NAŠ ČASOPIS Glasilo občine Vrhnika LETO XIX, ŠT. 179 Počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februar, prvič v samostojni Sloveniji: Program kulturnih prireditev na Vrhniki: Petek, 7/2 - 1992: ob 16.30 ČITALNIŠKI VEČER v Cankarjevi knjižnici: Uvodna beseda predsednika skupščine dipl. ing. arh. Franceta Kvaternika, recital: Očetov naših imenitna dela (Jože Rode) sobota, 8/2 - 1992: ob 18.00 uri PREDSTAVITEV KNJIGE Jane HORVAT NAUPORTUS (Vrhnika) In njeno predavanje o arheoloških obdobjih Vrhnike v Mali dvorani Cankarjevega doma Petek, 14/2 - 1992: ob 18.00 uri Ustanovni občni zbor Muzejskega društva Vrhnika v Mali dvorani Cankarjevega doma Od 3/2 - 8/2 - 1992: V vseh treh osnovnih šolah občine Vrhnika bodo razne prireditve: "Kulturni dnevi« za svoje učence. Na vse kulturne prireditve ste vljudno vabljeni. POSADILI LIPO ZA MEDNARODNO PRIZNANJE SLOVENIJE Mala Ligojna slavila Po svoje Krajani Male Ligojne so v sredo, 'b- 1. 1992, takoj, ko so izvedeli, °a so nekatere države priznale ~'oyenijo, sredi vasi posadili lipo. 'ako so na najbolj svečan in simboličen način zaznamovali medna-9p0 priznanje Slovenije kot samostojne in neodvisne države * Evropi. Lipo so posadili sredi vasi na ^ižišču treh cest, kjer jih bo vse ^'vljenje spominjala na zgodovin-°K| trenutek samostojnosti. Že popoldan tega dne se je zbralo kar jiekaj vaščanov, ki so se zagrizeno spoprijeli z živo skalo ter robom r?ste. Hitro so odstranili odvečni Material in tako pripravili teren za Posaditev lipe ter droga za Slovenko zastavo. Medtem pa se je po v|si hitro zvedelo, da bo lipa kmalu Josajena in zbiralo se je vse več "čanov. Zadovoljni in srečni so • azdravili na novo posajeni lipi, lrr,bolu slovenstva in miru ter mednarodnemu priznanju Slovenije. Prav gotovo jih bo lipa spominjala na ta dan, vendar pa smo v pogovoru zvedeli, da se bodo pod lipo večkrat zbirali, kovali sosedska prijateljstva ter reševali marsikatere krajevne probleme. Opozorili pa so še na tole: Mednarodno priznanje Slovenije je velik korak, na katerega so zelo ponosni, marsikaj so pripravljeni tudi žrtvovati za izboljšanje sedanjega stanja, vendar pa da to ne ostane samo na plečih delavca in kmeta, ampak da se enakomerno porazdeli tudi na vse druge prebivalce. Zaskrbljeni so tudi zaradi sporov slovenskih politikov in strank. Prav ti bi morali v teh časih složno voditi »malo« Slovenijo v »veliko« Evropo, saj smo veliko složnosti pokazali prav ob agresiji na Slovenijo. S. S. FEBRUAR 1992 YU ISSN 0351-6180 PORAJA SE REGIJA Trojni sestanek v Logatcu Nova slovenska ustava predvideva organizacijo regij kot upravnih enot. Kdo vse bo tvoril nove slovenske regije, pa zadnje dni postaja bolj znano. Zato so se 14. januarja v Logatcu tudi sestali vodilni možje vrhniške, logaške in cerkniške občine, da bi se pogovorili o možnosti ustanovitve regije. Predsednik logaškega izvršnega sveta Vladislav Puc je dejal, da je sklical pogovor vodstev teh treh občin zato, ker v Sloveniji že potekajo dejavnosti za oblikovanje regij kot upravnih enot, predvidenih z novo ustavo. Zato je menil, da se morajo vrhniška, logaška in cerkniška občina odločiti, ali se bodo priključile k Ljubljani, ali pa bodo zahtevale za njihovo sedanje območje in morda še mejna območja, ki nanj gravitirajo, svojo regijo- France Kvaternik, predsednik vrhniške skupščine, je dejal, da bo verjetno okrog mesta Ljubljane nastal obroč manjših obljubljanskih občin, za katere pa še ni znano, kam bodo upravno spadale. Vrhniški župan meni, da tem občinam v Ljubljani ne bi uspelo uveljaviti svojega statusa in interesov. Ker bodo sedanje občine ob novi lokalni organiziranosti verjetno razpadle na več manjših občin, bi bilo smotrno govoriti o območju, ki naj bi ga regija obsegala, ne pa že o natančnih mejah. Predsednik cerkniškega izvršnega sveta Peter Hribar je dejal, da je cilj vsem trem sedanjim občinam, da se med sabo povežejo na temelju skupnih interesov in sorodnih gospodarskih razmer. Jasno pa je, da naj bi se morebitna regija v večji meri povezovala z Ljubljano kot pa z drugimi večjimi središči v Sloveniji. Dodal je še, da se mu zdi uvajanje lokalne samouprave preuranjeno, saj nekatere predvidene občine za to nimajo pogojev. Podpredsednik logaške skupščine Zoran Vodopivec pa je poudaril, da je zelo pomembno, da se sedanje tri občine povežejo na temelju trajnih skupnih interesov tako, da bo taka povezava trdna. Vrhniški župan je dejal, da se je najprej treba dogovoriti, ali na območju teh treh občin sploh obstaja interes o skupnem povezovanju. Prisotni so tak interes potrdili, predsednik logaškega izvršnega sveta pa je še dodal, naj bi se v prihodnjo regijo lahko vključila tudi mejna območja teh občin, če bi to želela. France Kvaternik je poudaril, da je zelo pomembno, da bo z upravno organizacijo nastalo neko ravnotežje med bogatimi in revnimi območji Slovenije. Dolgoletna politika koncentracije gospodarskega razvoja v večja središča je povzročila, da se kraji na obrobju teh središč niso dovolj razvili in sami ne bodo mogli preživeti. To pa je tudi eden bistvenih interesov medsebojnega povezovanja območja sedanjih treh občin in mogoče tudi sosednjih območij, saj bodo skupaj lažje uveljavili- svoje interese v bližnji in daljnji okolici. Predsednik vrhniškega izvršnega sveta Vili Granda pa je poudaril, da bo lahko le okraj uveljavljal in izpostavljal problematiko celotnega področja. Vodstva treh občin so se tako dogovorila, da se bodo začele občine povezovati v samostojno regijo, pri tem povezovanju pa ne bodo izključevali sosednjih občin ali bodočih sosednjih občin. V okviru regije želijo tako občine oblikovati enotni politični in gospodarski prostor, sama regija pa naj bi bila razvojno usmerjena na ljubljansko območje. Na ravni regije bodo občine oblikovale skupne interese in jih uveljavljale v širšem prostoru, tako da bi nastalo neko ravnotežje med ljubljanskim in obljubljanskim območjem. Kako bodo organizirane javne službe po občinah, pa bo določeno, ko bo natančno znano območje regije. ZDENKO MATOZ Na Vrhniko prihajajo ambasadorji! Ne ustrašite se preveč. Na Vrhniki ne bomo imeli ambasad pa tudi število prihajajočih ne bo neobvladljivo in tudi pogosto se to ne bo dogajalo, na žalost. Že lansko poletje smo na ta dogodek opozarjali v Našem časopisu, pa so se razmere tako na hitro zasukale, da svetovnega Kongresa oblikovalcev ni bilo mogoče organzirati. Z vrhniškimi ambasadorji sem namreč mislil na udeležence svetovnega kongresa oblikovalcev, ki naj bi bil že v septembru preteklega leta v Ljubljani, pa ga je vojna preprečila. Organizatorjem je z velikimi napori uspelo kongres prestaviti v maj letošnjega leta (od 17. do 20. 