Med 19 vzorci vode iz izvirov, v katerih so določali radon, je samo vzorec št. 2
v okviru naše karte. Vzorec je pokazal 9,07 impulzov/min (CPM) kot odraz totalne a
aktivnosti; vrednost ph je bila 7,25 (Dimkovski, 1978).
Poudariti moramo, da novejše raziskave na U niso zajele najožjega območja rudišča
s klastiti grödenske superpozicijske enote Ai, ki je nosilec uranske mineralizacije
v Žirovskem vrhu.
Nanizani podatki kažejo, da so na marijareškem območju doslej opravili že pre-
cej geokemičnih raziskav. Glede na nova spoznanja o litološki kontroli orudenja, smo
v okviru naših geokemičnih raziskav želeli odgovoriti le na vprašanje, kakšne so vsebnosti
Pb, Ba in Hg v obeh pasovih grobih karbonskih klastitov zahodno od rudišča.
Devet profilov z zaporednimi številkami 6 do 14 smo položili na mestih, kjer so
kamenine lepo razgaljene (si. 4b). Na 6. prerezu sta dva vzorca iz karbonskega skri-
lavega glinovca, na prerezu 7 pa iz grödenskega peščenjaka (49 in 50). Devet vzor-
cev je iz preperine karbonskih kamenin, in sicer iz globine 0,5 metra. Skupaj smo odvzeli
55 vzorcev.
Tabela 5. Nekatere prvine v vzorcih mulja (v џglg)
Table 5. Some elements in stream sediment samples (in (xg/g)
354	Ivan Mlakar
Podatke je računalniško obdelal Bidovec (tab. 6) posebej iz populacije z izdankov
karbonskega peščenjaka in konglomerata ter one iz preperine z nekaj koščki grobih
karbonskih klastitov. Vzorcev iz karbonskih skrilavih glinovcev in grödenskega peščenjaka
pri obdelavi nismo upoštevali.
Geokemični profil z našo oznako 6 s kolovoza po grebenu nad Hribarjem je naj-
bližje rudišču, vendar ga loči Rimskotopliški prelom (2) z močnimi desnimi zmiki ob
njem (si. 4b). Zato ne preseneča, da noben od pregledanih vzorcev ni bil anomalen
(si. 5).
Zahodni podaljšek rudišča so pravzaprav grobi karbonski klastiti, preiskani s prere-
zom 7, ki poteka vzdolž zgornjega kolovoza zahodno od Hribarja. Krivulji porazdeli-
tve Pb in Ba sta zelo razgibani, anomalna pa sta vzorca 47 (300[Ag/g Pb) in 45 glede
Ba (>1300ng/g). Preseneča, da porazdelitvena krivulja Hg ne kaže variabilnosti; anomalen
je le vzorec 42 s 4 jig/g Hg. Profil 7 je brez dvoma še znotraj primarne disperzne aureole
okrog marijareškega rudišča.
Da je to res tako, nas prepričajo razmere na geokemičnih prerezih 8 in 12, kjer
so prvine že na nivoju lokalnega ozadja, ki znaša pri Pb okrog 30, za Ba nekako 400,
za Hg pa okrog 1 jig/g. Toda omenjene vrednosti so še vedno znatno višje, kot je Klark
teh prvin v peščenjaku (Rösler & Lange, 1972) in ga podajamo na 5. sliki.
Tabela 6. Osnovni geokemični parametri za marijareško območje (v M,g/g)
Table 6. Basic geochemical parameters for the Marija Reka area (in |xg/g)
a) Karbonski peščenjak in konglomerat - a. Carboniferous sandstone and conglomerate
n = Število vzorcev - Number of samples
X = Aritmetična sredina - Arithmetic mean
s = Standardni odklon - Standard deviation
Иагк v peščenjaku - Clarke value in sandstone, Rösler & Lange (1972)
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	355
SI. 5. Geokemični profili
Fig. 5. Geochemical sections
356	Ivan Mlakar
Na prerezih zahodneje od tod so podobne razmere. Odsotnost cinabarita v izpi-
rkih, toda visoko lokalno geokemično ozadje živega srebra, kažeta, da je pri tem so-
delovala plinska faza. O podobnih primerih so teoretsko razpravljali že Saukov (1946)
in Smirnov s sodelavci (1976, 86, 88); živo srebro se javlja v absorbirani obliki bodisi
v nerudnih hidrotermalnih ah glinenih mineralih.
Šele na skrajnem zahodnem prerezu (11) so spet visoke vsebnosti Ba in anomal-
ne količine Pb, ki morda nakazujejo novo perspektivno območje izven zahodnega roba
naše karte.
V zvezi z živim srebrom naj opozorimo, da so vrednosti Hg v vzorcih iz razisko-
valnega obdobja 1969/1970 okrog 20-krat nižje kot na naših prerezih 6 do 14. Vzro-
ke vidimo v različnih laboratorijih oziroma postopkih priprave vzorcev. Kontrolni vzorci
so pokazah pravilnost novejših določitev vsebnosti živega srebra.
O nastanku in starosti rudišča in o povezavi z dogajanji na širšem prostoru
Nekaj mish o nastanku marijareškega rudišča je nanizal že Dreger (1922) in
zagovarjal terciarno starost. Makuc (1933) je poudaril, da so tod našh pomembno
orudenje le v paleozojskih skladih.
Cissarz (1956) je uvrstil Marija Reko in tudi druga žilna rudišča v Posavskih
gubah med regenerirana rudišča alpskega orogena. Duhovnik (1956) je nastanek
rudišča Velika Reka povezal z drugo tektonsko fazo (zgornji karbon-zgornji trias).
Marija Reko je prištel Berce (1963) med rudišča v spodnjekarbonskih plasteh.
Raziskovalec je opozoril na tektonizirano cono in dorruieval, da imamo tod, kakor drugod
v Posavskih gubah, opraviti z rudiščem iz mlajšega paleozoika, genetsko povezanim
z zgornjekarbonsko sideritno formacijo.
Grafenauer (1965) je uvrstil Marija Reko v metalogenetsko provinco Posavskih
gub in med tipična hidrotermalna rudišča. Ugotovitev, da gre za tesno zvezo s tria-
snimi predominami (Grafenauer, 1969) naj bi veljala tudi za to rudišče.
Lapajne (1969) je menil, da se javlja rudišče na stiku karbonskih in grödenskih
kamenin, in sicer v temenu antiklinale, ki jo z vseh strani - razen na zahodu - odrežejo
prelomi in narivne ploskve. Ta načela so bila vodilo pri geokemični prospekciji v ra-
ziskovalnem obdobju 1969 do 1972. Raziskovalec je pisal o dveh tipih orudenja, o rudnih
gnezdih vzdolž plastovitosti kamenin s smerjo vzhod-zahod in o rudnih žihcah v prelomih
sever-jug. S pripombo o močnem ladinijskem vulkanizmu v bUžini se je Lapajne
opredelil za srednjetriasno starost marijareškega rudišča.
V prispevku Ozerove in sodelavcev (1973, 287) lahko preberemo, daje rudišče
vezano na prelom med srednjetriasnimi in permo-karbonskimi kameninami, torej na
Marijareški prelom.
Tudi v novejših razpravah je Berce (1975, 1977) uvrstil Veliko Reko v skupino
rudišč, ki se javljajo v drugi, zgornjepaleozojski etaži ali točneje znotraj karbonskih
skladov in so nastala približno istočasno z njimi.
Pri prebiranju tolmača k Osnovni geološki karti - list Celje (Buser, 1979, 54)
dobimo vtis, da je orudenje v marijareškem rudišču genetsko vezano na stik karbon-
sko-permskega peščenjaka z grödenskimi kameninami.
Glede na mineralno sestavo rudišč v karbonsko-permskih plasteh Posavskih gub,
je M. Drovenik s sodelavcema (1980, 31) uvrstil marijareško rudišče v 4. skupino
in poudaril, da je to edino rudišče s cinabaritom kot glavnim rudnim mineralom. Ruda
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	357
je nastala predvsem pri epitermalnih pogojih in najbrž v paleozojskem obdobju pred
odlaganjem grödenskih skladov.
Pri razlagi nastanka in določanju starosti marijareškega rudišča najprej naletimo
na problem, ah so tod res orudene samo karbonske kamenine.
V zapisniku z dne 21. oktobra 1931 iz arhiva Geološkega zavoda v Ljubljani je namig
o izdankih rude zahodno kakor tudi vzhodno od rudišča - torej na območju iz tria-
snih skladov; o lokalnostih ne poročajo.
Tudi Makuc (1933) je zapisal, da so nekdaj našh galenitne izdanke na površju,
sam pa je z vzorčevanjem ugotovil povečano kohčino Hg v dolomitu okrog 100 me-
trov nad domačijo Kos. Živo srebro je prisotno v triasnih kameninah tudi drugod
v okohci rudišča, piše nadalje raziskovalec, vendar so koncentracije nižje od 0,1%.
Iz jame omenja Makuc drobnozrnati konglomerat z rdečkastimi kremenovimi zrni
(grödenske kamenine) s precej cinabarita, ki pa ga težko opazimo; koncentracije so
nižje od 0,02%.
Z območja izven naše karte omenja Berce (1951) dve kremenovi žih s sulfidni-
mi minerah. Prva, meter dolga žila je v grapi južno od kmetije Pekel, drugo pa najdemo
v grödenskih kameninah vzhodno od domačije Lemež. V obeh žilah so piritna zrna.
Zaradi premalo natančnih in slabo občutljivih analitskih metod menimo, da so
Makucovi podatki o živem srebru v grödenskih in triasnih kameninah nezanesljivi, kar
velja tudi za starejše informacije o izdankih rude v širši okohci rudišča. Za nastanek
pirita v kremenovih žilah znotraj grödenskih skladov pa lahko najdemo razlago brez
povezave z marijareškim rudiščem.
Toda v nobenem primeru ne moremo mimo podatka o pojavih cinabarita v dru-
gem Danielovem podkopu. Te je opazil obratovodja Grdej ob prelomu v levem boku
na 68,5 metru. Duhovnik (1951b), ki podatek citira, najdbe ni mogel več potrditi.
Kot kaže slika 3b (točka f), naj bi sledove HgS našh sredi grödenskega peščenjaka
tik ob Hribarjevem prelomu. Če podatku zaupamo, se nakazujejo tri razlage. Gre za
primarno orudenje v grödenskih kameninah, mobilizacijo cinabarita ah pa so rudni sledovi
v zmečkanini karbonskih klastitov ob prelomu.
