THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
NEC
GLASILO SLOV.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 190.
CHICAGO, ILL., TOREK, 1. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 1, 1929.
LETNIK XXXIII.
ITALIJANSKA MEJA SKRBNO ZASTRAŽENA Z VOJA-ŠTVOM. — STROGO NADZIRANJE TUJCEV. - SMRT-NO NEVARNO PREKORAČITI MEJO. — MUSSOLINI PREPREČIL IZSELJEVANJE.
Prelaz sv. Bernarda, Italija.
— Po poročilih očividcev, se je Italija obdala s pravim' kitajskim zidom. Vsi vhodi v državo, ali bolje rečeno, vsi izhodi iz države so močno zastraženi z vojaštvom, do zob oboroženim. Zlasti na meji proti Franciji in Švici v alpskem gorovju bi dobil neinformiran obiskovalec vtis, da se nahaja Italija v vojnem stanju s tema dvema državama. Cela meja je zavarovana z gostimi žičnimi ovirami, ob njih pa patrulirajo cele armade fašističnih miličnikov in rednih vojakov. Tujci-hribo-lazci so najskrbneje preiskani in strogo nadzirani in najmanjša pomanjkljivost v potnem listu te spravi v nevarnost, da preživiš tedne v italijanskih ječah. Ako imaš fotografski aparat seboj, si že na sumu, da si vohun in dobro se boš moral zagovarjati in nebroj dokazov doprinesti, da jemlješ slike le za svoj album. Na prehodnih stezah v gorovju so nabiti napisi, da bo italijanska straža ustrelila vsakogar, ki bi skušal prekoračiti mejo. In to ni sanjo grožnja, ampak, kakor dosedanje izkušnje kažejo, Italijani to brez pomisleka tudi v resnici izvajajo.
Ta skrbna straža ni postavljena toliko v namen, da bi tujce zadrževala od vstopa v Italijo, kajti Italijani vedo, da tujci prinašajo "novae", in to je bilo Italiji že od nekdaj glavni vir dohodkov; straža predvsem' pazi, da bi se kak Italijan ne predrznil in pobegnil v tujino; na tisoče in tisoče Italijanov bi namreč bilo pripravljenih, žrtvovati vse, ako bi mogli iti preko meje v Francijo ali Švico, kjer bi bil boljši zaslužek in lažje življenje. Ako bi torej Mussolini dovolil svobodno izseljevanje, bi bilo možno, da bi izgubil polovico svojih ljudi. Tako "rožnate" so razmere v Mussolinijevem kraljestvu.
-o-
INDIJANCI ZAHTEVAJO POPOLNE DRŽAVLJANSKE
PRAVICE Chicago, 111. — V petek so v dvorani tukajšnjega Art Instituta praznovali Indijanci svoj letni spominski dan. Ob tej priliki je prišlo do izraza, da Indijanci ne marajo biti več samo varovanci Zed. držav, da bi jih morala država čuvati v njih rezervacijah. Želijo biti enako drugim plemenom prosti in enakopravni državljani, ki bodo lahko sami odločali o svoji usodi. Za dosego teh pravic nameravajo sklicati za dne 26. sept. 1930 konvencijo, na kateri bodo zastopani delegati vseh indijanskih rodov.
-o-
— Chicago 111. — V neki tukajšnji bolnici se je izgubilo za $3,500 radiuma, ki ga uporabljajo za zdravljenje. Sumi jo, da ga je kaka strežnica vr gla pomotoma v smetišče. Kako draga snov je to, vidimo iz tega, ker ga je bilo samo 50 miligramov (pribl. 2 tisočinki unče) za ta denar.