5. 1992). Zakaj je ta predstavitev tako pomembna, se bo kdo vprašal? Zato, ker so ljudje, ki se vsaki dve leti s tem namenom zbirajo na raznih koncih sveta in je to tako zelo pomembna prireditev, da jo želijo organizirati največja svetovna mesta v Ameriki, na Japonskem, velika mesta Evrope, skratka povsod tam, kjer želijo afirmirati svojo državo in svoje gospodarstvo. Organizacija kongresa oblikovalcev (ICSID) je za mlado državo tako zelo pomembna, da se je splačal dosedanji trud in da mora Slovenija storiti vse, da ga organizira. Ugotavljam, da imamo na Vrhniki dobre gospodarstvenike, ki so sposobni gledati v prihodnost in so bili pripravljeni podpreti tudi sodelovanje naše občine v predstavitvi svojega kraja in s tem tudi celotne naše države. Vrhnika je namreč v družbi vseh večjih slovenskih mest (poleg Ljubljane, Maribora, Kranja, Novega mesta in drugih) prevzela obvezo, da bo tretji dan kongresa organizirala za skupino stotih udeležencev celodnevni obisk v našem kraju. Pokazali bi jim radi zmogljivosti naše občine na gospodarskem področju, povedali naše želje v nadaljnjem razvoju na vseh področjih, kijih že obvladujemo, in tistih, ki bi jih radi vpeljali. Organizacija poteka za zdaj zadovoljivo (posebno pri IUV), vse drugo pa bo treba doreči. Želimo pripraviti pregled čez vse naše družbeno delo od gospodarstva (razstava LIKO in lesne industrije, razstava obrtne zbornice) do kulture (retrospektivna razstava M. Dominka). Nenazadnje, ko jih bomo popeljali po vseh naših znamenitostih, jih bo treba še dobro pogostiti, kajti tudi kulinarika je pomemben element predstavitve našega kraja. Šele celostna predstavitev v vseh segmentih našega dela in naših zmogljivosti lahko zaokroži predstavo o nekem kraju in njeni zgodovini. Kakšne vtise bodo odnesli s seboj, je seveda odvisno od nas samih. Če bodo le-ti pozitivni, bodo udeleženci naši najboljši ambasadorji, če pa bodo negativni, tega ne bomo mogli zlepa popraviti. Obračam se na vse občane in na vsakogar posebej, naj se zaveda pomembnosti tega obiska. Ne dovolimo, da bi bile naše ulice umazane, naša dvorišča zanemarjena, naše zelenice polne papirja in smeti. Vsakdo, ki se prvič sreča z neznanim krajem, je še bolj kritičen. Naš cilj naj bo visoko zastavljen, ne zadovoljimo se s povprečjem, kajti maja meseca bomo tudi mi, vsi skupaj, promovirali državo Slovenijo. Splača se potruditi. PREDSEDNIK SO: FRANCE KVATERNIK, dipl. inž. arh. Govedorejsko društvo Izročilo iz leta 1931 Kmetje, rejci govedi iz občine Vrhnika so na Sv. Štefana dan lani ustanovili svoje društvo. Imenovali so ga GOVEDOREJSKO DRUŠTVO VRHNIKA. Na ustanovnem občnem zboru, v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, se jih je zbralo preko petdeset. Društvo bo svoje delo gradilo na 90 let stari tradiciji v reji govedi. Z ustanovitvijo Mlekarske zadruge na Vrhniki I. 1904, ko so kmetje začeli unov-čevati mleko, se je zanimanje za rejo mlečnih krav močno povečalo. Leta 1931 so ustanovili Živinorejsko selekcijsko zadrugo z namenom, da še povečajo prirejo mleka po kravi. Začeli so načrtno oseme-njevati rodovniške krave z sivorja-vimi biki tudi iz sosednjih držav. Prehrani mlečnih krav so posvečali posebno pozornost, tako da so posamezne krave pred drugo vojno že dajale v enem laktacijskem obdobju 4000 kg mleka in več. Vojna je obdobje po njej, pomeni nazadovanje govedoreje v smislu rezultatov v prireji mleka pri mlečnih kravah, predvsem pa v smislu rej-ske kulture. Družbene spremembe so povzročile pretrganje stikov z zahodom. Sosednje države, predvsem Avstrija in Italija so po vojni uspešno nadaljevale in razvijale kmetijstvo, tako da danes za njimi močno zaostajamo, pred ^ svetovno vojno pa temu ni bilo tako. Vrhniški kmetje, ki so večinoma vsi živinorejci, so v okviru svoje Kmetijske zadruge in Zadružne mlekarne v večji meri ohranili rej-sko kulturo in smisel za povezovanje med seboj, kot je to bilo značilno za Slovenijo. Pa vendar so kmetje čutili potrebo po več združevanja in strokovnega dela na področju govedoreje. Zato smo po razstavi govedi I. 1984, ustanovili Selekcijsko skupnost, ki je delovala do decembra 1991, ko smo na občnem boru ustanovili Govedorejsko društvo Vrhnika. Društvo ne bo delovalo osamljeno, saj se sirom po Sloveniji ustanavljajo podobna društva, ki se bodo povezala v Rejske zveze za posamezne pasme. tajnik društva Janez Drašler Občinski praznik Predlagan je 10. maj Na 13. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Vrhnika, ki je bila 19. 12. 1991, so obravnavali osnutek odloka o praznovanju občinskega praznika, ki predvideva spremembo le-tega s 6. maja na 10. maj. Po razpravi je bilo sprejeto, da se osnutek odloka preimenuje v delovno gradivo, katerega besedilo se objavi v Našem časopisu. Rok razprave pa je 60 dni. S tem se omogoči vsem občanom, da s svojimi mnenji in pri- pombami sodelujejo v širši javni razpravi. Zato vas pozivamo, da pisno ali telefonsko posredujete svoje pripombe in mnenja o praznovanju in spremembi občinskega praznika, kot to predvideva delovni osnutek odloka, in sicer na tajništvo občinske skupščine (751-157 ali Uredništvo Našega časopisa (751-021 -int. 222). DELOVNI OSNUTEK Na podlagi 201. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. iz dela skupščine Na seji občinske skupščine so 30. januarja največ razpravljali o osnutku odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1992. Glede na to, da je v veljavi nov republiški zakon o javni porabi, so na skupščinsko sejo povabili tudi poslanca v republiški zbor občin gospoda Janeza Jerino, ki bi najbrž znal najbolje razložiti ta zakon, vendar, žal, povabljenega na sejo ni bilo. Sploh pa pravijo, da se prikaže malokdaj. Obrazložitev k osnutku odloka je potem podala Slavka Ger-dina, vodja proračuna. Na vprašanje, po kakšnem ključu se financirajo posamezne krajevne skupnosti, je odgovoril predsednik skupščine g. France Kvaternik, da je prispevek iz občinskega proračuna odvisen od plana posamezne krajevne skupnosti. Če nihče ne predloži načrta za lasten razvoj na občino, mu pač ne dodelijo denarja, kar pomeni, da je od pripravljenosti vodilnih ljudi v posameznih krajih odvisen tudi razvoj kraja samega. To bi bilo tudi v premislek volilcem ob prihodnjih volitvah. Poslanec Tomaž Grom je predlagal naj bi v korist občinskega proračuna zahtevali od ministrstva za obrambo rento za zemljišča, kjer stojijo vojaški objekti, saj gre za koristi cele države in naj bi bili tudi stroški enakomerno porazdeljeni. Dogovorili so se, da bodo zahtevali zaenkrat samo denar za nadomestilo plač tistih zaposlenih, ki sedaj služijo v TO kot stražarji vojaških objektov, plačujejo pa jih firme, kjer so sicer redno zaposleni. Poslanec Andrej Ocepek je imel pripombo na plačevanje prispevka za zdravstvo, ki ga plačujejo vsi zaposleni v občini. Do naslednje seje bodo pripravili gradivo za glasovanje o plačevanju tega prispevka. Franjo Modrijan je vprašal, kam so knjiženi dohodki od davka na posek in prodajo lesa, saj je bilo v letu 1991 posekano veliko lesa. Dobil je odgovor, da sečnja ni bila dovoljena, torej tudi davek ni bil odmerjen, (moja pripomba: sistem kavelj 22). Franc Pasetta je imel pripombo na nerazumljivost teksta in na povečanje pooblastil izvršnega sveta. Na seji so sprejeli tudi osnutek odloka o javnih zavodih, ki so ga spremenili v predlog odloka. Gre za osnovne šole, otroške vrtce in glasbeno šolo. Kaže, da se iz prejšnega sistema v teh panogah ni kaj prida spremenilo. Ravnatelje slej ko prej imenuje Izvršni svet. Potrdili so tudi sklep o imenovanju Toneta Janežiča za glavnega in odgovornega urednika Našega časopisa, ki je to delo doslej opravljal kot v.d. Sicer pa je to občinsko glasilo v finančnih težavah, saj so mu iz občinskega proračuna namenili premalo denarja in bo najbrž izhajal na vsaka dva meseca, če se ne bo pojavil kak sponzor. O ukinitvi časopisa pa zaenkrat ne bi razmišljali, saj bi ga občani pogrešali (vsaj nekateri tako pravijo). Lepo bi bilo, ko bi se tudi bralci »Našega časopisa« oglasili, kaj menijo o bodočem izhajanju njihovega glasila in morebiti izrazili tudi željo, o čem bi radi brali. Hvala! F. C. 31/79, 5/82, 11/86 in 2/87), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne... sprejela ODLOK O PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA 1. člen 10. maj, dan, ko se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar, se razglaša za občinski praznik občine Vrhnika. 2. člen Praznovanje občinskega praznika obsega literarne, glasbene, likovne in druge prireditve. Kulturni dogodki ob občinskem prazniku poudarjajo lik in dediščino pisatelja Ivana Cankarja. 3. člen Vsakoletni podrobnejši program praznovanja občinskega praznika pripravlja predsedstvo Skupščine občine Vrhnika, za njegovo izvedbo pa so zadolžene strokovne službe občine Vrhnika, pristojne za družbene dejavnosti skupaj s pripravljalnim odborom. 4. člen Posamezni kulturni dogodki in prireditve se lahko organizirajo v različnih krajih občine Vrhnika, upoštevajoč pogoje in vsebino posameznih prireditev. 5. člen Ob praznovanju občinskega praznika se podeljujejo priznanja občine Vrhnika. 6. člen Sredstva za praznovanje občinskega praznika zagotavlja občina Vrhnika. 7. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z istim dnem neha veljati Odlok o proglasitvi 6. maja za občinski praznik občine Vrhnika, ki ga je sprejela Skupščina občine Vrhnika, dne 2. 2. 1977. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika dipl. inž. France KVATERNIK Vrhniško zdravstvo se odpira in približuje občanom Vse večkrat smo upravičeno ali pa tudi neupravičeno kritizirali delovanje in storitve vrhniškega zdravstvenega doma. Zdravstveni delavci pa so po svojih močeh poizkušali kar najbolje reševati nastale probleme. Prav gotovo pa nam nova organizacijska struktura delovanja Zdravstvenega doma Vrhnika prinaša novo kakovost organiziranosti in tudi možnost boljših in bolj kakovostnih zdravstvenih storitev, saj se bo vsak zdravnik lahko bolj posvetil svojemu pacientu. Novo vodstvo Zdravstvenega doma se tudi zaveda, da je problem reševanja zdravstva naš skupni cilj, to je zdravstvenih delavcev in občanov (krajanov), ki živijo v istem okolju. Zato naprošajo vse občane oziroma evidentne paciente, da pripomorejo k izboljšanju delovanja Zdravstvenega doma s svojimi pripombami, idejami, sugestijami in drugimi nasveti. V ta namen so v čakalnicah nabiralniki, kjer lahko anonimno oddaste svoje pripombe. Gotovo bo vsaka dobronamerna pripomba koristila za izboljšanje dela, ne pa da se odločamo za kritike na raznih mestih, kjer ni pravi kraj za razreševanje problemov. Vrata so odprta, bodimo tudi mi sooblikovalci reševanja problematike ZDRAVSTVA. S. S. Obvestilo bralcem! Uredništvo Našega časopisa se je preselilo iz spodnjih prostorov pod sodiščem, Cankarjev trg 8, v zgradbo občinskih upravnih organov, Tržaška cesta 1. Pisarna je v pritličju Skupščine občine Vrhnika, kjer je od 1,1.1992 stalno zaposlen tudi sodelavec Našega časopisa Simon Seljak, na katerega se lahko obračate z vsem, kar zadeva Naš časopis. Nova je tudi telefonska številka - 751-021 int. 222 {telefax 751-132), Nasiednja številka Našega časopisa bo izšla konec februarja, zato vsa gradiva zbiramo do ponedeljka, 24. 2,1992. « UREDNIŠTVO »NČ« Telefonija bo...? Po desetih letih čakanja na telefonski priključek je že več naročnikov med pokojnimi. Mi, še živeči, se sprašujemo, ali imajo to stvar v rokah popolnoma nesposobni ljudje. Če so naročniki, je tudi denar. Vsi naročniki pa dobivamo že deset let v tolažbo samo podaljšan rok. Zakaj in kje se zatika, je upravičeno vprašanje. Prizadeti naročniki PTT Vabilo! Karate klub Vrhnika prireja tradicionalni turnir v karateju, sobota 8. 2. 1992 ob 10.30 v telovadnici Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Tekmovali bodo karateisti iz cele Slovenije v vseh kategorijah do 16 let. Vabljeni! Obvestilo Obveščamo vse občane občine Vrhnika, da so s 1.1. 