Posebno pozornost zasluži podatek o zlatu v marijareški rudi in kameninah. Makuc
(1933, 1934) je zapisal, da so v jami na nekaj mestih, zlasti pa v močno okremenelih
območjih, z izpiranjem ugotovih samorodno zlato; vsebnost ni presegala 1 do 2g/t.
V poročilu iz leta 1934 lahko še preberemo, da so našli samorodno zlato celo v wer-
fenskih skrilavcih (verjetno so pri tem mislili na grödenske kamenine) in ocenih vsebnost
na 8 do 12g/t. Lokacija naj bi bila označena z zaporedno številko 13 na jamski karti,
ki pa je v poročilu ni bilo. Makuc je poudaril, da žil in orudenih con niso kemično
preiskovah na vsebnost plemenitih kovin.
Tudi v enem izmed kratkih, nepodpisanih poročil iz povojnega obdobja (30. ju-
lija 1947) je podatek o 13g/t zlata in srebra v rudi, kar naj bi ugotovih med okupa-
cijo. Tiringer (1947) je zadnji opozoril na zlato v kvarcitu.
Podatki o dragocenih kovinah v rudi se večkrat pojavijo v starih dokumentih
v zvezi s preprodajo rudarskih objektov ah najemanjem posojil. V našem primeru najbrž
ni tako, saj je bil Omerzu lastrük rudnika vse od leta 1912 do pričetka veljavnosti Zakona
o nacionahzaciji konec leta 1946. Zanemariti ne smemo tudi dejstva, da je bil Makuc
po pokhcu kemik (univerzitetni študij je končal leta 1931 v Zagrebu) in si je uredil
majhen laboratorij kar pred vhodom v Danielov rov. Podatki o zlatu, zbrani s prepro-
sto metodo izpiranja, imajo zato neko težo in jih vsaj glede okremenelih karbonskih
kamenin ne kaže prezreti.
358	Ivan Mlakar
Pri razmišljanju o nastanku in starosti orudenja privzemamo naslednja izhodišča.
V rudišču najdemo nenavadno združbo siderofilnih (Co, Ni, Au), halkofilnih (Zn,
Cu, Pb, Hg) in litofilnih prvin (Ba).
Orudenje je dvofazno, saj poročajo raziskovalci o dveh generacijah siderita, kre-
mena in pirita.
Prisotnost Co in Ni povezujemo z drugo generacijo pirita, prvini pa se javljata skupaj
s samorodnim živim srebrom. Predvidevamo, da gre za hypogeno - primarno samo-
rodno živo srebro. S to prvino in okremenitvijo naj bi bilo povezano tudi zlato.
Na teh izhodiščih bomo skušah pojasniti genetsko in starostno problematiko Marija
Reke, in sicer v povezavi z onimi rudišči v Posavskih gubah, kjer se tudi javlja živo
srebro. IzhajaU bomo iz modela Nove globalne tektonike (si. 4 a in 6); gre za dogajanja
na severnem obrobju Afriške oziroma Jadranske plošče v okviru sistema Afriških plošč.
Razmere med Vačami in Litijo (Mlakar et al., 1993) in one v okviru Litijskega
rudnega polja, kjer so dinarske rudne žile kot kulise razporejene v smeri E-W (Mlakar,
1994, si. 7), kažejo, daje razpiranje zemeljske skorje na območju Posavskih gub zaživelo
že v asturski tektonski fazi. Te procese povezujemo z nastajanjem Paleotetide. Pre-
lomi niso segli globoko, saj iz karbonskih skladov tega prostora nihče ne omenja bazičnih
vulkanitov (si. 6a).
Tudi nastanek grödenskega sedimentacijskega bazena v okviru saalske orogenetske
faze lahko povežemo z razpiranjem zemeljske skorje oziroma nastajanjem tektonskih
jarkov ah poljarkov. Vsaj na severnem obrobju tega območja gre za globoke prelome.
To dokazujejo konkordantni vložki diabaza oziroma spilitiziranega diabaza med gröden-
skimi klastiti ob Blegoški cesti nad vasjo Mlaka (si. 4a, 6b). O njih so poročah Grad
s sodelavci (1962) in Hinterlechner-Ravnikova (1965) in menili, da so gröden-
ske starosti.
I ladinijski klastiti in piroklastiti; 2 skitske in anizijske, pretežno karbonatne plasti; 3 grödenski
klastiti in zgornjepermske karbonatne plasti; 4 karbonski klastiti; 5 srednji karbon; 6 spodnji
karbon; 7 starejši paleozoik; 8 kontinentalna skorja; 9 bazični vulkaniti (diabazi, spilitizirani
diabazi); 10 zgornji plašč; 11 tektonsko-erozijska diskordanca; 12 pomembni prelom; 13 globoki
prelom prvega reda; 14 razpiranje; 15 območje z evaporiti sedimentnega nastanka; 16 epigenetsko
cinabaritno rudno telo; 17 singenetsko cinabaritno rudno telo; 18 samorodno živo srebro; 19
živosrebrne pare; 20 tok živosrebrnih emanacij; 21 konvekcijski tok (celica); 22 rudno telo Alma;
23 Tornquistov prelom
1 Ladinian clastic and pyroclastic rocks; 2 Scythian and Anisian prevailing carbonatic rocks;
3 Gröden clastic and Upper Permian dolomitic beds; 4 Carboniferous clastic beds; 5 Middle
Carboniferous; 6 Early Carboniferous; 7 Early Paleozoic; 8 Continental crust; 9 Basic effusives
(diabase, spilitized diabase); 10 Upper mantle; 11 Tectonic-erosion unconformity; 12 Impor-
tant fault; 13 First order deep fault; 14 Extension direction; 15 Areas with evaporites of sed-
imentary origin; 16 Epigenetic cinnabar ore body; 17 Syngenetic cinnabar ore body; 18 Na-
tive mercury; 19 Mercury vapors; 20 Mercury emanation flow; 21 Convection current (cell);
22 Alma ore body; 23 Tornquist fault
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...___________39
360_Ivan Mlakar
Pri preučevanju srednjepermskih skladov na širšem blegoškem območju smo opazili
sile diabazov tudi znotraj uranonosne strukture Valentin in na predelu Mlaka-Javorje;
kaže jih tudi Osnovna geološka karta - list Kranj (Grad, 1974). Povsod so diabazi
med rdečim muljevcem, in sicer v spodnji tretjini grödenske skladovnice kamenin
(superpozicijska enota A2).
V srednjetriasni tektonsko-erozijski fazi je bilo razpiranje zemeljske skorje najbolj
intenzivno. Prvi podatki o globokih prelomih in nastajanju tektonskega jarka v Posa-
vskih gubah so s konca sedemdesetih let (Mlakar, 1967). Placer in Čar sta sre-
dnjetriasne razmere med Vojskarsko planoto in Rovtami natančno rekonstruirala in
govorita o idrijskem srednjetriasnem tektonskem jarku. Po teh podatkih se jarek razteza
v smeri vzhod-zahod, širok je okrog kilometer, dolg pa vsaj 19km. Proti vzhodu, kjer
ga pri Zaplani odreže narivni rob med Poljansko-vrhniškimi nizi in Idrijsko-žirovskim
ozemljem, se jarek širi, proti zahodu pa oži. Tektonski jarek se je razvil na temenu
antiklinale omejenega obsega, ki je pričela rasti konec spodnjeskitskega obdobja in
je najbrž nastala zaradi vtiskanja magme v obliki lakolita (Placer & Čar 1975, 1977;
Placer, 1982).
Razpiranje zemeljske skorje je spremljala močna vulkanska dejavnost. Večina razisko-
valcev govori le o spilitno-keratofirski asociaciji, nekateri pa so podrobneje preučevah
izvor teh kamenin. Tako je Faninger (1971, 230) nastanek triasnih predornin razložil
z magmatsko diferenciacijo prvotno bazične - bazaltne magme. Grafenauer (1980,
183) pa je domneval, da so triasne predomine nastale z delnim taljenjem materialov,
ki sestavljajo zgornji del plašča, ah iz spodnjih delov zemeljske skorje. Za območje
Cerkljanskega vemo, da se je vulkanska dejavnost končala z izlivi bazičnih vulkani-
tov (Mlakar, 1980).
Zanimivo je, da bazičnih vulkanskih kamenin ni vzdolž globokih prelomov 1. reda
znotraj idrijskega tektonskega jarka, temveč jih najdemo v Zgornji Idrijci, pri Stop-
niku in Cerknem, torej v pasu prečno na najintenzivnejše razpiranje (si. 4a), kar kaže
tudi Osnovna geološka karta - Tolmin in Videm (Buser, 1987). Le izdanek diabaza
v Zgornji Idrijci je blizu triasnega preloma v podaljšku idrijskega tektonskega jarka
na Vojskarski planoti (Placer, 1982, 15). Tod kakor tudi pri Stopniku leže ladinijske
kamenine na anizičnih, šele na Cerkljanskem smo jih našh na starejših skladih.
Vse kaže, da se je v Posavskih gubah v srednjem triasu izobhkovalo več intrakon-
tinentalnih centrov razpiranja, in sicer na dnu epikontinentalnega (marginalnega) morja.
Med take štejemo območje Vojsko-ldrija-Rovte, Litijo kot vzhodni podaljšek te cone
in seveda ozemlje Zgornja Idrijca-Stopnik-Cerkno (si. 4a). Že Jankovič (1977, 109),
ki je razglabljal o razpiranju v povezavi s triasnimi rudišči na celotnem območju Di-
naridov, je opozoril na predhodno svođenje litosfere ter tanjšanje kontinentalne skorje.
O teh dogajanjih je mnogo podatkov v novejši literaturi (Cow^ard et al., 1987) in lahko
povsem nadomeste dosedanje predstave o vtiskanju magme v obliki lakolita.
Pri izdelavi shematskega geološkega prereza 6c, ki prikazuje srednjetriasne raz-
mere na območju idrijskega rudišča tudi v večji globini, smo upoštevah vse navede-
ne podatke.