viharji raz-D1RAJ0MESTA
Orkan prihrumel nad Florido, kjer je povzročil mnogo škode. — Se mnogo hujše je besnel nad Bahamskim o-točjem. — 20 mrtvih. —o—
Miami, Florida. — Upanje, da se bo vihar, ki je divjal zadnjo sredo nad Bahamskim otočjem, razgubil na oceanu, predno bo dosegel vzhodno obrežje Floride, se je izkazalo za varljivo. Ohranil je svojo divjo silo in nadaljeval svoje uničevalno delo nad cvetočimi floridskimi mesti. Da ni zahteval dosti človeških žrtev, se je bilo zahvaliti temu, ker se je prebivalstvo, izučeno po prejšnjih podobnih slučajih, izselilo v notranjnost dežele, ko je bila napovedana nevarnost. Najbolj so bila prizadeta mesta Homestead in Fort Lauderdale, kjer je bilo več oseb poškodovanih in mnogo poslopij razrušenih. V Homestead je bilo poslano večje števil,o zdravnikov in di;ugih pomožnih moči, da bi nudile ponesrečencem prvo pomoč. V mnogih krajih so morski valovi, ki so dosegli višino do 30 čevljev, razdrli 'obrežne naprave in poplavili ulice.
Veliko hujše, kakor v Floridi, pa je divjal vihar nad Bahamskim otočjem, vzhodno od floridskega polotoka. Bil je to najhujši orkan, kar ga kdaj pomnijo, in je besnel skozi celih 24 ur. V Nassau, glavnem mestu, je zahteval 20 človeških žrtev, in nobeno poslopje ni ostalo nepoškodovano. V mestu je vladala popolna tema, ker so bile vse svetilne naprave uničene, ulice je voda preplavila in ladje v pristanišču je vihar metal ob obrežje in jih razbijal. Skozi celi dan ni Nassau imel nikake zveze z zunanjim svetom.
-o--
JUDJE BODO PRAZNOVALI NOVO LETO Chicago, 111. — Dočim so Judje v navadnem življenju in pri trgovskem štetju prisiljeni po razmerah, da z nami vred praznujejo novo leto na dan 1. januarja, pade njih versko novo leto na 5. oktobra. Letos 5. oktobra se bo po njih štetju pričelo leto 5690.
-o--
KANDIDAT ZA KONGRES-MANA
Chicago, 111. — Nominacijo za kongresmana "at large" za državo Illinois je sprejel Edw. J. Hargrave, in sicer na republikanski listi. Volitve se bodo vršile dne 8. aprila 1930. V svojem proglasu kandidat obljublja, da se bo zavzel za far-marsko vprašanje, za delavce, za boljši razvoj avijatike in za znižanje dohodninskega davka.
-o-
V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jih citate?
NAJVIŠJI JEZ NA SVETU.
Slika nam kaže takozvani "Diablo" jez v severozapad-nem delu države Washington. Zdaj je v delu in kadar bo iz-gotovljen, bo visok 380 čevljev in dolg 1200 čevljev, in najvišji na svetu. Proizvajal bo 320 tisoč konjskih sil in bo zadrževal vodo v daljavi sedem milj.
nemci
zahtevajo PLEBISCIT
Parlamentu bo predložena spomenica, ki zahteva, da se
mora z Nemčije zbrisati ms.-
d«'ž krivde na svetovni vcjni. —o—
Berlin, Nemčija. — Že dolgo se je v Nemcih kuhala ne-volja proti svetovnemu nazira-nju, da je Nemčija zakrivila in povzročila svetovno vojno. Ta nevolja je dosegla višek ob objavi nedavne haaške pogodbe, v kateri je bil sprejet takozvani Youngov načrt, ki predpisuje z? Nemčijo ogromno svoto, katero bo morala plačati kot vojno odškodnino bivšim zaveznikom. Pred nekaj dnevi so se v Berlinu, kakor je bilo poročano, vršile ostre protestne demonstracije proti izvršitvi tega načrta, v katerih je prišlo do izi'aza, da se morajo po volji nemškega ljudstva vse te plačilne obveznosti razveljaviti. Zdaj pa je vodstvo močne nemške nacionalistične stranke, takozvane "Jeklena čelada", predložilo ministru za notranje zadeve spomenico, ki obsega pet točk, ki naj bi se potom splošnega glasovanja sprejela kot zakon. Spomenica zahteva, da se mora od Nemčije odvrniti vsa krivda na bivši vojni; da se mora takoj vse okupirano o-zemlje izprazniti; da se morajo preklicati vse pogodbe, ki obvezujejo Nemčijo k plačevanju vojne odškodnine in da se morajo vsi diplomati, ki so kot zastopniki Nemčije te pogodbe podpisali, proglasiti za veleizdajalce in se mora v tem smislu tudi postopati proti njim. Ta zakon naj stopi v veljavo, kakor hitro bo proglašen.
