iiospodarstvcK Novodobnosti — in naša kmefija. Imamo nešteto slučajev, da prevzame kako zanemarjeno mesto in propadlo kmecko gospodarstvo neagronom ali kak mlad absolvent lanetijske šole, ki je pola vneme in gorečnosti za napredne načine gospodarenja ia ki preuredi svoje posestvo iz temelja. Poskuša vpeljati vse novodobnosti, o katerih je kaj čital površno v strokovnih lietih in knjigah ali je slišal o njih v kaki šoli. In uspehi? Uspehi žal le premnogokrat ne odgovarjajo in se spremenijo često tudi v gospodareke izgube. In posestnik, ki se je iz samega idealizjna, s trudoim in z velikimi strošld lotil novih vpeljav ne trpi samo škodo, aimpak tudi zasmehovanje svojih zaostalih sosedov. Kaj je temu vzrok? Mnogo jih je dandanes slišati in videti o uspehih z umetnimi gnojili. Pa si misli kdo: »Bom poizkusil še jaz in si bom kupil umetnega gnoja«. Neveščak navadno misli, da obstoja samo ena vrsta umetnih gnojil, ki se uporabljajo kot hlevski gnoj. Ne upošteva, da je umetnih gnojil cela vrsta, iki je vsaka različna glede učinkovitosti in glede delovanja v zemlji. Verjetnost je torej zelo velika, da se bo novinec in za^etniik izbral 1111161110 gnojilo, ki v dani zemlji, v damih okolščinah in pri danemu sadežu ne bo pokazalo niti najmaiijšega ucinlka. Podobno je mnogoikrait tudi glede uporabe tečnih krmil. Mnogo občutnejši so pa ]abko neuspehi in izgube, ako gre za preureditev gospodarskega obTatovanja. Napačna in prenaglena vpeljava novega kolobarjenja in plodoreda in prenaglen in neumesten prehod od enega načina gospodarstva ooa drugo, n. pr.: od reje volov na mlekarstvo se v gotovili slučajilh bridko mašcuje. Najooividnejše in najobčutljivejše se pa pokažejo organizatoričme oapake pri gospoclarskih poslopjih, katera zgradimo zgolj le iz gradbeno-tehnicnega in ne iz gospodarskega vidika. Ta poslopja so navadno tako draga, da o kaki dobiakanosnasti ne more biti govora. Posehno pri zgradbi gospodaitskih poslopij moramo biti previdni, ker je le-ta smatrali le za nujno zlo v kmetiji, ker so samo posredno pixxlink;tivTia im ker se nove zgradbe in njih popravila izražajo zelo pocasi in v prav nezmatni meri v rentabilnoati oziroma dobiokanosnosti celotnega gospodarstva. Kdor začne pri preuredbi in pri zboljšanju svoje kmetije _a gradbo novih poslopij iii objektov že v naprej lahko računa, da ne bo dosegel znatnega irišanja dohodkov. To je poudarjati posebno, ker je rnnogo posestnikov, ki hočejo dvigniti n. pr. svojo živLnorejo na ta način, da najprej zaonejo graditi drage hleve. To je brez dvoma napaka, ako ne gre ta najnujnejša popravila staj. In to je napaka vse doslej, dokler za zboljšanjem knnljenja in za izdatnejše in hitrejše Bvišanje dobičkanosnosti. Mnogokrat bi emostavnejša in zmatno cenejša zgradba popolnoma odgovarjala. Betonslke naprave Ln drage zgradbe iz opeke so v gospodarstvii iz gradbeno-tehniionega vidika desto edino pravilne, vendar propade eal vsled preveHkih Lnvesticij in zadolžitve kmet mnogokrat prej, predno se je začela dobicikanoanost in umestnost nove zgradbe v gospodaistvu uveljavljati. Enostavnejša, čeprav nepopolna stavba bi za silo odgovarjala iLn demar bi se lahiko uporabil za druge dobidkanosmejše vpeljave in preureditve, za raaikup boljše plamenske živime, tečnih krmil, umetnih gno)il Ltd. Predno se torej odločimo «a nore zgradbe, morajo biti hlevi že posebno slab* io otora biti ua drugi strani žirina Že prroTrstna. Pomoiimo, da Je demar naložiti oziroma tDporabiti vselej taim, kjer se najhitreje povrne z obrestmi, to je pri tekočem obraitnean kapitalu, pri boljšem semenju, pri umetaih gmojilih, pri teani krmi, pri ne predragih strojih, s katerimi si prihrairiino roano delo itd. Šele pozneje, ko je tekači ©bratni kapital ie popolnoma nasioen lahko zafinejno počasi in štedljiTO z investiranjem oz. z uporabo denarja pri gos.podars.kih zgradbah. Štedljivo raditega, ker draga masivria poslopja v kmetijsitvu sploh nimajo smiela. Koliko zgradb postane v današnji dobi naglo se razvijajoce in napredujoče tehnike neprimemih iin neuporabiDih, še predno so te t resnioi že slabe in