Toda po novih nazorih o intrakontinentalnem razpiranju zemeljske skorje (Coward
et al., 1987) nastanejo srmetričru tektonski jarki, omejeni s strmimi - normalnimi prelomi
(si. 6c) le v posebnih razmerah. Prevladujejo drugačni modeh s položnim vpadom
deformacij v globini (detachment faults, decoupling horizons), kar naj bi dokazovala
predvsem globoka refleksijska seizmika. Te raziskovalne metode v Idriji ne bi mogh
uporabiti, saj srednjetriasno cono razpiranja spodaj odreže močna staroterciarna na-
rivna ploskev; dolžina narivanja znaša več 10 km. Na prerezu 6c smo zadržah dose-
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	361
danji model razpiranja in razmere v globini skrajno poenostavili. Tudi v problematiko
topografije in odnosov med skorjo ter zgornjim - trdnim in nižjim - zmehčanim de-
lom plašča (astenosfero) se ne spuščamo. Dodamo naj še, da porazdelitev srednjetriasnih
sedimentacijskih bazenov na Idrijskem (si. 6c) res spominja na shematski prerez, ki
gaje podal Gipps (Coward et al., 1987, 25; si. 8).
Na območjih varističnega razpiranja (si. 6a in b) gre prav tako za alohtona ozemlja,
vendar so staroterciarne narivne ploskve v večjih globinah (Premru, 1980, 1983a,
b; Mlakar, 1987). Na severnem obrobju si. 6b, ki prikazuje razmere v saalski tek-
tonski fazi, smo razpiranje zemeljske skorje nakazali s starim, na južni strani pa z novim
modelom.
Tudi o načinu razpiranja v okviru asturske tektonske faze še nimamo zanesljivih
podatkov. Medsebojna lega rudnega telesa Alma in Tornquistovega preloma v litijskem
rudišču (Mlakar, 1994, si. 5d, profil A) res nekoliko spominja na nove modele in-
trakontinentalnega razpiranja zemeljske skorje. Tako različico interpretacije smo pokazali
na si. 6 a. Tornquistov prelom bi v tem primeru ustrezal deformaciji, ki jo v stroko-
vni literaturi (Coward et al., 1987) označujejo kot detachment fault, rudno telo Alma
pa naj bi bilo vezano na prav tako normalni prelom v njegovi krovnini. Po tej razlagi
bi bil Tornquistov prelom deformacija, ki se je oblikovala istočasno z nastajanjem
sedimentacijskega bazena v karbonskem obdobju.
S tem modelom lahko nekako uskladimo le normalno vertikalno zonalnost v rud-
nem telesu Alma in nenavadna premikanja blokov z juga proti severu (Mlakar, 1994),
ne ustrezata pa položna lega Tornquistovega preloma - komaj nekaj 100 metrov pod
nekdanjim površjem - in prisotnost subvertikalnih rudonosnih prelomov v spodnjem
in srednjem delu litijske jame. Zato vztrajamo pri razlagi, ki smo jo podah v prejšnji
razpravi (Mlakar, 1994).
Naj se v obravnavanih treh primerih izkaže kot pravilen tak ali drugačen model,
povsod so strukturne in termične nehomogenosti v globini prostorsko pogojile cone
razpiranja.
Kljub skopim informacijam iz starejšega obdobja lahko sklenemo, da v Posavskih
gubah intenziteta razpiranja zemeljske skorje od asturske preko saalske tektonske faze
narašča in doseže višek v ladinijski stopnji srednjega triasa. Istočasno se povečuje delež
bazičnih vulkanitov, kar smo pokazali v prvi in drugi koloni na 6. sliki.
Toda razpiranje vzdolž idrijskega tektonskega jarka in drugod v Posavskih gubah
ni privedlo do nastanka oceanske skorje. Proces razpiranja je bil konec ladinijske stopnje
triasa iz še neznanih vzrokov nenadoma - predčasno oziroma nasilno - končan (fai-
led rift ali aborted rifting). Območja razpiranja so prekrile morske karbonatne kamenine
kordevolske starosti. Po nastanku karnijskih sedimentacijskih bazenov s klastičnimi
usedlinami je razpiranje na območju Posavskih gub zamrlo za daljše obdobje.
Do zelo zanimivih sklepov pridemo s preučevanjem povezanosti nekaterih prvin
z nakazano tektonsko-magmatsko evolucijo na obravnavanem prostoru (kolone 3 do
5 na 6. sliki). Pomudimo se najprej pri živem srebru.
Konec 60. in v 70. letih se je izoblikovala nova teorija o izvoru te prvine. Števi-
lni raziskovalci so soglašah, da je živo srebro produkt globinskega dihanja - degaza-
cije Zemlje in nastaja z dolgotrajno diferenciacijo zemeljskega plašča. Globlji deh
zemeljskega plašča so z živim srebrom obogateni, na kar kaže preučevanje meteori-
tov, zgornji deh pa so razplinjeni. Globoki, dolgo živeči prelomi so omogočili dostop
živemu srebru v zgornje dele litosfere (Saukov et al., 1972; Fedorčuk, 1973). Te
predstave o izvoru Hg, ki so se z nadaljnjimi raziskovanji še bolj utrdile (Ozerova,
362_Ivan Mlakar
1980, 1984, 1986), lahko uskladimo z razmerami v idrijskem rudišču; odločilno vlogo
pri tem ima prav samorodno živo srebro.
Primarno - hypogeno samorodno živo srebro vsebuje za razhko od sekundarne-
ga - hypergenega živega srebra večje količine Pb, Sb, Zn, As, Cu in Ag, torej prvine,
ki jih vsebuje tudi primarni cinabarit, sekundarno samorodno živo srebro pa je glede
njih osiromašeno (Tuneli, 1968; Saukov et al., 1972).
Berce (1958, 46, 49) je menil, daje primarni nastanek samorodnega živega srebra
v Idriji po količini nepomemben; večji del naj bi nastal pri hipergenih procesih, v zvezi
s spremenjenimi fizikalno-kemičnimi razmerami v obdobju intenzivnih tektonskih
procesov. Mlakar in Drovenik (1971) sta zapisala, daje samorodno živo srebro v
idrijskem rudišču ponekod primarnega, drugod sekundarnega nastanka. Kapljice sa-
morodnega Hg v plasteh skonca in tufih so verjetno produkt oksidacijskih procesov.
Kasneje je Berce (1977, 414) nakazal globinski izvor živega srebra v slovenskih rudiščih,
Drovenik s sodelavcema (1980, 102) paje omenil možnost, da izvira tudi idrijsko
živo srebro iz zgornjega plašča.
Pri današnjem, še boljšem poznavanju geoloških razmer v dobi nastajanja idrijskega
rudišča se pridružujemo tej razlagi in pripisujemo večjemu delu samorodnega živega
srebra primarni - hypogeni izvor. Ta nastopa predvsem v karbonskem skrilavem gh-
novcu, pa tudi v plasteh skonca, tufih in oolitnem apnencu.
Za tako interpretacijo govori več razlogov. Opozarjamo predvsem na zelo velike
kohčine samorodnega živega srebra. Gre za velikostni red 5 do 10% od celotne bi-
lance doslej pridobljenega živega srebra, ki znaša vsaj 144000 ton (Mlakar, 1974).
Pri več tisoč tonah sekundarnega - hypergenega samorodnega živega srebra bi mo-
rah v idrijskem rudišču opaziti minerale, ki nastajajo pri razpadu - oksidaciji cinaba-
rita in običajno nastopajo v oksidacijski coni živosrebrnih rudišč, kot npr. kalomel,
eglestonit, terlinguait, montroydit, mosesit, kleinit in še drugi. Gre za haloidne, ok-
sihaloidne, oksidne in sulfatne oblike spojin z živim srebrom ter žveplo in limonit
(Saukov et al., 1972, 271; Smirnov et al., 1976, 46, 51). Tudi o praškastem - se-
kundarnem cinabaritu, kije brez selena, na katerega je opozoril Fedorčuk (1973,
46) iz idrijskega rudišča nihče ne poroča. Upoštevati moramo še podatek o samorodnem
živem srebru iz srednjih nivojev idrijskega rudišča (v lečah oolitnega apnenca) in dejstvo,
da je v karbonske skrilave glinovce najlažje prodrlo živo srebro v plinski obhki.
Podatkov o slednih prvinah v kapljicah samorodnega živega srebra v idrijskem rudišču
žal nimamo. Razpolagamo pa s spektrokemično analizo kot certifikatom o kakovosti
v topilnici pridobljenega kakor tudi rafiniranega živega srebra (tab. 7). Analizo so izdelah
v Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani (analitik Stegnar), in sicer leta 1985. V tem ob-
dobju so žgah predvsem rudo s samorodnim Hg iz karbonskega skrilavega ghnovca.
O slednih prvinah v idrijskem cinabaritu sta poročala Berce (1958, 47) in Dro-
venik s sodelavcema (1980, 30); razumljivo je, da so informacije iz kasnejšega ob-
dobja mnogo boljše. Opozorimo naj predvsem na visoke vsebnosti Cu, Pb in Zn, kar
prav tako govori za globinski izvor živega srebra.
Vse kaže, da je idrijsko samorodno živo srebro kakor tudi živo srebro, vezano
v cinabaritu, res nastalo z degazacijo zemeljskega plašča. Z živim srebrom že oboga-
tenim območjem (bazenom) pod zemeljsko skorjo, o katerih je pisal Fedorčuk (1973,
35), so konvekcijski tokovi (celice), ki po teoriji o tektoniki plošč pogojujejo razpi-
ranje zemeljske skorje, že od zgornjeskitskega obdobja dovajah vedno nove in nove
kohčine s Hg obogatenih delov zemeljskega plašča (si. 6c). Tako si najlažje razložimo
vehkanske kohčine živega srebra, nakopičene v Idriji na sorazmerno majhnem pro-
storu.
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	363
Tabela 7. Sledne prvine v živem srebru, pridobljenem v idrijski topilnici
Table 7. Trace elements in the Idrija plant produced mercury
Težje se odločimo za enega izmed štirih načinov prenosa živega srebra vzdolž
globokih prelomov, o čemer je pisal Fedorčuk (1973, 36). Pri tem moramo upoštevati,
da vsebujejo nekontaminirane kamenine zemeljskega plašča komaj kaj vode (Miller,
1992, 103), v idrijskem rudišču pa je prisotna hidrotermalna faza, kar kažejo inten-
zivni metasomatski procesi pri temperaturah 100 do 200°C (Mlakar & Drovenik,
1971). Domnevamo, da se je živo srebro prenašalo kot pregrete (>500°C) pare. Tudi
Ozerova (1986, 113) daje prednost prenosu Hg v atomski obliki, izvor vode pa moramo
iskati nekje v najvišjih delih litosfere, morda celo v nekdanji hidrosferi. Nastopanje
cinabarita skupaj s primarnim samorodnim Hg kaže na višjetemperaturni nastanek takih
rudišč (Fedorčuk, 1974, 128).