Malo je upanja, da bi zbornica sprejela ta zakon, kajti s tem- bi spravila Nemčijo v hud konflikt z drugimi državami. Vsekakor je položaj vlade precej neroden in odločitev težka.
križem sveta
turško nažiranje
q_državi
Celo preuredbo države je sprejel turški kmet kot nekaj naravnega, o čemer razmišljati ne smatra za svojo dolžnost.
Angora, Turčija. — Kakor znano, se je pred leti izvršil na Turškem velik preobrat, ki je zvrnil prestol turškemu cesarju, nazvanemu sultan, in preuredil celo državo po evro-pejskem vzorcu. Zanimivo je, kako je preprosti turški kmet sprejel to izpremembo in s kako lahkoto se ji je podvrgel. Pod prejšnjim sultanovim vladanjem' postav pravzaprav ni bilo nobenih, ampak je sultan po svoji volji od časa do časa izdajal ukaze, kakor mu je pač ugajalo; ta vsemogočni sultan je bil za turškega kmeta nekak bog, in niti na misel mu ni prišlo, da bi razmotri-val, so-li sultanovi ukazi primerni ali Re; slepo jih je sprejel, kakor so bili izdani. Isto naziranje o sultanovi nedotakljivosti je prenesel zdaj na sedanjega diktatorja Kemal Paša. Sultana je nadomestil "gazi", kakor imenuje diktatorja, in njegovo sliko enako skoraj po božje časti, kakor je prej sultanovo. Povprečni Turek ve le to, da je "gazi" rešil Turčijo pfed velikim sovražnikom; in to mu je dovolj. Sultan je imel prej na svojem dvoru svetovalce; sedanjo vlado Kemal Paše, njegove ministre, smatra Turek v prejšnjem smislu kot "gazijeve svetovalce". Ko je novi diktator prepovedal nositi rdečo turško čepico, fez, je to sprejel kmet popolnoma kot nekaj naravnega; nič ni vprašal, zakaj; odložil je fez in posadil klobuk na glavo, kakor ukazano. Z enako hladnokrvnostjo so si ženske razkrile obraz, ki so ga morale prej nositi pokritega. — Take ovčice vladati pač ni težko.
—	Fort Smith, Ark. — V tukajšnji bližini je v nekem rudniku eksplodiral plin. Pod razvalinami sta našla dva delavca takojšnjo smrt, dočim, kakor so ugotovili, jih je šest živih zasutih, za katere so zdaj na delu, da jih rešijo.
—	Hot Springs, Ark. — Bogatega živinorejca iz Victoria, Tex., P. R. Austina, so našli u-morjenega v nekem tukajšnjem hotelu. Za glavo in za noge je bilo njegovo truplo privezano k postelji. Ker niso našli pri njem nobenega denarja in tudi ne dragocenega diamantnega prstana, ki ga je vedno nosil, sumijo, da je postal žrtev roparskega napada.
—	Friedrichshafen, Nemčija. — Zrakoplov "Graf Zeppelin" je šel za en dan "na izlet". Letel je nad Švico in se pokazal tamošnjim prebivalcem, ki ga do zdaj še niso imeli prilike videti.
—	Rim, Italija. — Mussolini se je zopet rešil enega izmed svojih nasprotnikov, s tem namreč, da ga je dal vtakniti v ječo za 30 let. Njegova žrtev je zdaj Cesare Rossi, ki je že dalje časa vodil protifašistično propagando. Bil je nevaren dečko za fašiste in zato se je zdaj Mussolini gotovo krepko oddahnil.