1992 nove uradne ure za poslovanje s strankami v vseh občinskih upravnih organih in strokovnih službah: - v ponedeljek, torek, četrtek od 7.30 do 10.00 in od 10.30 do 14.30 - v sredo od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 16.30 - v petek pa od 7.30 do 12.30 Na podlagi 77. člena zakona o dohodnini (Uradni list Republike Slovenije, št. 48/90 in 34/91) izdaja Ministrstvo za finance - Republiška uprava za družbene prihodke POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine, davka od dohodkov \t dejavnosti in davka od dohodkov iz premoženja za leto 1991 DO 28. FEBRUARJA 1992 MORAJO NAPOVED VLOŽITI: 1. Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti o dohodkih, doseženih v letu 1991; 2. Zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja o dohodkih, doseženih z oddajanjem premoženja v najem v letu 1991, ki po pogodbi traja najmanj eno leto; DO 31. MARCA 1992 MORAJO NAPOVED VLOŽITI: 3. Zavezanci za dohodnine o dohodkih, doseženih v letu 1991. Če je vložitev napovedi za dohodnino vezana na podatke o davčni osnovi za posamezno podvrsto dohodnine, ki se ugotavlja z odločbo davčnega organa po preteku leta, mora zavezanec vložiti napoved za dohodnino v 15 dneh od dneva prejema odločbe. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke pri davčnem organu občine, na območju katere so vpisani v register zasebnikov; - zavezanci iz 2. točke za dohodke iz nepremičnega premoženja pri davčnem organu občine, na katere območju nepremičnina leži, za dohodke iz premičnega premoženja pa pri davčnem organu občine, kjer imajo zavezanci stalno prebivališče. Zavezanci, ki dosežejo dohodke z oddajanjem premičnega premoženja v najem in niso rezidenti Republike Slovenije, vložijo napoved pri davčnem organu občine, na območju katere so bili dohodki doseženi; - zavezenci iz 3. točke s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri davčnem organu občine, na območju katere imajo stalno prebivališče, zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pa pri davčnem organu občine, na območju katere so imeli začasno prebivališče. Napoved za odmero dohodnine in davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu. Obrazec napovedi za odmero dohodnine se dobi pri Cankarjevi založbi na Vrhniki, drugi obrazci napovedi pa na Upravi za družbene prihodke. Zavezanec-posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev, za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 50.000 tolarjev; - če ne vloži v zgoraj navedenem roku, ki je določen z zakonom, napovedi pri pristojnem davčnem organu; - če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero. Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja. MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za družbene prihodke Po Demosu demos Verjetno se marsikdo vpraša, kaj je tisto, kar je držalo in še drži skupaj stranke s tako različnimi pogledi in ideologijami, kot sta na primer socialdemokratska in krščansko demokratska stranka. Poglavitni vzrok za tako koalicijo moramo poiskati v težnji ljudi, organiziranih v teh strankah, pa tudi njihovih simpatizerjev, po spremembi sistema, predvem pa v veliki želji po samostojni državi. Slednje je odločalo o tem, da so posamezne stranke v DEMOS-u znale potlačiti medsebojne razlike v korist poglavitnega skupnega cilja. Da ima DEMOS zares zasluge za priznanje samostojnosti Slovenije, je pač treba priznati, če je komu prav ali ne. Res je, da so se programu osamosvajanja pridružile tudi stranke opozicije in tako precej pripomogle k zmanjšanju zapletov okrog priznavanja. Res pa je tudi, da je vladajoča koalicija imela pogum, ki ga slovenska komunistična partija v 45 letih svoje absolutne vladavine ni zbrala. Svetla izjema je bil v zadnjem času Milan Kučan, ki je tvegal razdor z beograjskim enoumjem. S priznanjem samostojnosti je nastal v DEMOS-ovi koaliciji prazen prostor in na površje prihajajo vse večje razlike med posameznimi strankami pa tudi znotraj njih. Marsikje pa se ljudje, ki so dve leti delali za isti skupni cilj, skušajo z malce romantične nostalgije upreti razpadu združenja. Tako se dogaja tudi v vrhniškem DEMOS-u, katerega člani so se zbrali na skupnem sestanku v petek, 17. januarja. Zaradi vezi, ki so se spletle med ljudmi v času dveletnega dela, so sklenili, da bodo še naprej vztrajali skupaj. V ta namen so poslali republiškem vodstvu posebno izjavo z željo, naj bi se DEMOS ne razšel. Vendar pa se nekateri že zavedajo, da bo čas prinesel svoje in se bo razkol, podoben tistemu v SDZ, kaj kmalu pokazal tudi v drugih strankah in med njimi, kajti razlike so tu, postajale bodo vse bolj očitne in še tako dobronameren opazovalec jih bo moral priznati. O vsem pa bodo seveda odločali ljudje, organizirani v strankah in morebitne nove koalicije nas ne smejo presenetiti. Torej: po DEMOS-u ljudstvo. F. C. PREJELI SMO 6. maj občinski praznik da ali ne Vprašanje prihaja v skupščinske klopi že od prvega zasedanja skupščine tega sestava. Družbeno politični zbor Skupščine občine Vrhnika je na svoji seji 11.3. 1991 soglasno sprejel sklep, naj se umakne iz javne obravnave lanskoletni predlog osnutka odloka o spremembi datuma občinskega praznika. Sklenil je tudi, da se v čast rojstnega dne pisatelja Ivana Cankarja organizirajo na Vrhniki Cankarjevi dnevi. Po uskla-jevalni seji 25. 4. 1991 so vsi zbori skupščine sprejeli sklep, da se to vprašanje umakne z dnevnega reda. Kljub sklepom je predlog, da 6. maj ne bi bil več občinski praznik, letos ponovno prišel na skupščinski dnevni red. Že lani je Zveza borcev NOV Vrhnika protestirala proti predlogu in svoj ugovor tudi utemeljila. Prav tako smo prizadeti in globoko užaljeni tudi letos. Lani smo na sestankih organizacije razpravljali o predlogu in označili spreminjanje občinskega praznika za grob napad na NOB in skrunje-nje spomina na vse tiste Vrhni-čane, ki so žrtvovali svoja življenja za izgon okupatorja iz naše domovine. 