Kot potencialni izvori žvepla pridejo teoretsko v poštev zgornji plašč, magmatska
ognjišča v zemeljski skorji, paleozojske kamenine v podlagi rudišča (v štirih vzorcih
različnih karbonskih klastitov smo leta 1975 ugotovih od 0,22 do 0,41% SO3), nadalje
evaporiti in celo morska voda takratnega oceana.
Glede na rezultate izotopskih raziskav so Ozerova in sodelavci (1973, 285, 307;
1974, 148) in Ozerova (1986) menih, daje bil žveplovodik, ki nastaja pri redukciji
sulfatov, sedimentnega nastanka, glavni vir žvepla tudi v Idriji. Živosrebrna rudišča
nastanejo na mestih, kjer tok živosrebrnih emanacij preseka območja z evaporiti ozi-
roma migracijske poti žvepla.
Na podlagi starejših kakor tudi lastnih izotopskih raziskav žvepla v nekaterih
mineralih v idrijskem rudišču so Drovenik in sodelavci (1976, 1980) podvomili
o takem - lokalnem izvoru žvepla in menih, da gre najbrž za žveplo magmatskega iz-
vora.
V zvezi s to problematiko naj opozorimo na sadro in anhidrit v bituminoznem
zgornjepermskem dolomitu v Ljubevču. Gre za območje, ki leži po rekonstrukciji sre-
dnjetriasnih razmer (Placer & Čar, 1975, 1977) znotraj orudenega bloka, torej v
spodnjem delu idrijskega tektonskega jarka in takrat v globini 500 do 600 metrov.
Tudi z vrtanjem dokazano cinabaritno orudenje v ladinijskem konglomeratu v Kurji
vasi pri Rovtah najbrž ni naključno prav v območju kjer globoki prelomi idrijskega
tektonskega jarka presekajo permske in spodnjeskitske kamenine z evaporiti. Ti po-
datki v dosedanjih razpravah niso bili dovolj ah pa sploh niso bih upoštevani. Točnejše
364	Ivan Mlakar
informacije o evaporitih v permskih in spodnjeskitskih plasteh v Ljubevču in drugod
na Idrijskem je zbral Čadež (1977); nanje smo posebej opozorih na si. 4a in she-
matskem prerezu 6c. O izvoru žvepla in vode bodo dale dokončni odgovor izotopske
raziskave, pri čemer ne smemo pozabiti tudi na izotope živega srebra.
Po sistematiki živosrebrnih rudišč, ki jo je predlagal Fedorčuk (1974 in v pu-
blikaciji Smirnov et al., 1976), spada Idrija skupaj z alžirskim rudiščem Ras el Ma
v skupino vulkanogenih rudišč karbonatno-poliargilitnega tipa. Kriteriji o odsotnosti
izrazitih predrudnih sprememb, kratki dobi nastajanja iz sorazmerno bogatih hidro-
termalnih raztopin ter pomembni vlogi ekranskih struktur so na mestu, toda s po-
ložnimi narivnimi ploskvami, ki jih omenja ta sistematika, nastanek idrijskega rudišča
nima nikakršne zveze. Zaradi globinskega izvora živega srebra v Idriji postane taka
uvrstitev še bolj sporna.
Po kakovosti in količini živega srebra lahko Idrijo primerjamo z Almadenom, ki
spada med teletermalna rudišča kremenovo-dikitove skupine (idrijske rude v grödenskem
peščenjaku makroskopsko pogosto ni mogoče ločiti od almadenske).
Glede na izvor Hg v zemeljskem plašču je Idrija blizu teletermalnih rudišč hstve-
nitovega tipa. Nekatere vrste rud (opekovka v plasteh skonca in tufih) so v srednji
triadi nastale celo z mehansko dezintegracijo rudne substance opalitove skupine (Mlakar
& Drovenik, 1971). Skratka, Idrija še vedno išče svoje pravo mesto v sistematiki
živosrebrnih rudišč.
To velja tudi za lego idrijskega rudišča glede na lineament Karpinskega, ki naj bi
potekal z območja Kavkaza preko Dombasa proti severnemu obrobju Renskega tek-
tonskega jarka. Po eni izmed interpretacij (Ozerova, 1986, 192 ter si. 14 in 35) leži
Idrija na zveznici oziroma na prečnem transkontinentalnem globinskem prelomu
Brno-Tunis skupaj s toskanskimi in severnoalžirskimi živosrebrnimi rudišči. Razlaga
ni prepričljiva, saj moramo upoštevati levo rotacijo Apeninov v obdobju po nastanku
orudenja v Idriji, ostala rudišča pa so zelo mlada. Tako povezavo dopuščamo kvečjemu
med rudišči z območja Monte Amiate in onimi v okviru severnoalžirskega rudnega vozla.
V literaturi pogosto poudarjajo, da so živosrebrna rudišča iz končnega stadija razvoja
geosinklinalnih sistemov in iz obdobij oživljanja tektonsko-magmatske aktivnosti tako
v nagubanih območjih kot na starih ščitih (Smirnov et al., 1976, 92; Ozerova, 1980,
46; 1984, 179).
Toda Idrija - po pridobljenem živem srebru drugo največje živosrebrno rudišče
na svetu (Mlakar, 1974) - je iz začetne faze geosinklinalnega oziroma gorotvornega
procesa, kar zasluži s teoretskega pogleda vso pozornost. Gre za rudišče iz srednjetriasne
tektonsko-erozijske faze, torej iz začetnega stadija alpske orogeneze. Tako starost
dokazujejo predvsem singenetske živosrebrne rude, ki kot ekran prekrivajo epigenetska
rudna telesa iz spodnjega dela jame (si. 6c), o čemer sta Mlakar in Drovenik (1971)
podrobneje poročala. Placer in Čar (1977) pa še podkrepila z novimi podatki.
Sklenemo lahko, da je za nastanek pomembnih živosrebrnih rudišč odločilna pre-
dvsem soudeležba procesov, ki se odvijajo v zemeljskem plašču, ne glede na to, kdaj
in kje je ta zveza vzpostavljena. Podobno je razmišljala tudi Ozerova (1986, 206)
v svojem novejšem prispevku.
O živem srebru v drugih rudiščih Posavskih gub imamo precej manj podatkov.
V Litiji so pridobili okrog 158 ton živega srebra (Mlakar, 1994). Domnevamo, daje
v nasprotju z idrijskim, celotno živo srebro iz nekega magmatskega ognjišča v zemeljski
skorji, saj nastopa v paragenezi z galenitom, sfaleritom in baritom in je iz končne
faze nastanka polimetalnega rudišča.
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	365
Enak izvor in nastanek pripisujemo živemu srebru v Pb, Zn rudišču Knapovže
v Polhograjskem hribovju, ki smo ga preučevah leta 1979. Cinabarit s samorodnim živim
srebrom se javlja v tretji - strmo proti severovzhodu nagnjeni rudni žih. Razpoke so
se sukcesivno odpirale v tej smeri, torej obratno kot na območju Litijskega rudnega
polja (Mlakar, 1994), kar smo pokazah na sliki 4a.
Medtem ko je samorodno živo srebro v Litiji mineraloška posebnost (Mlakar, 1994),
gre v preiskanem delu marijareškega rudišča po naši oceni za nekaj ton te prvine.
Kot kaže tretja kolona na 6. sliki, zavzema marijareško rudišče glede na kohčine
samorodnega živega srebra neko vmesno lego med htijskim in idrijskim rudiščem. Podatek
je prvi namig, da je marijareško rudišče tudi glede starosti iz vmesnega obdobja, to-
rej iz saalske orogenetske faze. S to podmeno lahko pojasnimo tudi orudenje v gröden-
skem peščenjaku, čeprav je na območju rudišča stik s karbonskimi kameninami nari-
vnega značaja. Taka starostna uvrstitev postane še bolj prepričljiva, če upoštevamo
pozitivno korelacijo med prisotnostjo samorodnega živega srebra, bazičnih vulkani-
tov in intenziteto razpiranja zemeljske skorje (kolone 1 do 3 na 6. sliki).
Živo srebro se torej v Posavskih gubah javlja v več rudiščih in v treh starostnih
obdobjih. V podobnih primerih je Ozerova (1986, 207) uporabila pojem - metalo-
genetska specializacija nekega prostora na živo srebro.
Za drugačno - mlajšo starost marijareškega rudišča v primerjavi z htijskim rudiščem
govore tudi podatki o niklju kot tipični siderofilni prvini, ki je v Marija Reki dokaza-
na z različnimi raziskovalnimi metodami.
Razpolagamo z nepopolnimi primerjalnimi podatki o vsebnosti te prvine v piritu.
Litijski pirit vsebuje 85|ag/g niklja (Drovenik et al., 1980, 9), kar je znatno več kot
v sorodnih slovenskih hidrotermalnih rudiščih, toda še vedno 20-krat manj od kon-
centracij te prvine v marijareškem piritu (1700|ag/g - tabela 2).
Kot kaže četrta kolona na 6. sliki, narašča po vertikah obenem z intenziteto razpiranja
tudi koncentracija niklja. Žal nimamo primerjalnih podatkov o tej prvini v idrijskem
piritu hidrotermalnega izvora. Po nekaterih podatkih (Smirnov et al., 1976, 86) se
pirit sedimentnega in hidrotermalnega nastanka ločita po karakterističnih združbah
slednih prvin in kristalografskih posebnostih.
Tudi podatki o niklju v drugih rudnih mineralih iz obravnavanih treh rudišč so
nepopolni in je tudi slika te primerjave nedorečena. Vemo le, da vsebuje idrijski ci-
nabarit vsaj 2,2-krat tohko niklja kot litijski (Grafenauer, 1969, 357; Drovenik et
al., 1980, 30).
O prisotnosti niklja (včasih tudi kobalta) v povezavi z živim srebrom poročajo
raziskovalci predvsem iz rudišč tako imenovanega hstvenitovega tipa. Med taka rudišča
spadajo na primer Motril in Albukol v južni Španiji, Kaledžik v Turčiji, New Idria
v Kaliforniji in druga. Iz mongolskega rudišča Hangi - Obo omenjajo Smirnov in
sodelavci (1976) poleg cinabarita tudi bravoit. V to skupino živosrebrnih rudišč spa-
da še Avala (Šuplja stena) pri Beogradu. Jadranin (1962) ter Jadranin in Rakič
(1964/65) omenjata iz sklepnega dela epitermalne faze poleg samorodnega živega srebra
in samorodnega zlata tudi bravoit in nekatere druge Ni minerale (polidimit, hloan-
tit, pararamelsbergit, milerit). Ti minerah so mlajši od cinabarita, halkopirita, sfale-
rita, pirita, barita in drugih. V vseh omenjenih rudiščih so v bližini magmatske ka-
menine bazaltne sestave ali serpentinizirani hiperbaziti, s katerimi prisotnost Ni tudi
genetsko povezujejo.