—	Regina, Sask. — Korajž-no mater se je izkazala Mrs. B. Hewlett. Njen otrok je po nesreči padel v 20 čevljev globok vodnjak, mati pa je brez pomisleka skočila za njim in ga s svojo hrabrostjo rešila gotove smrti; v vodnjaku je bilo namreč okrog 6 Čevljev vode.
—	So. Chicago, 111. — Preteklo soboto je župan Thompson slovesno otvoril nov most na 106. cesti. Pri tej priliki je krasil most .živ pisan trak sestavljen iz 30 deklet različnih narodnosti, ki so bile oblečene vsaka v narodno nošo svojega naroda.
-o--
ČE JE ČLOVEK "V ROŽCAH"
Chicago, 111. — Preteklo soboto zvečer smo imeli na oglu 22. in Lincoln ceste brezplačen "show", za katerega smo se bali, da se bo tragično končal, ki pa se je k sreči izpre-menil v veseloigro. Neki možakar, srednje starosti, ki je bil drugače videti dober državljan, le Volsteada in njegovo postavo očividno sovraži na vse grlo, je v tem svojem sovraštvu pozabil, da chicaške cestne kare "ronajo" hitro ko tristo zelenih. Hotel je stopiti na karo, ko se je že premikala, a ta ga je "brcnila", on pa je v znak protesta z vso silo položil svoje kratko telo na cesto, se dvakrat obrnil, parkrat jezno udaril z glavo ob tlak in nato mirno obležal. Ko sta ga dva mimoidoča vzdignila, se je zdelo, da je vse življenje ušlo iz njega. Položila sta ga na tla in skušala obuditi; a vse zastonj. Šele čudežna beseda policista: "Žov, vstani in hodi," je pomagala. Žov je vstal, vzel svoja dva punkeljčka in skozi množico, katere se je v eni minuti nabralo čez sto, šel domov.
c
Iz Jugoslav!!®«
VEST O SUROVEM UBOJU V REČICI OB SAVINJI.—OGENJ V LESNEM SKLADIŠČU. — RAZNE NESREČE IN NEZGODE. — RAZNOTERE DRUGE VESTI IZ STARE DOMOVINE.
Uboj.
Rečica ob Savinji, 10. sept, - Minulo nedeljo 8. septembra se je pripetil pri nas obžalovanja in obsodbe vreden dogodek. V gostilni Jakoba Rakuna so popivali fantje Franc Rop, Anton Majerhold in Žumrakov, vsi iz Št. Janža v Savinjski dolini, ter poročena Franc Skončnik iz Prihove in Franc Dolinar iz Spodnje Rečice. Med omenjenimi gosti je prišlo iz malenkostnih razlogov do prepira, nakar je skočil Franc Rop, po domače Mokričev, v kuhinjo po kuhinjski nož ,s kakršsim razrezu jejo meso, ter .ga zasadil Francu Skončniku v hrbet kakšnih 15 cm globoko, pustil nož v rani ter zbežal iz gostilne. Kljub smrtni rani ter z nožem v telesu se je pognal Franc Skončnik za njim iz gostilne, pa se je takoj vrnil in rekel svojemu prijatelju Francu Dolinar-ju: "Jaz sem jo že dobili" nakar je Dolinar zagledal nož in mu ga izdrl iz rane. Kri je brizgnila v močnem curku po zidu in po tleh. Na Dolinarje-vo vprašanje, kdo ga je z nožem, je ranjeni Skončnik izjavil: "Mokričev me je. Vedite me k zdravniku, jaz bom u-mrl." Gostilničar je takoj za-pregel voz, na katerega so težko ranjenega Skončnika naložili, toda bilo je prepozno. Po približno 20 minutah je izdihnil.
Orožniki so v ponedeljek na vse zgodaj omenjene fante i-retirali ter jih eslcortirali na o-rožniško postajo v Mozirje. Po zaslišanju so dva izpustili,'pridržali pa so Franca Ropa, ki je dejanje izvršil. Cela tragedija je tem bolj žalostna, ker je bil ranjki Skončnik še mlad, brez premoženja ter zapušča ženo in 3 nepreskrbljene otroke v starosti od 2 do 8 let.