starel Saj ne gradimo večjidel gospodairskih poslopij radiitega, ker so stare zgradbe propadile, annpak raditega, ker Ie4e i*z goapodarsilrih razlogor ne odgovarjaijo več zahtevaim današnjega oasa im novejšim gospodrskim irsledkom in izikiišn.iajm. Naijlepši primer za to so n. pr. takozvani »vzonii« svinjaki, ki naličijo betonslcim pftlačaun. Še pred vojno so ti veljali marsikje kot v resmici vzorni in priporodljivi, danes bi jih hotel mutrsikateri kmet preurediti in spremeniti v lesene, če bi ne bili tako trdno zgrajeni in tako masivni. In mar li vemo, če »e tudi naši razori glede gospodarskih stavb v doglednem 6aau ne bodo spremenili kot v Ameriki, kjer danes držijo že najbolj mleone krave kar t odprtih šup«h?l V Nemčiji dajejo že dandanes pri hlevih za slovita, žlahtna prašičja plemeo* prednost enostavnim, s slanno pokritim, les-enim utam. Zaaiiimive je ˇ tej 9tv«ri ugotovitev g. inž. Homicha, učitelja na ikmetijslki šodi v Grattefnhofu, ki povdarja v nekem stroikovineim liatu: »Brez dvoma se je pri našem kmetijsko po&pesevailnem delu naipravilo že mnogo napak, kjer se je v praiksi omalovažev»k) obratorznaiiijstvo, oziroma naiik o goopodarstv-i in ker so delovali strokovnja;ki, ki so bili eoostnantsko stroikovno naobraženi. Tem važnejše je damdanes nagilaseinje kalkulacijskogosrjodariskega momenta pri vsem lemetijskem pouiku in »trokovee naobrazbe naj ŠLrših plasti podeželakega ijudstva.« Ako uv^žujemo to trditev g. inž. Hornicha, nam postane mnogotr^t razunnljlva tudi navidema konTCrvativnoait razunn!nej.gih kmetovalcev. Raditega je opažati pri splošnem pospe&evalnem delu v drugih državah, da delujejo med oarodom strokovnjaki, ki naglašajo, podcrtavajo ter povsod dokažejo najprej dobi-5kanosnost kake nove gospodanske vpeljave in nje gospodarski vpliv na ves Jcmetijski obrat. Na Korošikem posveča n. pr. deželini kulturni svet čisto posebno pažojo tudi pouku ljudstva v knjigovodstvu, v davčnih zadevah, o zavarovanju in drugLh splošno gospodarsikih vprašanjih. S tem se pač postavi pospeševalno delo tudi na najbolj realna tla in se pridobijo najožji gospodarsiki stiki z ljudisitvom. Torej najprej kaikulacija in gospodarsiki proraiun in potean še le podrobna strokovna razlaga in utemeljitev! Vsled tega je vsestranška, tudi trgovsikcHo-ospodarsika in ne samo tehinicno strokovna izobrazba našega ljudstva nujno potrebna. Smatrati jo je za najvažnejši obratni kapital, za najbolišo doto, ki jo more dati oče svojemu sinu, in za ono investicijo, ki donaša najvišje obresti ioi koje dohodki so sikoraj vselej sigurni. Izdatki za kmetijske šole, za tecaje iai za izobrazbo sploh, za strokovme knjige in časopise se najhdtreje in najboljše izplačajo m so ona novodobnoet, ki donaša najbaljše in najsigurnejše dohodke. Frame Wemig, Lašiko. Iz proračunske seje mariborskega okrajnega zastopa, V pomdeljek, dne 12. t. m., predpoldne se je vršila proračunsika seja mariborskega okrajnega zastopa pod predsedstvom gerenta g. dr. A. Vebleta. Na tej seji je bilo sklenjeno, da bo nastavil okrajni zastop 17 novih cestarjev, ki bodo imeli posehne dežne plašče in čepice. Vsak cestar, katerih bo skupno 34, bo skrbel za cesto 4 lcm na dolgo. Vse ceste, ki spadajo po mariboreki okraind zastop, se bodo polagoma zaSele iposipavati s tolčenLm gramozem in ne več z okroglim prodcem. Tolčeni gramoz je namreč ta ceste veliko boljšLV noveom pirora»5uiiESikein letu se bode nadaljevala nova oesftna zveza Sv. Peter pri Mariboru—Ložane in je za to dovoljen kredit 50.000 Din. Doslej obcineika eesta Brestemiica—Jelovee—Sv. Križ pride pod cskrbo okrajnegia zastopa in- se bo uiporabilo xa poptravo 500 tisoč Din. Istotako postane okrajna cesta zveza Dolgoše— Rogoza in je doloceniiih za to 200 tisoč Dim. Okrajna cesta bo tudi Liimbuš—Hoče, za kar se bo uporabilo 180.000 D. Reismanov klanec pri Jarmini, ki je nevarno stnn, se bo odsitrainiil im je dolocenih *za to delo 200 tisoč Din. Vzdrževanje vseh cest v okraju je proraouinaino na 2,548.000 Din. Na|nujnejša regTilacijska dela na Pesnioi bodo stala 200 tieoč Diin. Razniim obcioaam v okraju, ki