V Marija Reki nismo našh bazičnih ah ultrabazičnih kamenin, vendar je tudi tod
genetska povezava niklja s kameninami zemeljskega plašča najbolj logična. Klark Ni
366	Ivan Mlakar
je v granitih le S^ig/g, v bazaltih 130 do 160fxg/g, v ultrabazitih pa kar 2000ng/g (Rösler
& Lange, 1972).
Z območja uranonosne strukture Valentin smo leta 1985 zbrali prve podatke o slednih
prvinah v spilitiziranem diabazu permske starosti in jih podajamo na 2. tabeli. Vzor-
ca 9 in 10 sta z izdankov ob Blegoški cesti nad vasjo Mlaka, zadnji - najmanj spre-
menjeni vzorec pa je iz narivnega stika med karbonskimi in grödenskimi plastmi 400
metrov vzhodno od Vrbanic. Toda v primerjavi s srednjetriasnimi diabazi (Grafenauer,
1980) vsebujejo permski skoraj 10-krat toliko niklja, česar ne znamo pojasniti. Manjšo
razliko izkazuje le diabaz pri Stopniku (vzorec 80), ki vsebuje po podatkih G rafe-
nauerja 100[xg/g Ni.
Po glavnih prvinah so srednjepermski in srednjetriasni diabazi sorodni; starejši
vulkaniti vsebujejo le nekaj manj K2O. To kaže edini doslej kemično preiskani vzorec
permskega diabaza (2. tabela, vzorec 11) s 50,8% SÍO2; 19,2% AI2O3; 9,0% ГезОз;
5,2% CaO; 6,3% MgO; 4,0% Na20, le 0,08% K2O in 6% izgube pri žarenju. Podatkov
o izotopski sestavi O in C karbonatov v spilitiziranih diabazih permske oziroma sre-
dnjetriasne starosti nimamo.
Tudi primerjalni podatki o kobaltu so skromni. Vemo le, da je v marijareškem piritu
do 300 jxg/g te prvine (tabela 2). Enako koncentracijo so ugotovili v enem izmed vzorcev
litijskega sfalerita (Drovenik et al., 1980, 28).
Zanimivo je, da je v rudiščih Cirkuše in Skrivni potok, ki jim prav tako pripisujemo
srednjepermsko starost, mnogo kroma v halkopiritu in sfaleritu (Mlakar et al., 1993,
247, 262). Med diabazi srednjepermske in srednjetriasne starosti ni bistvenih razlik
v koncentracijah te prvine. Izstopa le vzorec srednjetriasnega tufa kremenovega por-
firja (vzorec št. 76) s Stopnika, ki vsebuje po podatkih Grafenauerja (1980) kar
1200 ng/g kroma.
Pomudimo se še pri primerjavi podatkov o svincu v vseh treh obravnavanih rudiščih.
Prav s to prvino lahko preverimo pravilnost naših sklepov in podmeno o permski starosti
marijareškega rudišča.
Medtem ko znaša Klark Pb v ultrabazičnih kameninah le 1 џglg, je v granitih kar
20-krat višji (Rösler & Lange, 1972). Zato bi pričakovah v Litiji največje, v idrijskem
rudišču, katerega nastanek je najbolj tesno povezan z dogajanji v zemeljskem plašču,
pa najmanjše količine te prvine. Prav to kaže zadnja kolona na 6. sliki. V Litiji so pridobili
več 10000 ton svinca (Mlakar, 1994), v Marija Reki gre po naši oceni za nekaj sto
ton te prvine, v idrijskem rudišču pa se javlja Pb le v sledovih - v jeklenki od 5 do
150 in le v enem vzorcu lOOOfig/g (Drovenik et al., 1980, 30). V primerjavi s po-
razdelitvijo samorodnega živega srebra in niklja gre v tem primeru za negativno ko-
relacijo med intenziteto razpiranja zemeljske skorje in prisotnostjo bazičnih vulkanitov
in svincem. Enako porazdelitveno krivuljo bi dobih pri obdelavi podatkov o cinku, bariju
in tudi bakru.
Prisotnost zlata v marijareškem rudišču je z genetskega vidika najbolj sporna. Zlato
kot prvina ne kaže izrazite povezave z nekim tipom magme; največ zlata se izloči
v hidrotermalnem stadiju, in to v širokem temperaturnem razponu.
O živem srebru v povezavi s kremenovo-zlatimi rudami poročajo iz Urala in Južne
Afrike, v Čilu paje prisoten tudi pirit (Smirnov & Riženko, 1958, 291). V zahod-
nokarpatski rudni provinci nastopa Hg v polimetalnih rudnih žilah (Sb, Pb, As) sku-
paj z Au in Ag oziroma z njihovimi teluridi (Smirnov et al., 1976, 104, 116). Kakšne
so koncentracije Au v marijareškem piritu in halkopiritu, ne vemo; tudi o prisotnosti
teluridov in selenu ni podatkov.
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	367
Na drugačnost marijareškega rudišča v primerjavi z drugimi rudišči v Posavskih
gubah kaže tudi izotopska sestava žvepla, kar je opazil že Drovenik s sodelavcema
(1976, 206, 1980, 31). Ta razlika lepo izstopa na drugi sliki v okviru razprave iz leta
1976, v kateri so upoštevane tudi starejše masno-spektrometrične analize (Ozero-
va et al., 1973), torej vseh 6 doslej preiskanih vzorcev. Raziskovalci so poudarih, da
se v sulfidnem žveplu spreminja v večjem razponu, Ô^'^S za sulfatno žveplo pa znaša
le +8,6%o, kar je znatno manj kot v baritu drugih rudišč v Posavskih gubah.
Razmere na omenjeni sliki lahko tolmačimo tudi drugače. Izotopska sestava marija-
reškega galenita je skoraj enaka oni iz drugih zasavskih rudišč, nenavadna je le izo-
topska sestava žvepla v piritu, baritu in cinabaritu. Razhko je treba iskati v dvofaz-
nosti orudenja, ki jo nakazujejo rudnomikroskopske raziskave (Duhovnik, 1951a, 1953b;
Duhovnik et al., 1964; Drovenik, 1983).
Nenavadno združbo prvin oziroma dvofaznost orudenja v marijareškem rudišču
pojasnjujemo takole: Na istem mestu najdemo prvine, ki jih genetsko povezujemo
s kislimi (Pb, Zn, Ba in deloma Hg), druge pa z bazičnimi magmatskimi kameninami
(Ni, Co, Au in samorodno Hg).
Iz starejše faze rudonosnega procesa, ko prelomi še niso segh do zemeljskega plašča,
so halkofilne prvine oziroma galenit, sfalerit in cinabarit pa tudi barit, torej minera-
h, ki jih najdemo v litijskem rudišču. Iz tega obdobja je še prva generacija siderita,
pirita in kremena.
Z napredovanjem razpiranja so dovodni kanah dosegh zemeljski plašč. Iz te dru-
ge - mlajše faze rudonosnega procesa je združba siderofilnih prvin (Ni, Co, Au) in
seveda samorodno živo srebro, torej prvine brez neposredne genetske povezave
s predhodno rudno formacijo. Tudi mlajša faza pričenja z rahlo sideritizacijo kame-
nin, nakar sledi okremenitev, s katero povezujemo prisotnost zlata. Pirit druge gene-
racije je nosilec Co in Ni (bravoit), samorodno Hg pa je nastalo z degazacijo zemelj-
skega plašča.
Minerah iz prve faze nastopajo običajno v samostojnih galenitno-sfaleritnih in baritno-
cinabaritnih žilah. Pri starem jašku št. 3 se najbrž prepletata mineralizaciji obeh faz,
samorodno Hg pa lahko najdemo kjerkoh v rudišču, kar glede na fizikalne lastnosti
prvine ne preseneča.
Podrobnejše raziskave marijareške rude bodo morda pokazale nekohko drugačno
zaporedje odlaganja mineralov (predvsem zlata), vendar se zdi, da smo se z nakaza-
no hipotezo že zelo pribhžah pravilni rešitvi tega problema. Največ koristnih poda-
tkov bi dale izotopske analize.
Večina mineralov je nastala v hidrotermahiem območju, le samorodno Hg je iz pUnske
faze. O deležu juvenilnega oziroma sulfatnega žvepla pri nastajanju cinabarita na marija-
reškem območju ne moremo soditi.
Nekateri raziskovalci (Rosier & Lange, 1972, 140) omenjajo bravoit med
geološkimi termometri. Visokotemperaturna modifikacija pirit-vaesit naj bi pri 137°C
prešla v nizkotemperaturno modifikacijo bravoit (Ni Fe)S2.
O obrudnih spremembah vemo za rahlo sederitizacijo kamenin in mnogo močnejšo
okremenitev, ki je zajela tudi širši prostor, kar dokazujejo bloki kremenice v potokih
zahodno od rudišča (si. 4b).
Metasomatski procesi so se odvijah v omejenem obsegu. Po podatkih Drovenika
(1983) bi lahko sklepah, da gre predvsem za delno nadomeščanje starejših minera-
lov z mlajšimi.
Kot kaže naša grafična dokumentacija (si. 1 do 3), marijareško rudišče ne nastopa
v jedru antiklinale niti ni vezano na Marijareški prelom ah stik karbonskih in grödenskih
368	Ivan Mlakar
kamenin, kot lahko preberemo v literaturi. Rudišče se javlja v enem izmed horizon-
tov grobih klastitov, ločenih s skrilavim ghnovcem, in sicer v okviru karbonske su-
perpozicijske podenote b2 znotraj močno dvignjenega bloka. Narivno ploskev v krov-
nini ter neotektonske prelome obravnavamo kot porudne deformacije.
Perspektivnost rudišča. Zaradi ekstenzivnega načina nastopanja živosrebrne rude
- ta se javlja le v posameznih tanjših žilah in žihcah, prikamenina pa je slabo ah celo
neorudena - odkopavanje v preiskanem delu marijareškega rudišča ne bi bilo ekonomično.
Tako oceno je podal pred leti že Duhovnik (1953c), kar naj bi veljalo tudi za pri-
dobivanje drugih kovin. Med neugodnimi parametri za odkopavanje moramo omeniti
še prikamenino z mnogo proste kremenice, prisotnost samorodnega, najbrž nečistega
živega srebra in v starih delih metan.