Požar v tovarni Remec na Duplici.
Kamnik, 8. septembra. — Včeraj zvečer ob 9. je pričelo nenadoma goreti v skladišču lesa tovarne Remec na Duplici. V delu skladišča, ki je ob poti, so bili zloženi skladi bukovih desk, ki so popolnoma pogoreli. Kako je nastal ogenj, se še ne ve. Zadevo so vzeli danes dopoldne v roke orožniki. Prvotno se je mislilo, da je bi1 ogenj podtaknjen, kar >pa nt verjetno, ker bi imel tisti, ki bi hotel zažgati, na kakem drugem mestu več priložnosti. O-genj je moral nastati ali iz neprevidnosti s cigareto enega izmed pasantov.ki je šel po potu, ki vodi skozi tovarno, ali pa so zanetili požar otroci, saj se je tudi ugotovilo, da so se tam dopoldne in popoldne igrali.
Ogenj "so lokalizirali in pogasili gasilci - domačini iz Šmarce - Duplice. Na pomoč sta prispeli še gasilni društvi iz Kamnika in Radomelj, ki pa
nista stopili več v akcijo, ker so medtem požrtvovalni domači gasilci pogasili ogenj in tako obvarovali tovarno ogromne škode. Škoda znaša okrog 20.000 dinarjev, ki je pa krita z zavarovalnino.
-o-
Otrok v vodnjaku.
Slovenska Bistrica, 10. sep-tebmra. V Lokanji vasi je petletni sinček posestnika Franca Leskovarja padel v 30 m globok vodnjak. Mati je otroka iskala precej časa v hiši in po dvorišču preden se je spomnila, da ga je zadnjič videla blizu vodnjaka. Slutila je nesrečo in klicala na pomoč.
Njene klice sta slišali lesna trgovca Ivan Frangeš in Josip Tominc, ki sta se po opravkih mudila pri Leskovarjevem sosedu. Iz globokega vodnjaka so se slišali tudi klici otroka. G. Frangeš je poiskal močno vrv, g. Tominc pa se je po njej spustil v vodnjak. Z veliko težavo sta moža rešila otroka, ki je dobil k sreči samo nekaj neznatnih poškodb.
-o-
Smrtno ponesrečen rudar.
Zagorje, 10. septembra. —• Rudnik je zopet zahteval smrtno žrtev. Dne 9. septembra o-krog 11. dopoldne je v Kotre-deškem rovu zasulo 36-letne-ga rudarja Mihaela Nolima-la. Z reševalno akcijo so pričeli takoj, niso pa imeli uspeha, ker se je kamenje neprestano vsipalo in udiralo. Nesrečnega rudarja so šele ob 20. pripeljali iz jame in odnesli v bolnico Bratovske skladnice. Revež pa je bil tako težko poškodovan, da je že ob 1. v bolnici umrl.
Nolimal je bil oženjen in je zapustil ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Smrtna nesreča je prebivalstvo zelo vznemirila in vsi globoko sočustvujejo z nesrečnim rudarjem in zapuščenimi sirotami.
-o-
Zloben napad.
Na cesti v Št. Vidu je pričakal 8. septembra neznan napadalec čevljarskega pomočnika Maksa Štruklja in ga napadel brez povoda, udaril ga je večkrat s tako silo po glavi, da so ga morali prepeljati še istega večera na zdravljenje v bolnico.
-o-
Ponesrečen delavec.
V bolnico so pripeljali delavca Janeza Vranka iz Domžal. Omenjeni se je pri rezanju slame urezal po neprevidnosti v desno roko. Njegova poškodba je precej težka in bo imela nerodne posledice.
-o-
Duhovniška vest.
Bivši župnik in dekan v Trnovem na Notranjskem g. Janko Dolenc je imenovan za župnika v Trebelnem ter je bil 7. septembra vmeščen na omenjeno župnijo.
Širite amjjr. slovenca i
? AMERIKANSKI SL'OVENEC
l Ped jn najstarejši cloven tki 1	list t Ameriki.