liunajo velike izdatke za popravo občrinskih cest, kolmrozov in .potov, »e dovoli podpora 100.000 Din. Za nakmp plemeniskih bikor, žreboev, merjascev, petelinov in za premovanje goveje živiaie je dovoljenih 150.000 Din. Razen tega so se dovolile še razzaie demartne podpore za tuboge v okraju, za Dija&ko kuhinjo in za druge dobrodelne namene. Novi proradum piriča o podjetnosti im delavmosti olcrajnega za&tapa, kojega vodstvo zasluži javno priznamie in pohvalo. Sv. Urban. Tukaišnja čebelarska podružnica naznainja, da bo imela redni oboni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 3. uri popoldne v tukajsnji osnovni šoli po običajnem dnevnem aporedu. — Vabiino vse člane kakor tudi nečlane, odnosno vse čebelarje, da se občnega zbara udeleže, ker se bo ob tej priliki pobirala tudi članarina za 1. 1928. — Do svidenja vam kliče čebelarski tajnik. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljutomern vabi na oboni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 18. t. m. točno ob pol 9. uri dopoldne v III. razredu deške šole s sledečim &poredom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika, blagajničarja in drevesničarja; 3. Volitev novega odbora; 4. Slučajnosti in plačevanje olanarine za I. 1928. Pridite vsi člani in prijatelji sadjarstval — Odbor. Celjska podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva ima svoj redni občni zbor dne 31. decembra t. 1., torej na starega leta dan ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih v Narodnem domu z običajoim dnevnim redom in predavamjem o sadjarstvu. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Razglas velikega župaina mariborske oblasti o priglasitvi zasebnib. žrebcev k lioencovaaiju. Na podstavi zakonitih predipisov o liceaioovaiiju žrebcev se razglaša, da morajo lastaiiki žrebcev, ki maineiravajo v prihodnji plemenilni dobi spu-ščati svoje žrebce najpozneje do 31. dec. 1927 pri onem sreskem poglavarju (mestnem magistratu) v čigar dkolišu se nahaja. Pri priglasitvi, ki se vrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznamdti: 1. Ime Lu priimek in bivališče lastmika; 2. pasma in rod, starost in barva, kalkor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarjanjv da se žreboe toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod treand leti splošmo ne daje odpustilo za spuščanje. Svoj-sčasno bodem razglasiil kje in kedaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajaJa dopu-stHa (Idcenoo). Maribor, dne 5. decembra 1927. VeliM župao: Dr. Schaubach s. r, Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 9. 12. 1927 je bilo pripeljamih 107 sviinj. Cene »o bile el&deče: Mladi prašira 7—9 tednov stari komad 180 do 200 D, 3—4 mesece stari 350 do 400 Din, 5—7 mesecev 450—480 Din, 8—10 mesece 550—650 Din, 1 leto 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10—11.50 Din, 1 Jcg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodalo ®e je 65 komadov. Mariborskc tržne cene ed 1. do 16. decembra 1927 v dinarjih. Govedina 10—18, telečje meso 17^0—22.50, ivinjsko meso 17—30, drob 10—14, slanina sveža 20—25, papricirana 26—30, prekajena 26—30, mast 23—34, prekajeno meso 23—32, gnjat 32—35, klobase 18—40, meseni sir 20—30, tlačenke 20—30, konjsko meso 5—8 za kg. — Konjske kože 60—150 za komad, goveje kože 14—16, telečje kože 24, STinjske kože 10, gornje usnje 90—130, podplati 70—80 za kg. — Perutniina: pdišoainoi 15—35, kokosi 35—40, race 35—40, gosi 55—80, purani 65—85, domači zajci 10—30, ditji zajci 40—50 za komad. — Ribe: ščuke 23, morske ribe 20—25 za kg. Mleko, maslo, sir, jajca: roleko 2.50—3.50, smetaraa 12 — 14 za liter, maslo surovo 40, kuhano 44—48, čajno 50—60, sir 25—100 za kg, siirček 3—10, jajca 1.50—2 za komad. — Pijače: vino novo 10—16, staro 16—25, pivo 8, žganje 30—34 za liter. — Kmh: beli 6, črni 5 za kg, žemlje 5% dkg 0.50 za komad. — Sadje: jabolka 5—8, hruške 7—10, posušene slive 10—12, dateljni 25—30, mandelji 60—75, orehi luščeni Sfl— 40, mak 18—20 za kg, kostanj surovi 2—3, pečeni 5—6 za liter. — Specerijsko blago: Kava I 70—50, II 50—65, pražena liter. —