6. maj je dan, ko je bil okupator izgnan tudi z Vrhnike in so bile izpolnjene vroče želje in pričakovanja večine Vrhničanov, dosežen je bil cilj večine Slovencev, ki so se v Osvobodilni fronti ali z orožjem v roki borili za svobodno Slovenijo. Italijansko-nemška fašistična okupacija je namenila smrt slovenskemu narodu. Slovenci smo se temu uprli. Zavedajmo se, da je okupacija prinesla k nam vse, kar se je dogajalo v tistih težkih štirih letih - upor, represalije, elemente bratomorne vojne in smrt številnih občanov, največ pod taktirko tujcev. Še nekateri povojni dogodki so posledica okupacije. Zato mora biti dan, ko je bila izgnana okupatorska vojska iz našega kraja, posebno zapisan v našem spominu in zgodovini. To posebno velja za Vrhniko, saj je leta 1942, ko se je v naših krajih razmahnil upor, v organizaciji Osvobodilne fronte delovalo več kot 80 % naših občanov. V letu 1943-44, ko je pod pritiskom okupatorja osvobodilno gibanje upadlo, je OF podpiralo še vedno okrog 75 % vrhniških družin. O tem obstajajo v arhivih natančni popisi sodelavcev NOB. Kaj je Vrhničanom pomenil dan osvoboditve, nazorno in nepristransko prikazuje opis velikega zborovanja in pohoda množic po Vrhniki štiri dni po njeni osvoboditvi, ki ga je v šolski kroniki opisal takratni upravitelj šole na Vrhniki. »Na čelu povorke so šli zastavonoše z narodnimi zastavami, sledila sta jim godba in konjenica. Množica transparentov se je dvigala v zrak, v rokah je plapolalo polno zastavic, skoraj vsakdo je nosil na prsih petokrako zvezdo. Menda še nikoli ni doživela Vrh- nika, ne po množici ljudi ne pO navdušenju in okrasu tako veličastne povorke, kot je bila ta. S sleherne hiše ali okna se je vili nova slovenska ali jugoslovanski zastava s petokrako zvezdo.« Vrhničani so že takrat ta dan doživljali kot praznik, čeprav je bil uradno razglašen pozneje. Ni pravično, da našega velikega, rojaka, pesnika in pisatelja Ivani Cankarja, borca za svobodno I pravično družbo, da se njegovo ime in datum rojstva izkorišča za izničenje tako pomembnega dogodka, kot je osvoboditev njegove Vrhnike izpod tujčevega jarma. Cankar je v svojih delih izpovedoval globoko občutenje krivic, ki jih doživlja mali tlačeni narod, zato je bil navdih za boj proti okupatorju I boj za socialno pravičnost. Vrhničani smo na Cankarja ponosni 1 tudi oddolžili smo se mu. V centri mesta stoji njegov spomenik ni trgu, ki nosi njegovo ime: po njerfi se imenuje šola, knjižnica in da ne naštevamo dalje, koliko je spominov nanj. Moramo se zavedati, da brel NOB in zmage nad fašizmom skupaj z zavezniki (danes ne bi mooj sanjati o sedanjem zmagovite^ koraku in o samostojni Sloveniji NOB je bil in bo ostal sestavni del stoletnega boja Slovencev za svobodo in samostojno državo, in td_ kot najtežji, najbolj krvav in odločilni del tega boja. Res nas je tistih Vrhničanov, Ki smo leta 1945 občutili radost osvoboditve, manj kot tedaj. Tudi če ti še vsi živeli, nas ne bi bilo za velike večino, kajti Vrhnika je doživeli veliko priseljevanje v svojeft ogromnem napredku zadnjih 45 let. Kljub temu menimo, smo prepričani, da mora biti tako pomemben dan vreden vsega spoštovanja tudi pri mladih in priseljenih Zakaj hočejo nekateri po vsej sil> izničiti dejanja dobe. katere sadove uživajo? Ponavljamo apel, ki smo ga napotili lansko leto na delegati skupščine, da predlog o spremembi datuma občinskega praznika zavrnejo. Izvršnemu svetu pi predlagamo, naj umakne z dnevnega reda skupščine predlo§ o spremembi datuma občinskega praznika. Pripravi naj sklep o načinu praznovanja letošnjega občinskega praznika, ki ga je mogočt povezati tudi z rojstnim dne 4 Ivana Cankarja 10. maja in dne' vom osvoboditve Vrhnike 6. maja. Lani, ko je bil umaknjen predloj o spremembi občinskega prazniki z dnevnega reda, je Skupščina organizirala Cankarjeve dneve, kjel .so bili navzoči tudi borci. Borčevska organizacija pa je 6. maja položila venec na grobnico padlih nS Drči, česar se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine gospoi Kvaternik. Zakaj letos ponovno zapletamo Občinski odbor Zveze borcev Vrhniki VOJAŠKI OBJEKTI Razdelitev po interesih V začetku decembra je bil v zgradbi vrhniške občinske skupščine sestanek predsedstva SO z Miranom Bogatajem, namestnikom ministra za obrambo, šlo pa je za usklajevanje interesov Pri določitvi bodočih uporabnikov objektov, ki jih je Jugoslovanska armada imela v uporabi v vrhniški občini. Na obrambnem ministrstvu sodijo, da je vrhniška občina strateško zelo pomembna in da bo večino objektov uporabljala slovenska vojska. Na Ljubljanskem vrhu bo radar, v vojašnici Ignac Voljč učni center in enote redne vojske, zaradi premajhnih nastanitvenih zmogljivosti bo ta učni center nekaj pasa še v vojašnici Ivana Cankarja, ki pa bo pozneje izpraznjena £ namenjena civilni uporabi. Spodnji deli vojašnice Ivan Cankar naj bi bili do konca leta izpraznjeni. V samskem domu naj bi bili ljudje, ki bi bili zaposleni v učnem centru. Skladišča v Borovnici bo slovenska vojska še uporabljala. Vse drugo je obrambno ministrstvo pripravljeno odstopiti v najem najbol-semu ponudniku in pripravljeno upoštevati predloge občine Vrhnika. V razpravi, v kateri so bili izraženi interesi in vprašanja vrhniške strani, je bilo med drugim ugotovljeno tudi tole: da občina lahko zbira interesente za vojašnice, ki jih ne bo potrebovalo obrambno ministrstvo, kmetijska zemljišča ob vojašnici je mogoče dati v najem bivšim lastnikom oziroma drugim interesentom. Vojšakih stanovanj ni mogoče "oddati v najem niti ni možen odkup, vselitve po 25. juniju 1991 so nične. Bivši dom JLA lahko občina takoj dobi v najem, finančnih sredstev, ki jih je občina morala prispevati pri nakupih vojaških stanovanj, ni mogoče upoštevati. Črpališče pri pekarni lahko Žito takoj dobi v najem. Skladišča in zemljišč na Strmici ministrstvo za obrambo ne potrebuje. Zemljišča okrog skladišč v Borovnici bodo po pregledu posebne komisije lahko namenili tudi drugim dejavnostim. Ministrstvo za obrambo ne namerava poravnati dolgov, ki jih je pustila vojska. Sicer pa je o tem podpisan poseben dogovor, ki ga objavljamo v nadaljevanju: Na podlagi razgovora med predstavnikom Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in predstavniki Skupščine občine Vrhnika, ki je bil na Vrhniki, dne 4. 12. 