Toda v preiskanem orudenem bloku, širokem 75 in dolgem komaj 100 metrov, ni
tektonskih deformacij, ki bi jih lahko obravnavali kot dovodne poti rudonosnim razto-
pinam. Z upoštevanjem drugih geoloških in geokemičnih podatkov sklepamo, da se
javlja marijareška ruda prav na zahodnem obrobju nekega večjega orudenega območja;
ta meja slučajno sovpada z zahodnim obrobjem prekrite geološke strukture. Pod na-
rinjenimi grödenskimi in triasnimi skladi najbrž seže orudena cona še daleč proti vzhodu
ah jugovzhodu, a je močno deformirana z neotektonskimi prelomi. V območju znane-
ga rudišča moramo računati tudi s potencialnimi bloki, kot npr. u in v (si. 2, profil B
in 3c), ki so le po vertikah premaknjeni deh znanega rudišča. Prisotnost ah odsot-
nost orudenja v teh dveh in drugih blokih je odvisna od prvotne oblike in orientacije
orudene cone v prostoru ter njene lege glede na narivno ploskev v krovnini.
Poleg tega so v Mariji Reki dokazah rudo le v enem izmed nivojev grobih karbonskih
klastitov, in sicer v višini komaj 70 metrov. Glede na vertikalno razsežnost sorodnih
rudišč v Posavskih gubah, lahko pričakujemo rudna telesa tudi v starejših horizontih
peščenjaka in konglomerata (si. 2, profil B, blok y). Računamo lahko z razmerami,
kakršne poznamo npr. v litijskem rudišču (Mlakar, 1994), pri čemer prisotnost debelejših
in bogatejših rudnih žil tudi v globini ni izključena.
Zlato bi najlažje dokazali na velikem izdanku zelo okremenelega karbonskega kon-
glomerata 150 metrov SWS od kmeta Hribarja (si. 4b) in seveda z izpiranjem drobi-
rja v potokih.
V zvezi s perspektivnostjo je zanimiv še podatek o kapljicah samorodnega živega
srebra, ki se, kot poroča Makuc (1933, 1934), pojavijo po močnem deževju v izviru
pri Kosu (si. 4b). Morda nakazujejo orudenje v globini ah pa gre za migracijo samo-
rodnega Hg na razdaljo 700m iz znanega rudišča vzdolž drugega Rimskotophškega
preloma.
Domnevno orudenje pod narinjenimi grödenskimi in triasnimi skladi je proti vzhodu
čedalje globlje. Geokemične raziskave bi bile uspešne le ob pomembni mobilizaciji prvin
v obdobju po narivanju. Preostanejo geofizikalne raziskovalne metode in seveda vr-
tanje.
On the Marija Reka mercury deposit and on its comparison with the
Litija and Idrija deposits from the aspect of plate tectonics
The Marija Reka deposit was prospected and mined with interruptions between
1826 and 1958, and, according to certain data, possibly even 100 years earher. Mined
were silver containing galena and especially mercury; in total, about 10 tons of this
metal might have been extracted.
On the Marija Relea mercury deposit and on its comparison...	369
The starting point for evaluation of literature data related to this deposit which
is presently inaccessible was the new geologic map that covers 4.25km^ of the terri-
tory (fig. 1). The studied area is situated at the north margin of the Trojane anti-
cline that is a first order folded structure (Buser, 1978, 1979; Premru, 1976, 1980).
The Carboniferous beds belong to the middle part of the b2 superposition subu-
nit (Westhahan A) and consist of shale, quartz sandstone and conglomerate. The beds
are slightly anticlinally bent (fig. 2 and 3a). A plate, up to 250m thick, obhquely cut
out of the Groden sequence of various clastics, is overthrust on the Carboniferous
beds. The following overthrust unit consists of Upper Permian, Lower Triassic and
Middle Triassic beds. Lower Cretaceous limestones overhe as tectonic patches the
Pseudozilja beds.
The Older Tertiary overthrust structure was dissected by neotectonic faults. The
oldest and most pronounced is the alpidic-striking Marija Reka fault. Along younger
cross-dinaric and dinaric faults left resp. right slips occurred.
The geological structure of the deposit was reconstructed according to data of
Makuc (1933, 1934), and especially Duhovnik (1953a). As seen on graphic docu-
mentation (fig. 2, section B, fig. 3b, c), the deposit is not situated in the anticlinal
core, neither is connected to the Marija Reka fault, or to the contact of Carbonifer-
ous and Groden beds, as it can be read in the literature. The mineralization occurs
in one of the horizons of Carboniferous sandstones within a considerably uplifted block.
The monomineral galena, cinnabar and polymineral galena-sphalerite and barite-
cinnabar ore veins are of smah dimensions (fig. 3d). Ore occurs as filling of fissures,
or in nests along bedding, the origin of which is connected to the Saahc orogeny. The
metasomatic processes are of subordinate importance. The determined minerals are
shown in table 1, and chemical composition of cinnabar ore in table 4.
Special attention should be ascribed to the presence of spectroscopically and
chemically determined Co and Ni in pyrite (table 2), as weh as in ore samples from
the pit (table 3). The chemical elements occur together with cinnabar and native Hg;
the ratio between Co and Ni is on the average 1:4. During recent examinations the
presence of bravoite (Ni, Fe, Co) S2 was not confirmed by ore microscopy (Drov-
enik, 1983). There are no proofs for the presence of other nickel and cobalt miner-
als. Also literature data on elementary gold in sihcified rocks should be mentioned
here.
According to geological data and geochemical investigations (fig. 4b and 5, ta-
bles 5 and 6) the position of the studied part of the Marija Reka deposit is in the
west rim of a larger minerahzed area that is supposed to extend below the overthrusted
Permian and Triassic beds that were dissected by neotectonic faults. High contents
of Hg in central and western part of map with no cinnabar in panned concentrates
indicate the importance of the gas phase in the formation of the primary dispersion
halo. Mercury most probably occurs in the absorbed form either with the barren
hydrothermal minerals, or with the clay minerals. Also interesting is the literature
mention of the find of native Hg in the source near the Kos house. This may be re-
garded an indication of mineralization in the depth, or of migration of elementary Hg
from the 700m distant deposit along one of neotectonic faults.
The Marija Reka deposit is characterized by a peculiar association of siderophile
(Co, Ni, Au), chalcophile (Zn, Cu, Pb, Hg) and lithophile elements (Ba). Let us compare
the deposit with the Litija and Idrija deposits in which also mercury occurs, and try
to interpret their forming with the plate tectonics model! The events at the north
370	Ivan Mlakar
borders of the African plate, or better, the Adriatic plate in the framework of the African
plates, took place during the forming of Tethys.
The extension of the Earth's crust that began in the Asturian orogeny (Mlakar
et al., 1993; Mlakar, 1994), continued also during the Saalic orogeny with forma-
tion of the Gröden sedimentation basins. The culmination of the extension is placed
into the Middle Triassic (fig. 4 a and 6), which is best documented by data. Placer
and Čar (1975, 1977) reconstructed the Idrija fault trough that trends E-W at a distance
of 19 km; at right angle to it extends the zone of vulcanites of the keratophyre-spi-
litic formation. North of Idrija the volcanic activity terminated with the basic mag-
ma extrusions (Mlakar, 1980).
The Litija, Marija Reka and Idrija areas are allochtonous terrains. Therefore it cannot
be expected that reflection seismic could furnish data on models of the intraconti-
nental crustal extension, as it is indicated by more recent research (Coward et al.,
1987). For the Idrija deposit the old model was retained: the symmetric fault trough
limited by steep normal faults. The situation in depth is presented in an extremely
simplified way (fig. 6 c). On sections 6 a and b the interpretation of intracontinental
crustal extension according to new models (Coward et al., 1987) is only suggested
without proof for this area.
With the intensity of extension the proportion of basic volcanics (diabase, spili-
tized diabase) increased. It can be concluded that during the Saahc, and especially
in the Middle Triassic orogeny the deep faults attained the mantle.
However, the intracontinental extension along the Idrija fault trough and else-
where in the Sava folds on the bottom of the epicontinental sea did not result into
forming of the oceanic crust. The process of rifting was violently terminated at the
end of the Ladinian stage of the Triassic (aborted rifting), and afterwards carbonate
sediments of Cordevolian age deposited across the region.
Very interesting conclusions can be reached through study of association of cer-
tain chemical elements with the mentioned tectonic-igneous evolution. Let us first
consider the mercury that is nowadays regarded the product of mantle degassing. Deep
faults enabled the element to arrive into the upper parts of the lithosphere. In areas
where the flux of mercury emanations intersected evaporitic deposits of sedimenta-
ry origin or migration paths of sulfur mercury deposits were formed (Saukov et al.,
1972; Fedorčuk, 1973; Ozerova, 1984, 1986).
Situation in the geologically well understood Middle Triassic Idrija deposit (Berce,
1958; Mlakar, 1967; Mlakar & Drovenik, 1971; Placer & Čar, 1977; Placer,
1982) can be fitted to this interpretation. A decisive role in this was played by the
mercury in the elementary state (fig. 6 c).
Droplets of native mercury can be found especially in the Carboniferous shale,
and also in Skonca beds, tuffs and oolitic limestone. In the deposit occur several thousand
tons of elementary Hg which makes 5 to 10% of the total produced metal in Idrija
estimated at no less than 144,000 tons (Mlakar, 1974). Absence of haloid, oxihaloid,
oxide and sulfate mercury compounds that are the result of cinnabar oxidation, and
the presence of native mercury at intermediate levels of the deposit (in lenses of oohtic
limestone) are indications for the primary - hypogenic source of native Hg. Trace metals
in the mercury produced in the Idrija smelter are shown in table 7, and data on
admixtures to cinnabar are found elsewhere (Berce, 1958; Drovenik et al., 1980).
The possibility of a deep-seated source for the mercury in Idrija was mentioned
already by Berce (1977) and Drovenik et al. (1980); at that time they did not pay
On the Marija Relea mercury deposit and on its comparison...	371
due attention to the problem. We consider, however, both the Idrija native mercury
and the mercury bound in cinnabar as the product of degassing of the upper man-
tle. The convection currents that bring about the spreading of the crust, according
to the plate tectonics theory, supplied new portions of metal from the Hg enriched
deeper parts of the Earth's mantle to the areas (basins) below the crust already enriched
with mercury (fig. 6c), as described by Fedorčuk (1973). It must be emphasized
that here the conditions in depth are extremely simplified by us.