Ustanovljen leta 1I91.
' Ixhaja vsak dan razun nedelj, pon-Reljkov in dnevov po praznikih.
'	Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
, ^ Telefon: CANAL 009S
Naročnina]
Za celo leto «... -
Za pol leta
_$5.Q0 _ 2.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto---$6.00
Za pol leta----—---3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
Tisued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year------
For half a year
__$5.00
___2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year----------$6.00
For half a year ---------------------3.00
znati, da ima javnost, družba, država pri tem kako besedo. Posameznik naj bi imel pravico svobodnega izražanja v vsem, celo v zadevah, kakršne bi prav vsa druga družba smatrala za podle zle, škodljive. Logično so to pravi anarhisti.
Nasproti takemu mišljenju je treba z vso odločnostjo poudariti, da si absolutno svobodo more privoščiti kvečemu le kak divjak, dokler je popolnoma sam v pragozdu.
V	trenutku pa, ko pride več ljudi skupaj in hočejo skupno živeti, mora posameznik opustiti na svoji prostosti, da se more skupno živeti. Ako omika napreduje, in bolj in bolj začne pritiskati skupno žitje v občestvu, mora posameznik še več popustiti v splošni dobrobit.
Odtod cenzura, zakoni, ki omejujejo posameznika in predvidevajo tudi kazni.
V	tem je bistvo vsake cenzure. Da se pri tem godijo krivice, je na dlani, ker pod solncem dozdaj še ni praV nič popolnega.
i POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, PU> kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ji tem veliko pomagate listu._____
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-kiiltvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list -Za "dnjo š evUko v tednu Se čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.-Rokopisov Jsredništvo ne vrača. -___
Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.____
J. M. Trunk:
Cenzura
Trenotno dviga mnogo prahu v amerikanski javnosti cenzura ruskih filmov. Ne eni strani se dvigajo zoper te filme ces, za njimi je gola boljševiška propaganda, ki se na ta način hoče zanesti v amerikansko javnost, na drugi strani zopet zatrjujejo zagovorniki filmov, da so firmi prvovrstni, najboljši, prave
Umetnine.	.	,
Pa niso morda samole kaki filmi, ki pouzrocajo prerekanja sem in tja. Je cela vrsta še drugih zadev, okoli katerih se suče vprašanje cenzure, cenzuriranja. Cenzura obstaja v tem, da se skuša nekaj zabraniti, kar bi po mnenju nasprotnikov cenzuriranja ne smelo se zabraniti, ker se baje s tem krčijo pravice, ki so neoporečne, zasigurane v ustavi, prave človeške pravice, kakršnih nihče ne sme in ne more kršiti.	v
Kakor pač umevno, se sega pri takem prerekanju daleč čez mejo tako na eni, kakor na drugi strani. Iz golega srda se napadajo naprave, ki so popolnoma na mestu, in zahtevajo se pravice, kjer o kaki pravici ni niti govora. Mogoče, da se svoboda nekako okrne, a v največ slučajih se zahteva svoboda za
zločin.	... j.
Pri nas v Ameriki bo malo vsaj nekoliko razsodnih ljudi,
ki bi zahtevali kako cenzuro v ožjem, striktnem pomenu, namreč da se mora kaka oporečna zadeva predložiti vladi, uradniku, ki jo odobri ali prepove obenem z izrecno oblastjo, da jo prepove, ako je ne odobri. Taka cenzura je pri nas skoroda nemogoča pri sedanjem naziranju o svobodi.
Ampak poglejmo malo bolj na posameznosti.
V državi Nevr York se glasi v državni ustavi: "Vsak državljan lahko govori svobodno, piše in tiska svoje misli o vseh predmetih .odgovoren je za zlorabo te pravice, in ne sme se izdati nobenega zakona, ki bi zabranil ali odstranil svobodo govora in tiska."
Prav slično določbo ima tudi ustava naše Unije, m amerikansko ljudstvo po pravici smatra tako določbo kot svojo najdražjo dedščino. Na tem slonijo gotove temeljne pravice, katerih bi noben Amerikanec ne hotel razrušiti, dasi bi se mestoma
zlorabljale.