1991 skleneta MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Republike Slovenije, ki ga zastopa -Janez Janša, minister za obrambo RS in IZVRŠNI SVET SO VRHNIKA, ki ga zastopa predsednik inž. Vili Granda naslednji DOGOVOR Na podlagi ugotovitev o potrebah Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in o interesih Skupščine občine Vrhnika o uporabi objektov in zemljišč, ki jih je na območju občine Vrhnika zapustila JLA, Ministrstvo za obrambo RS pooblašča Skupščino občine Vrhnika, da s svojimi strokovnimi službami: 1. vodi postopke in izbere najugodnejše ponudnike za najem - vseh kmetijskih zemljišč, ki jih je uporabljala JLA in ki so neposredno ob vojašnici Ivan Cankar na Vrhniki; - skladišče v spodnjem delu vojašnice Ivan Cankar na Stari Vrhniki z upoštevanjem, da bodo ti objekti predvidoma izpraznjeni in dani v uporabo do konca leta 1992; - stanovanjski del vojašnice Ivan Cankar na Stari Vrhniki (zgornji del) z upoštevanjem, da bodo ti prostori izpraznjeni in dani v uporabo po preselitvi gojencev v učni center vojašnice Ignac Voljč; - vseh skladišč in spremljajočih površin na Strmici nad Zaplano; - vseh površin in objektov pri skladišču v Borovnici, ki jih JLA ni uporabljala za skladiščenje, pod pogojem, da bo skupna strokovna komisija potrdila možnost uporabe; - vodno črpališče pri Podjetju Žito na Vrhniki. 2. vodi postopke in izbere kupca za prodajo tistih objektov in zemljišč, za katera bodo obstojali v bodoče interesi in možnosti za odkup; . II. ^ naiemnikom, ki ga bo izbrala pooblaščena oseba občine Vrhnika Podpiše najemno pogodbo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. III. Skupščina občine Vrhnika lahko takoj najame objekt bivšeaa Doma JLA ha Vrhniki. Ministrstvo za obrambo RS se obvezuje pristojni strokovni službi SO Vrhnika zagotoviti vso razpoložljivo dokumentacijo o objektih in zemljišč, za katere je dogovorjena oddaja v najem in prodaja. Prav tako bo omogočilo dostop strokovnjakom ogled teh objektov na podlagi zahtevka pristojne strokovne službe oz. predhodnega dogovora. REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 363/1 IZVRŠNI SVET Uatum: 7. jan. 1992 PREDSEDNIK GRANDA VILI dipl. inž. Številka: 1/2-864-01/91 Datum: 11/12-1991 Borovnica išče svoj znak Ali bi znali povedati, kaj je tisto, kar določa vaš kraj? Borovnicam imajo od januarja komisijo, ki jo je imenoval svet krajevne skupnosti, ki se ukvarja s tem vprašanjem. Značilnost predvojne Borovnice je bil prav gotovo velik železniški most, ki je povezoval bregova nad dolino in krajšal velik ovinek, po katerem bi morali sicer speljati železniško progo. Od velikega mostu je ostal le en steber. Tega je skupščina razglasila za tehnični spomenik, ki ga bo treba primerno zavarovati, da ne bo propadal naprej. Velika znamenitost je tudi soteska Otavščice, kjer se voda čez pet slapov preliva proti dolini skozi Pekel. Z zanimivim rastlinjem bi tudi to lahko določalo tisto točko, v kateri se prepoznavajo prebivalci doline. Ne nazadnje je posebnost doline tudi lesna industrija, ki se je razvila na izročilu predvojnih žag. Ljudje v dolini so se veliko ukvarjali s predelavo lesa. K temu sodijo tudi gozdovi nad dolino, tista kmetova zakladnica, v katero je vselej hodil, da se je prebijal skozi življenje. Tudi barje določa življenje prebivalcev Borovnice in okolice. Poseben način kmetovanja z jarki, ki odvajajo vodo, je prav tako značilnost teh krajev. Skupina ljudi, ki zdaj izbirajo možnost, kako kraj predstaviti v jasni podobi ali z jasno prepoznavnim simbolom, vam bodo zelo hvaležni, če jim boste sporočili svoje poglede na to, kaj bi radi videli v borovniškem znaku. Predloge pošiljajte na svet krajevne skupnosti za komisijo za znak Borovnica. (N. Č.) USTANOVNI ZBOR DEMOKRATSKE STRANKE Vrhnika je bogatejša za novo stranko Le dva dni pred prvim kongresom Demokratske stranke, 19. decembra 1992, so se v mali dvorani Cankarjevega doma strankarsko organizirali tudi vrhniški demokrati. Na ustanovnem zboru demokratov, na katerega so povabili koordinatorja stranke g. Igorja Bavčarja, so spregovorili o aktualni družbeni in gospodarski situaciji v Sloveniji in vrhniški občini. Gost večera je prisotnim spregovoril o razlogih za razcep Slovenske demokratične zveze, ki je povzročil odhod dela delegatov in dela vodstva s tretjega kongresa SDZ. Povedal je, da je glavni razlog razcepa premik večinskega dela stranke v desno, s čimer se večji del vodstva, zavezan prejšnji usmeritvi stranke, ni strinjal. Stranka se je vedno bolj delila na dva dela, kar se je poznalo tudi pri delovanju koalicijskih strank povezanih v Demos. Začelo je prevladovati načelo preglasovanja. Po Bavčarjevem mnenju je vprašanje kadrovske politike ena od tistih pomembnih stvari, ki jih Demosova koalicija ni uspela rešiti. Ponekod je prihajalo do načela: »važno je, da je človek naš, ne pa ali sposoben in usposobljen...« Nekaj Bavčarjevih poudarkov: DEMOKRATI demokratska stranka občinski zbor Vrhnika Cankarjev trg 8 uradne ure: torek in četrtek od 17. do 19. ure »V nasprotju z drugimi strankami mi ne mislimo, da poznamo odgovore na vsa vprašanja, vendar si bomo prizadevali za najboljše rešitve. Zadnje volitve so bile v bistvu volitve proti prejšnjemu režimu. Vodilna koalicija je bila zelo živopi-sana. Sedaj prihaja čas, ko se bodo ljudje opredeljevali za stranko na podlagi programov. Naš odnos do Demosovih uspehov in neuspehov ni tako odklonilen. Evidentno je, da Demos ni sposoben rešiti gospodarskega sistema, proračuna, socialnega vprašanja itn. Nismo odgovorni za določena vprašanja v koordinaciji vodenja Demosa. Po novem letu bo prišlo do krize, ki pa jo bo potrebno preživeti. Čez dva dni bo kongres naše stranke. Iztočnica programskih dokumentov so gospodarstvo, ki je osnova za elaborat vseh ostalih, socialni program, ter program neprofitnih družbenih dejavnosti. Temeljno sporočilo kongresa je, da se ne ustanavljamo zato, da bi vedeli, kako slabo nam gre, ampak, da pokažemo izhode in odgovore ter, da smo pripravljeni prevzeti nase tudi odgovornost.