More difficult is the decision among the four possible modes of mercury trans-
port along deep faults (Fedorčuk, 1973, 36). With this it must be realized that
uncontaminated mantle rocks contain only negligible amounts of water (Miller, 1992),
whereas in the Idrija deposit the presence of hydrothermal phase is indicated by intense
metasomatic processes at temperatures between 100 and 200°C (Mlakar & Drov-
enik, 1971). Therefore we assume mercury was transported in the form of overheated
(>500°C) vapor. Also Ozerova (1986, 113) favors the transport of Hg in atomic form.
The source of water must be sought somewhere in the upper parts of lithosphere,
perhaps even in the ancient hydrosphere.
Potential sources of sulfur may be the mantle, the igneous foci in the crust. Paleozoic
rocks below the deposit (in four samples of various Carboniferous clastics from 0.22
do 0.41% SO3 was determined), evaporites, and even sea water of the ancient ocean.
On the basis of isotopie evidence Ozerova and collaborators (1973, 1974) and
Ozerova (1986) came to the conclusion that hydrogen sulfide derived from sulfates
of sedimentary origin was the major source of sulfur also in Idrija. In this connec-
tion I would like to mention the occurrence of gypsum and anhydrite in the Upper
Permian dolomite at Ljubevč (Čadež, 1977). This terrain was situated according to
the reconstructed Middle Triassic situation (Placer & Čar, 1975, 1977) in the low-
er part of the Idrija tectonic trough about 500 to 600 m deep (fig. 6 c). These data
are often neglected in the literature.
Because of the deep seated source of mercury the Idrija deposit cannot be at-
tributed to the volcanogenic type of deposits (Fedorčuk, 1974; Smirnov et al.,
1976). The deposit also has no connection with the low angle scaly thrusts mentioned
in these systematics. Some varieties of ore (brick ore in Skonca beds and tuffs) were
formed during the Middle Triassic even through mechanical disintegration of ore
substance of the opalite type (Mlakar & Drovenik, 1971). In the systematics of
mercury deposits Idrija is still looking for its place.
This is vahd also for the position of the Idrija deposit with respect to the Karpinski
lineament that is assumed to pass from the Caucasus across Donbass towards the north
end of the Rhine valley tectonic graben. According to one interpretation (Ozero-
va, 1986, 192 and fig. 14 and 35), Idrija is situated at the connecting line, respec-
tively at the cross-continental deep fault Brno-Tunis, similarly to the Tuscan and Algerian
mercury deposits. This explanation is not very convincing, since the left rotation of
Apennines after the mineralization in Idrija must be taken in consideration, while the
other mentioned deposits are very young. Such association might be permitted at best
for the deposits of Monte Amiata and those in the area of the north Algerian dis-
trict.
It is often emphasized in the literature that mercury deposits originated mostly
in the final stage of the géosynclinal, respectively of the orogenic cycle (Smirnov
& Riženko, 1958; Ozerova, 1980, 1984). Idrija, however, that must be considered
according to the amounts of metal mined the second largest mercury deposit of the
world (Mlakar, 1974) does not fit into this scheme, a fact that earns ah atention
372	Ivan Mlakar
from the theoretical point of vievi^. Idrija is a deposit formed in the Middle Triassic
tectonic-erosional phase, accordingly in the initial stage of the Alpidic orogeny. Such
age is proved primarily by syngenetic mercury ores that cover in a screen-like man-
ner the epigenetic orebodies of the lovi^er part of the pit (fig. 6c), as reported in detail
by Mlakar and Drovenik (1971), and supported by additional data of Placer and
Čar (1977).
Most probably the formation of important mercury deposits is decisively dependent
primarily upon the concomittance of processes in the mantle, regardless of the po-
sition in time and space of this connection. In a similar line reasoned also Ozerova
(1986, 206) in her more recent contribution.
There are considerably less data available on mercury in other deposits of the
Sava folds. In Litija about 158 tons of mercury were produced in total (Mlakar, 1994).
We consider that to the contrary with Idrija the entire mercury arrived from an ig-
neous center in the crust, since mercury occurs in paragenesis with galena, sphaler-
ite and barite in the final phase of formation of the polymetalhc deposit.
In the Litija deposit formed during the Asturian tectonic phase the native mer-
cury is a rarity. In the Middle Permian Marija Reka deposit several tons of this met-
al are estimated to be present, while at Idrija the amounts of elementary mercury
are enormous. The data clearly indicate a positive correlation between the presence
of native mercury, of basic vulcanites and the intensity of crustal extension (fig. 6).
As shown in the fourth column of figure 6, upwards also the nickel amount in
pyrite increases; there are no comparative data from Idrija. The Litija pyrite contains
85^lg/g Ni (Drovenik et al., 1980), and that of Marija Reka 1700^g/g (table 2). In-
teresting is also the observation that the Idrija cinnabar contains at least 2.2 times
more Ni as that from Litija (Grafenauer, 1969; Drovenik et al., 1980). In con-
trast, the Middle Permian diabases (table 2, samples 9 to 11) contain almost 10 times
as much nickel as the Middle Triassic diabase from which the data were collected
by Grafenauer (1980).
Researchers report the association of Ni with Hg especially from deposits of the
so-called hstvenite type (New Idria, Avala, etc.). Everywhere occur in the surround-
ings igneous rocks of the basalt association or serpentinized hyperbasites with which
Ni is also genetically associated (Smirnov et al., 1976). The diabases of Middle Permian
age were found tih now 70km W of Marija Reka, and the Idrija diabases occur in a
zone striking across the direction of the most intense extension during the Middle
Triassic (fig. 4 a).
In comparison with distribution of Hg and Ni shows Pb a negative correlation
between the intensity of extension of the Earth's crust and the presence of basic
vulcanites (fig. 6). Thus in Litija several 10,000 tons of Pb were produced (Mlakar,
1994), whereas in Marija Reka there are a few hundred tons of this metal, according
to our estimation, and in Idrija occurs Pb only in traces - in steel ore from 5 to 150 ng/
g, and at most lOOO^ig/g Pb (Drovenik et al., 1980). A similar distribution curve
would be probably derived also from data on Zn and Ba, and most likely also for Cu.
Mass spectrometric investigations of sulfur in minerals point to differences be-
tween the mentioned deposits, but comparative data are few (Ozerova et al., 1973;
Drovenik et al., 1976, 1980).
The genesis of the Litija, Marija Reka and Idrija deposits indicates consequently
an association with the extension of the Earth's crust in the frame of the plate tec-
tonics (the origin of Paleotethys and Tethys), which can be summarized as foUows
(fig. 6).
On the Marija Relea mercury deposit and on its comparison...	373
The faults from the Asturian orogenic phase did not reach to the mantle. The
paragenesis of sphalerite, galena, barite and cinnabar in the Litija deposit is connected
with the acid magma, respectively with the igneous focus somewhere within the crust.
The Marija Reka minerahzation dates from the Middle Permian time, and it orig-
inated in two phases. The paragenesis from the initial phase, when faults did not attain
the mantle yet; does not differ from that in the Litija deposit. At this time originat-
ed also the first generation of siderite, pyrite and quartz.
With the progress of extension the feeding channels attained the mantle. From
this younger phase of the minerahzation process dates the Marija Reka assemblage
of siderophile elements, as Ni and Co in the 2nd generation pyrite, native mercury
derived from mantle degassing, and possibly also native gold. These elements have
no direct connection with the previous ore formation, and they are connected to basic
magmas from the mantle. Also the younger ore phase was started by slight sideriti-
zation of rocks. The presence of gold is associated with sihcification.
The source of mercury in the monometalhc Idrija deposit - from the time of the
most intense crustal extension during the Middle Triassic - is associated only with
the basic, basaltoid magmas, respectively with the events in the mantle. The source
of sulfur must be most likely sought in evaporites of sedimentary origin, and that of
water in the highest parts of the crust; perhaps even in water from the ancient hydro-
sphere. Isotopie research shall provide the key for solving these problems.
Literatura
Berce, B. 1951: Poročilo o geološkem kartiranju okolice rudišča Marija Reka. Rokopis. -
Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Berce, B. 1958: Geologija živosrebrnega rudišča Idrija. - Geologija 4, Ljubljana.
Berce, B. 1963: The Formation of the Ore-Deposits in Slovenia. - Rendiconti della Soci-
età Mineralogica Italiana, XIX, Pavia.
Berce, B. 1975: Živa u Jugoslaviji. - Konf.: Pot. min. sir. mog. korišč. fakt. dugor. razv.
privr. SFRJ - Ostah metali, Split.
Berce, В. 1977: Metallogeny, types of mercury deposits and plate tectonics in the Me-
diterranean belt. - V zborniku: Metallogeny, and plate tectonics in the northeastern Mediter-
ranean, Beograd.
Buser, S. 1978: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Celje. - Zvezni geološki zavod,
Beograd.
Buser, S. 1979: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000. Tolmač za list Celje. - Zvezni
geološki zavod Beograd.
Buser, S. 1987: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, lista Tolmin in Videm. - Zvezni
geološki zavod Beograd.
Cissarz, A. 1956: Lagerstätten und Lagerstättenbildung in Jugoslavi^ien. - Rasprave Zavoda
za geološko i geofizičko istraživanje N. R. Srbije, Beograd.
Coward, M. P., Dewey, J. F. & Hancock, P. L. 1987: Continental Extensional Tecton-
ics. - Geological Society & Blackwell Scientific Pubhcations, Oxford.
Čadež, F. 1977: Sadra in anhidrit na Idrijskem. - Geologija 20, Ljubljana.
Dimkovski, T. 1978: Geološko rudarske raziskave urana na območju Slovenije v letu 1978.
Rokopis. - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Dreger, J. 1922: Geologische Gutachten über des Quecksilbervorkommen in Maria Riek
15km westlich von Cilli in der Südsteiermark. Rokopis. - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana,
Ljubljana.
Drovenik, M. 1983: Rudnomikroskopska raziskava vzorcev iz rudišča Marija Reka. Roko-
pis. - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Drovenik, M., Duhovnik, J. & Pezdič, J. 1976: Izotopska sestava žvepla v sulfidnih
rudnih nahajaUščih v Sloveniji. - Rud.-Metal. zb., št. 2-3, Ljubljana.
Drovenik, M., Pleničar, M. & Drovenik, F. 1980: Nastanek rudišč v SR Sloveniji. -
Geologija 23l\, Ljubljana.