Odkod potem prerekanje?
Treba je imeti pred očmi, da je vsak državljan obenem odgovoren za zlorabo teh pravic dasi lahko prosto govori, piše m tiska. Z drugimi besedami se to pravi, da ustava jamči za svobodno govorjenje, a ni plašč, s katerim bi se zloraba zagrnila, in ustava nikakor ne brani, da bi zakonodaja ne kaznovala tistih, ki morda govorijo in pišejo tako, da je to družbi škodljivo. Najvišje sodišče je že mnogokrat v tem smislu razsodilo, enaki)
tudi državna sodišča.
Ta državna cenzura nikakor ni kaka preventivna cenzura, da bi se moralo nekaj državi predložiti v pregled pred objavo, pač pa dela govornika, pisatelja aji tiskarja odgovornega, ako kaj ni za širšo javnost ter ji škoduje.
Razume se, da se najdejo taki, ki smatrajo tudi tako cenzuro za neopravičeno, nasprotujočo ustavi in svobodi govorjenja in tiskanja. Odstraniti hočejo vse, kar bi le količkaj spominjalo na kako cenzuro* in vsak naj bi bil zakon zase. Navajajo celo vrsto raznih razlogov za svoje mnenje, da ne sme biti prav nobene omejitve svobodnega izražanja. Kaj naj se na to
reče ?	!
Privrženci tega mnenja se ne zavedajo ali nočejo pripo-
SLOVENSKI DOM.
Milwaukee, Wis.
Preteklo je že celi mesec, kar se je vršil piknik Slovenskega doma na Gazvodovi farmi in še vidimo, da vzbujajo različni, nekateri nam celo nepoznani dopisniki, po listih spomine na njega. Čisti dobiček piknika je bil $1614.02
čina nas zainteresirana, se bo pričelo za nas drugo, lepše poglavje.
Zato pa sedaj, ko je agitacija za Slovenski dom v krepkem razmahu, opustimo ozko-srčne pomisleke in sodelujmo vsak po svoji moči. Dom bo za vse, zato je prostora za vse. S oktobrom se prične ponov-
1
VJ. . . , j no kampanja, ki bo trajala do (en tisoč šeststo stirmajst do-	g delniške seje januaVja
lnrifw in Hvft centa!.	. - „
larjev in dva centa).
Vsled tega nas prav močno veseli, ko vidimo, kako se dopisniki vseh vrst laskavo in pohvalno izražajo o njem. Enemu se je zdel največji, drugemu najzabavnejši in zopet drugemu najveselejši, kar jih je še videl.. Dobro je to, da tudi drugi poročajo o tem, kar tembolj utrjuje našo trditev, da je bil to piknik vseh piknikov. Veselje naše pa ne izhaja ''(zgolj iz tega, ker smo imeli " "the biggest crowd", to diši preveč po sebični samoljubno-sti, katere je itak povsod dovolj, in se je potom nje že marsikaj dobrega pokvarilo, ampak veselimo se pred vsem zato, ker vidimo, kako prodira zavest med naše ljudi za to veliko in koristno delo, katerega bomo kmalu dovršili, ako bo šlo vse v sedanjem tempu naprej. Zakaj bi tudi ne šlo? Živimo pod prav takšnimi pogoji kot po drugih naselbinah, koder so si naši bratje že postavili lepe svoje domove. In ne samo domove, poleg njih lastujejo tudi še druge stvari, ki jim delajo čast, ponos in so njim v korist. Imajo svoje šole, zadružna podjetja, banke, kar vse je za nas še samo želja. Zato so pa tudi v onih mestih Slovenci precej drugače zastopani'marsikje, kakor smo pa mi. Kooperativna dela jih naučila misliti in složno nastopati za svoje interese vsepovsod. Pri nas do sedaj niti enega ubogega "assembly-mana" ne moremo spraviti na površje, čeravno je milwau-ška naselbina na drugem mestu po številu v Ameriki. Vc rujte, dragi mihvauški čitate lji, da kakor hitro bomo spra-
1930.