« V nadaljevanju so prisotni Bavčarju postavljali vprašanja. Zanimala jih je politika demokratske stranke do vzgoje in izobraževanja, odnos stranke do SDZ - narodno demokratske stranke, reševanje kolektivnih sporov, vprašanje prihodnjih koalicijskih povezav, odnosih s Hrvaško ter problematiki izselitve vojaških objektov iz mest oziroma iz njihove neposredne bližine, odnos stranke do narodnih manjšin. RAZGLAS V skladu s temeljnim zakonom o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-14/74) bomo izvajali novo izmero zemljišč v delu k. o. VERD. Naročnik in investitor sta Občina Vrhnika in Republiška geodetska uprava, izvajalec del pa je Geodetski zavod RS, Ljubljana. ' N Namen izmere je izdelava novih katastrskih načrtov v merilu 1:1000, ki bodo podlaga za izdelavo obnovljenega katastrskega operata, katastra komunalnih naprav in drugih projektov. Izmera bo zajemala: 1 ■ posestne meje med posestniki 2. vrsto rabe (kulture, zgradbe) 3. komunikacije (ceste, poti) 4. vodne površine (reke, potoke) Navodilo za zamejnicenje: Posestniki zemljišč bodo vabljeni z vročilnicami na mejni ugotovitveni postopek, na katerega se morajo odzvati. Zaradi hitrejšega postopka pozivamo vse vabljene lastnike, da s svojim sosedom - mejašem označijo potek posestne meje z lesenimi količki, tam, kjer to ni mogoče, pa z drugimi znaki. Vsa ostala navodila bodo lastniki dobili na kraju samem, ob izvajanju mejnega ugotovitvenega postopka. OPOZORILO Mejnikov, ki so postavljeni v mejnem ugotovitvenem postopku, ne sme nihče poškodovati, prestavljati ali uničiti. OBČINA VRHNIKA GEODETSKI ZAVOD RS, GEODETSKA UPRAVA LJUBLJANA Cankarjev trg 4 Šaranovičeva 12 Delovno predsedstvo zbora demokratične stranke, je takoj dalo besedo Igorju Bavčarju, ki je spregovoril o aktualnih družbenih problemih. Po dokaj izčrpnih odgovorih sta g. Ronko Gostiša in g. Igor Novljan predstavila programska izhodišča za izdelavo občinskega programa stranke, ki jih je pripravil iniciativni odbor stranke. Odbor se je zavedal, da je treba članstvu, simpati-zerjem in somišljenikom predstaviti program, ki bo očiščen lepo-rečja in praznih predvolilnih obljub, temveč bo temeljil na realnosti in možnostih, ki jih imamo oziroma si jih lahko ustvarimo. V ta namen je bilo na zboru imenovanih pet delovnih skupin za pripravo občinskega programa, in sicer skupina za gospodarstvo, obrt in turizem, skupina za zdravstvo, socialo in pokojninsko zavarovanje, skupina za izobraževanje, kulturo in šport, SERVIS - SERVIS koles Matičič Tržaška cesta 74 61370 LOGATEC tel.: 061 741 637 skupina za ekologijo, komunalo in urejanje prostora ter skupina za kmetijstvo in gozdarstvo. Stranka si želi čim bolj sodelovati pri razreševanju gospodarske problematike, kajti gospodarske razmere so iz dneva v dan težje, nezaposlenost se vztrajno veča, življenjska raven nezadržno pada in skrajni čas je, da obrnemo gospodarske kazalce kvišku. Vizija gospodarskega razvoja Vrhnike v programu demokratske' stranke temelji na prihodu nove generacije podjetnikov in sproščanju ustvarjalne energije že do sedaj uspešnega manegmenta, predvsem IUV in Lika. Ob jasno začrtanih okvirih sodelovanja države in podjetništva bo slednje ustvarjeno akumulacijo prelilo v naprej dogovorjeno investicijsko porabo po merilu podjetniškega optimuma in s tem ustvarilo pogoje za lasten razvoj, zadovoljilo širše občinske skupne potrebe in ustvarilo pogoje za razumen odnos do socialno šibkih slojev. Na ustanovnem zboru je bilo izvoljeno vodstvo občinskega zbora. Za predsednika občinskega odbora demokratske stranke je bil izvoljen Bojan Ščukovt, nadzorni odbor bo vodil Ronko Gostiša, v pokrajinski koordinaciji pa bo vrhniške demokrate predstavljal Ric-hard Beuermann. R. B. Slavko PUZIGACA Usnjarska 3 61360 VRHNIKA tel.:06V751-309 Izdelava modnih DEŽNIKOV in reklamnih senčnikov po naročilu PREJELI SMO Predramiti TD Vrhnika Zavedam se, da mojemu predsedniku Turističnega društva Vrhnika moj članek ne bo niti najmanj všeč, kot mu tudi niso bili moji dopisi in opozorila v iztekajoči se mandatni dobi. Toda preveč je že dokazov v tem, da društvo že sedem let ni pripravilo občnega zbora, kar je povsem dovolj utemeljen sum marsikaterega Vrhni-čana, da je dejavnost društva-v veliki krizi in da je dejavnost skoraj v celoti zamrla, a žal prav ob stoti obletnici njegovega obstoja. Dogodek, ki je bil uresničen na občnem zboru 17. maja 1984, je narekoval malomarni odnos do gostišča v Močilniku, ki ga je v noči med 3. in 4. februarjem 1984 uničil požar, je izkupiček takratne zahteve tovarišev, da se za vsako ceno zamenja oziroma odstrani takratni predsednik društva, ki bi mu lahko očitali le to, da je branil na račun požara sleherno in odločno okupacijo Močilnika, ki jo je izvajal najemnik Močilnika, vezan s pogodbo štev.: 204/69 iz leta 1969. Da je društvo tik pred pokopom, ne gre zanemarjati odgovornosti predsednika društva zaradi zelo redkih sej UO in da samovoljno odloča, kdo od članov UO sme in kdo ne sme na njih sodelovati. Tako so o zelo pomembnih zahtevah odločali v zelo ozkem krogu, kar je povzročilo, da se je UO raz-šel in seje so bile v večini primerov nesklepčne. Ne gre prezreti dejstva, da je zavlačevanje sklica uuuioya <..jora v nedogled, ki bi moral o marsičem sklepati in odločati, postalo za člane društva njihovo sodelovanje povsem odveč. Za stanje, kakršno v društvu je, pa ne velja graja samo njemu, temveč so zanj odgovorni vsi tisti tovariši, ki so proces izvedli. Nesreča je tudi v tem, da sedanji UO vseh sedem let deluje nezakonito, saj se ni nihče potrudil, da bi spremembo overovil pri pristojnemu organu na občini. Prejšnje vodstvo je to storilo 22. 6. 1981. Nedavno je bila prižgana zelena luč za obnovitev turistične dejavnosti s strani predsedstva občine, ki je društvu dodelilo prostor na Cankarjevem trgu 4. Sedaj je na potezi obnova članov v TD. Ker smo nekoč že imeli več kot 300 članov in zelo razvejano dejavnost, bi bilo za nadaljnji razvoj turizma zaželeno, da se nekdanji člani društva s svojim podmlac kom ponovno pridružijo in prispevajo svoj delež, da se stanje izboljša in povrne zaupanje. Med člani društva naj na občnem zboru, kadar ga bodo organizirali, izberejo novo vodstvo, ki bo skrbelo za razvoj turizma v skladu s programom, upoštevalo društvena pravila in skrbelo za ohranjanje imetja, ki si ga je društvo z muko pridobilo v 100 letih njegovega delovanja. Novemu vodstvu želim mnogo uspeha. FRANC OKRAJŠEK Qtrnnnet r\ri t ■i#aIiowIi')kiii ■ 'Jenosti Parcel' ki b0 onemogočala PLAKATIRANJE ga nameni 23 nameščanje plaka- OirpnUSl pil UV6ljaVljanjU ekonomično obdelavo. V teh pri- r,-MrvM 1 inHIWC tov in obvestil humanitarnih, šport- ■ ■ n merih se v korist upravičenca, či- nih in kulturnih ter političnih organi- PraVIC IZ ZdKOnd O gar zemljišče, ki je bilo podržav- \ m ■ IVh TT*% a-"**»» 1A|IM zacij. *« . .. ... Ijeno in leži v območju kompleksa 1* j |§ jj i JS| If I I 9lll™T9lTi Obema lahko za posamezna ob- denaCIOnallZaCIll kmetijskih zemljišč v družbeni last- ■ %■«■■■ močja določi način izvajanja dejav- _* _ nini, vzpostavi solastninska pra- _ nosti plakatiranja. " vica. Zavezanci (sedanji uporab- ... . ,. ,,. . Za vsebino plakata oz. sporočila