374	Ivan Mlakar
Duhovnik, J. 1951a: Halkografska preiskava obruskov nahajališča Marija Reka. Rokopis.
-	Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1951b: Geološko mnenje o preiskovanju rudnika Marija Reka. Rokopis. - Arhiv
Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1953a: Poročilo o geološkem pregledu rudarskih raziskovalnih del v Mari-
ja Reki. Rokopis. - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1953b: Poročilo o rudnih obruskih iz Marije Reke. Rokopis. - Arhiv Geološkega
zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1953c: Mišljenje o gradnji novega rova v Mariji Reki. Rokopis. - Arhiv
Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1953d: Predlog zajemanje vzorcev za kemično analizo v Veliki Reki. Rokopis.
-	Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1955: Poročilo o ogledu raziskovalnih del v Veliki Reki. Rokopis. - Arhiv
Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Duhovnik, J. 1956: Über die metalogenetischen Epochen und Provinzen Jugoslawiens.
-	Berg und Hüttenmännischen Monatshefte, 101. Jahrgang, Wien.
Duhovnik, J., Grafenauer, S. & Ramovš, A. 1964: Študija wengenske metalogene dobe
v Jugoslaviji. Rokopis. - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Faninger, E. 1971: Plagioklazi v triadnih predorninah na Slovenskem. - Geologija 14,
Ljubljana.
Fedorčuk, V. P. 1973: Razvitie predstavlenij A. A. Saukova o genezise rtutnih mestoroždenij.
-	V zborniku: Očerki geohimii otdelnih elementov. Nauka, Moskva.
Fedorčuk, V. P. 1974: Genetic and commercial types of Mercury Deposits. - 1st Inter-
national Mercury Congress, Barcelona.
Grad, K. 1969: Psevdoziljski skladi med Celjem in Vranskim. - Geologija 12, Ljubljana.
Grad, K. 1974: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Kranj. - Zvezni geološki zavod
Beograd.
Grad, K., Hinterlechner-Ravnik, A. & Ramovš, A. 1962: Regionalna ispitivanja raz-
voja grödenskih slojeva u Sloveniji. - Ref. V savetovanja. Savez geol. društava FNR Jugoslavije,
Beograd.
Grafenauer, S. 1965: Genetska razčlenitev svinčevih in cinkovih nahajališč v Sloveniji.
Rud.-Metal. zb. 2, Ljubljana.
Grafenauer, S. 1969: O triadni metalogeni dobi v Jugoslaviji. Rud.-Metal. zb. 3-4, Ljubljana.
Grafenauer, S. 1980: Petrologija triadnih magmatskih kamenin na Slovenskem. - Raz-
prave SAZU, 25, Ljubljana.
Hinterlechner-Ravnik, A. 1965: Magmatske kamenine v grödenskih skladih v Sloveniji.
-	Geologija 8, Ljubljana.
Jadranin, D. 1962: Ležište žive Šuplja Stena. - V. sav. geol. FNR Jugoslavije, Beograd.
Jadranin, D. & Rakic, S. 1964/65: Ni parageneza iz ležišta žive Šuplja Stena. - Vestnik
zavoda za geol. i geof. istr. ser. A, N. 22-23. Beograd.
Jakoby, L. 1936: Zusammenfassung bezüglich der Eröfnungskosten bzw. der Aufstellung
Kosten des Bergwerkes und Hüttenanlage in Marija Reka. Rokopis, Budapest. - Arhiv Geološkega
zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Janković, S. 1977: Major alpine Ore Deposits and metallogenetic Units in the northeastern
Mediterranean and Concept of Plate Tectonics. - V zborniku: Metallogeny and Plate Tecton-
ics in the northeastern Mediterranean, Beograd.
Jelene, D. 1953: O raziskovanju mineralnih surovin v LR Sloveniji. - Geologija 1, Ljub-
ljana.
Jelene, D. 1957: Poročilo o dosedanjih raziskovalnih delih v Veliki Reki. Rokopis. - Ar-
hiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Kubias, 1931: Poročilo o nadzorovanju prostoslednih del v Mariji Reki. Rokopis. - Arhiv
Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Lapajne, V. 1969: Geološke raziskave na območju Marija Reka v letu 1969. Rokopis. - Arhiv
Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Lapajne, V. 1970: Geološke raziskave na območju Marija Reke. Rokopis. - Arhiv Geološkega
zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Lapajne, V. 1972: Geološke raziskave na območju Marija Reka v letu 1971. Rokopis. - Arhiv
Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Lapajne, V. 1973: Geološke raziskave na območju Marija Reka v letu 1972. Rokopis. - Arhiv
Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
o marijareškem živosrebrr\em rudišču ter njegovi primerjavi...	375
Lapajne, V. & Šribar, L. 1973: Zgornjekredni sedimenti na območju Posavskih gub. -
Geologija 16, Ljubljana.
Makuc, J. 1933: Quecksilber - Bergvi^erk Maria Reka, Zagreb. Rokopis. - Arhiv Geološkega
zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Makuc, J. 1934: Bericht über das Quecksilber Bergwerk Marija Reka, Slovenska Bistrica.
Rokopis. - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Miller, H. 1992: Abris der Plattentektonik. - Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart.
Mlakar, 1. 1967: Primerjava spodnje in zgornje zgradbe idrijskega rudišča. - Geologija 10,
Ljubljana.
Mlakar, I. 1974: Osnovni parametri proizvodnje rudnika Idrija skozi stoletja do danes. -
Idrijski razgledi XIX, 3-4, Idrija.
Mlakar, I. 1975: Mezozoik v Sloveniji: Mineraloške, petrografske in kemične značilnosti
rude in prikamenine idrijskega rudišča, I. Rokopis. - Arhiv Rudnika živega srebra Idrija, Idri-
ja.
Mlakar, I. 1980: O starosti spodnjega dela psevdoziljskih skladov na Cerkljanskem. -
Geologija 2312 Ljubljana.
Mlakar, I. 1981: Geološki faktorji kontrole Hg, Cu in U mineralizacije. Rokopis. - Arhiv
Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Mlakar, I. 1982: Metalogenetske študije za območje Slovenije - 2. faza. Rokopis. - Arhiv
Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Mlakar, I. 1987: Prispevek k poznavanju geološke zgradbe Posavskih gub in njihovega
južnega obrobja. - Geologija 28, 29, (1985/86), Ljubljana.
Mlakar, I. 1994: O problematiki Litijskega rudnega polja. - Geologija 36 (1993), Ljublja-
na.
Mlakar, I. & Drovenik, M. 1971: Strukturne in genetske posebnosti idrijskega rudišča.
-	Geologija 14, Ljubljana.
Mlakar, I., Skaberne, D. & Drovenik, M. 1993: O geološki zgradbi in orudenju v kar-
bonskih kameninah severno od Litije. - Geologija 35, (1992), Ljubljana.
Mohorič, I. 1978: Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem. 1. knjiga. - Založba
Obzorja, Maribor.
Ozerova, N. A. 1980: Rtutnaja degazacija zemlji i obrazovanie rtutnih mestoroždenij. -
Int. geol. congress, Paris.
Ozerova, N. A. 1984: Geochemical peculiarities of mercury and mercury - bearing de-
posit formation. - Proceedings of the Sixth Quadrennial lAGOD Symposium, Stuttgart.
Ozerova, N. A. 1986: Rtut i endogenoe rudoobrazovanie. - Nauka, Moskva.
Ozerova, N. A., Vinogradov, V. I., Mlakar, L, Fedorčuk, V. P & Titov, I. N. 1973:
Izotopnyj sostav sery v rudah nekotoryh mestoroždenij zapadnoj časti sredizemnomorskogo
rtutnogo pojasa. - V zborniku: Očerki geohimii otdelnih elementov, Moskva.
Ozerova, N. A. & Vinogradov, V. I. 1974: Certain aspects of the genesis of mercury
deposits. - 1st International Mercury Congress, Barcelona.
Placer, L. 1982: Tektonski razvoj idrijskega rudišča. - Geologija 25l\, Ljubljana.
Placer, L. & Čar, J. 1975: Rekonstrukcija srednjetriadnih razmer na idrijskem prostoru.
-	Geologija 18, Ljubljana.
Placer, L. & Čar, J. 1977: Srednjetriadna zgradba idrijskega ozemlja. - Geologija 20,
Ljubljana.
Premru, U. 1974: Triadni skladi v zgradbi osrednjega dela Posavskih gub. - Geologija 17,
Ljubljana.
Premru, U. 1976: Neotektonika vzhodne Slovenije. - Geologija 19, Ljubljana.
Premru, U. 1980: Geološka zgradba osrednje Slovenije. - Geologija 2312, Ljubljana.
Premru, U. 1983a: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Ljubljana. - Zvezni geološki
zavod, Beograd.
Premru, U. 1983b: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000. Tolmač za list Ljubljana. -
Zvezni geološki zavod, Beograd.
Rosier, H. J. & Lange, H. 1972: Geochemical Tables. Amsterdam.
Saukov, A. A. 1946: Geohimija rtuti. - Trudi IGEM, Akademija nauk SSR, Moskva.
Saukov, A. A., Ajdinjan, N. H. & Ozerova, N. A. 1972: Očerki geohimii rtuti. - Aka-
demija nauk SSR, Moskva.
Sedlar, J. 1950: Možnost razvoja rudnikov v Posavskih gubah s posebnim ozirom na Liti-
jo. Diplomsko delo. - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Simič, V. 1951: Istorijski razvoj našeg rudarstva, Beograd.
376	Ivan Mlakar
Smirnov, V. I. & Riženko, L. M. 1958: Nekotorie osobenosti obrazovanija i razmeščenija
rtutnih mestoroždenij. - Izdatelstvo Akademii nauk, Moskva.
Smirnov, V. L, Kuznecov, V. A. & Fedorčuk, V. P 1976: Metalogenija rtuti. - Nedra.
Moskva.
Teller, F. 1907: Geologische karte Cilli - Ratschach, 1:75000. Rokopis. Wien.
Tiringer, J. 1947: Poročilo o ogledu in informacijah rudnika Marija Reka dne 17. sept.
1947. Rokopis. - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Tiringer, J. 1951: Poročilo o službenem potovanju v rudnik Marija Reka nad Trbovljami
in v Slovensko Bistrico. Rokopis. - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Tuneli, G. 1968: The Geochemistry of Mercury. - University of California, California.
Vrhovec, S. 1957: Poskusna predelava živosrebrne rude Velika Reka. Rokopis. - Arhiv
Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Winkler, A. 1923: Über den Bau der östhchen Südalpen. - Mitt. Geol. Gesell. Wien.