Smisel Zakona o denacionaliza- Posredovanje informacij (od va- niki družbenega zemljišča) imajo vseh informacijskih možnosti, tu gomera, ki bo od 1/1-199¿ dalje odgovarja naročnik storitve, ciji (Ur. list RS, št. 27 z dne 29/ bila na gasilsko veselico do obve- še nadalje pravico uporabljati ne- mislimo predvsem na interni pro- opravljala dejavnost plakatiranja Izvajalec je dolžan zagotoviti na- 11-1991) je odprava krivic, ki so stila o krvodajalski akciji) je na premičnino za svojo dejavnost gram kabelske televizije oz. lokalni na območju občine Vrhnika. Orga- ročnikom storitev sprejem naročil bile storjene v letih 1945-1963 in vsak način dovolj pomembno, da vendar le za dobo, ki je največ 7 let teletekst, prav gotovo še nismo iz- nizatorje prireditev želimo v nada- med uradnimi urami, privatizacija družbe. Odprava kri- bi sporočilo moralo priti do vsa- 0d uveljavitve Zakona o denaci- koristili, dejstvo pa je, da nam tudi Ijevanju seznaniti s tistimi določili Izvajalec opremi vsak plakat vic je v zakonu mišljena kot vračilo kega občana. onalizaciji oziroma največ 12 let klasična oblika sporočanja (s pla- pogodbe, ki so najbolj pomembna z ¿¡gom na mestu, ki ne škoduje krivično odvzetega takratnega pre- Na¡ navedemo še nekai do- v primerih trajnih nasadov. Za ta kati) ne uspeva najbolje. Nekontro- za urejeno izvajanje dejavnosti vsebini p|akata. moženja. To pomeni, da gre za membn¡h do|0cN Zakona 0 den£ci. čas upravičenec in zavezanec lirano Plakatiranje prav gotovo ne plakatiranja (|zraz „izvaja|ci<< pomeni {irm0 odpravo le dela krivic oz. le dela ona|izaci|i 303 aenaC' skleneta najemno pogodbo. Če pa PrisPeva k urejenemu videzu kraja Ta določila so predvsem: TAM-TAM, izraz »naročnik stori- škode, katera je bila storjena lju- 1' pride do spora oz. da ne pride do in s sedanJ'm stanjem nikakor ne »Izvajalec opravlja dejavnost na We„ organi2atorja prireditve) dem z nasilnimi podržavljanji pre- • denacionahzacijska odločba sporazumne najemne pogodbe moremo biti zadovoljni. Razlogov celotnem območju občine Vrhnika. Nadzor nad izvajanjem deiavno- moženja. o vračilu premoženja se bo glasila 0 tem odloči sodišče v nepravd- za takšno stanje je več. Po eni Dejavnost izvajalca praviloma sti plakatiranja bo opravhal komu- V skladu z Navodilom za pošlo- na tisto fizično ali pravno osebo, nem postopku V času najema teh s,rani Je premalo možnosti za ne vključuje urejanja panojev dru- na|n¡ nadzornjk v prv¡ faz¡ nadzor vanje v zvezi z zahtevami za dena- katera je bila lastnik premoženja zemijišč si upravičenci (solastniki ustrezno nameščanje plakatov štev in krajevnih skupnosti ter na- pomeni boy opozarjanje pomeni cionalizacijo (Ur. list RS št. 32 v trenutku podržavljanja. To po- kompleksa kmetijskih zemljišč) in (Plakatna mesta so neustrezna ali meščanja reklamnih sporočil v lo- pa tud¡ odstranitev neustrezno na- z dne 24/12-1991) se priglasitve meni, da bo v primerih, ko so te zavezanci sporazumno ali v ne- Pa ilh sP|on ni>- P° dru9' strani Pa kalih in drugih poslovnih prostorih, mescenih p|akatov na stroške pri- pravic upravičencev do gozdov, osebe že pokojne, potrebno na so- pravdnem postopku razdelijo zem- se organizatorji različnih prireditev ki se nanašajo na dejavnost last- reditelja ¡n kaznovanje kršilcev na kmetijskih zemljišč in drugih ne- dišču izpeljati še dedni postopek; ijisaa, ali pa predlagajo uvedbo ko- znaJdejo vsak po svoje, ne glede, nika oz. najemnika lokala. podlagi odloka o javnem redu in premičnin, ki so bile vložene v letih # upravičence denacionali- masacijskega postopka; kdo (ali. kaj) je »žrtev«, ali bližnje Izvajalec je dolžan namestiti pla- miru Ten represivnih akcij si 1990 in 1991, ne štejejo za zah- • za ^SotXsX/Sh • podržavljena zazidana *^ k. ima-srnoto-, daraste na kate in druge sporočila v obsegu ,n veda ne želimo in smo prepričani, teve v smislu zakona o denaciona- oremozenie ie prešlo v državno stavbna zemljišča se ne vračajo, knziščuj f' Plaka«. kl vabl na pnre- roku, k, ga določi naročnik storitve. da bomo s tem da bom£s £ode|f> lizaciji. Občinski upravni organi so \' podlaqi pravneqa posla razen če so na njih trajni objekti dltev 00 koncu ,edna< ali pa avto- vanjem firme TAM-TAM zagotovili dolžni po uveljavitvi zakona o de- ^rúeneaazLdi grožnje sile al v lasti upravičenca; bu£,S«ESf aiaQ¿it¡9 , lÍÍar°Ín'k s,or;tve'n Jf aJalevjflM| D6CjLI8|CI OCj il S ¡¡£1 iO vsak upravičenec 18 mesecev vek oproščen, je davek na dedova- Hf ¿,~. 9H ' iwi '^Wi ■ IMJUJV časa za vložitev popolne vloge. Po nje v estahh dednih redih ali v pri- ^^ÉÉ . ¡HK I ---——--- zakonu ¡e določeno, da mora meru nesorodstva minimalno 5% ,,- ... upravni organ v času enega leta do največ 30% od vrednosti pode- §§ ■ , f . Ü1 LX k )>WfS Po mesecih more groze in S pripeljanim smo veroučno učil od vložitve popolne vloqe izdati dovanega premoženja; Hpl.'■ # 1411 M, obupa Hrvatje 3Z)e d 3)0 e" nico naPolndl do str0Pa' Tak0) ustrezno denacionalizaciisko od- MM—WÍ * ^ |HH> aRfs t * 9unci se P°9umno vračajo sicer v ponedeljek srno spet vse natovo- locbcrGle^natoTsstrfni ao% ZTcll!na"nZ\ZZ «—^ \ »|^nrV v negotovost, v svoje porušene ali rili na velik kamion s prikolico do- ustreznih republiških ministrstev sC.raviea^ HKS B JK | ' ranjene domove^ toda vračajo se da vrhn.sk. prispevek ,n v torek se n, izdanih nujnih podzakonskih 1 P HHBl % l domovino Morda je le konec nj,- zjutraj je avoprevoznik Cafu a, ki aktov in navodil, katere zakon tudi n,h oseb> I KL ■nBÉÉ hove kalyarije. Od nas se poslav- smo mu dolzn, veliko zahvalo za predvideva občinski upravni or- • nepremičnin tudi ni mogoče * vK^fwllP Ijajo s solzami hvaležnosti v oceh. pomoč, vse skupaj odpeljal gani drugih postopkov razen spre- vrniti: , Tini.......1—ll Prihajati so začeli v septembru v Umag. Spremljala sta ga župan ¡emania vloq in daiania informacij a) ce sluzi za opravljanje dejav- MBJBHlr ^M. ^^^^l prejšnje leto. V vrhniški občim so France Kvaternik in predsednik v zvezi z denacionalizacijo še ne nosti državnih organov ali za de- WKKtttK^m * JHHHBP' ''^HbIÍí?* prvi nudi,i dom Petrovčičevi iz vrhniških krščanskih demokratov opravliaio javnosti s področja zdravstva, i^^^^^^^S^B !|hl Stare Vrhnike in ga. Lenarčičeva. Jože Rus, ki sta tudi učinkovito vzgoje in izobraževanja, kulture H|^H^BH^aKK *'^7!