Želja sedanjih direktorjev je, da se sedanje število delničarjev, ki je 750, podvoji do novega leta. Torej, kdor ima srce za svoj narod, mu žeii napredka in spoštovanja v tujini, ne bo odrekel postati delničar Slovenskega doma, kadar bo vprašan.
Eden direktorjev.
-o-
KAKOR SE POSODI—TAKO SE VRNE . ..
Milwaukee, Wis.
Cenjeno uredništvo: — Odgovarjati hočem na nekako malenkostno zbadanje nekega naročnika v jugoslovanskem listu Obzor. Toraj poslušaj, dragi mi rojak. Ni ti treba biti žal in nikdar ni prepozno ti odgovarjat ali poročat kakšnih novic, poročil ali pritožb, samo če imaš dosti veliko glavo in sposobno pamet za to. Samo v prihodnje ne pozabi svojega pravega imena naslovit v dopisu.
Nadalje ne pozabi, dragi naročnik, da smo mi vsi pripotovali v daljno Ameriko s trebuhom za kruhom služit naš vsakdanji kruh, mislim jaz kot ti, naročnik, in sploh mi delavci vsi.
Toraj mislim, da tvoja včasi napihnjena debela glava mi ne bo preprečila in zapirala mojih poštenih potov in vrat mojih poštenih prijateljev in sploh naročnikov našega poštenega časopisa Amer. Slovenca. Dokler mi vlada ne za-branjuje mojih poštenih potov in vrat ne zapirajo pred menoj moji priljubljeni naročniki.
blatite mene in pa našega poštenega lista. Raje pometite poprej slabosti pred svojimi vratmi, potem šele pred drugimi. Če pa tega ne boste storili, bom storila to jaz. In prinesla bom vaše smeti na cedilo prihodnjič v našem listu. Če ima pa včasih človek malo kisel obraz, si pa lahko pomaga. Saj imamo toliko vsakovrstnih stvari, da kisel obraz spremeni in pomladi, samo če ima človek zdravo, pošteno in čisto srce!
Naš list je zelo poceni proti vašemu. Tudi oglasi in zahvale v našem listu so veliko cenejše od vašega Obzora.
Sirota si pa ti, naročnik Obzora, obžalovanja vreden. — Kajti, ker si brez luči in pameti v blato zagazil, iz katerega se rešil poprej ne boš, kakor kadar se boš spreobrnil in prišel k pravi pameti in izobrazbi.
Zatoraj nikar ne blati in ne teptaj sam sebe in vašega lista Obzor. Želim ti, da prideš do luči pravega spoznanja, kajti sedaj še tavaš v temi.
S pozdravom, naročnica Am. Slovenca Lucija Gregorčič. -O-r
SLOVENCEM V CH1CAGI.
Chicago, 111.
Za naše pevce se je zopet
Zadnjih par let nam ni bilo mnogo na tem, da bi zbor povečali, zato nismo nikoli posebno spraševali za nove pevce. Zdaj pa smo se vsi zavzeli, da tudi po številu povzdignemo naš zbor. Mnogo slovenskih družin se je v tem času priselilo v našo naselbino od drugod, mnogo naših mlajših je dorastlo v krepke fante in dekleta. Vsem, ki so zmožni petja, so vrata Adrije na široko odprta. Nikar ne mislite, da je Adrija samo za "nekatere"! Živega še nismo nobenega po-hrustali. Vsi tisti, ki se želite pridružiti našemu zboru, se pogovorite z našim pevovod-jem Mr. Račičem. Sedaj smo začeli novo sezono in ravno sedaj je najbolj pripravna prilika za nove pevce, da pristopijo. Čim prej storite to, toliko boljše. Opozorite svoje prija-telje-pevce na ta dopis!
Adrija ima pevske vaje vsak torek in vsak petek večer od osmih do desetih v posebnem "bungalowu" zraven žup-nišča sv. Štefana. Vsak zadnji torek v mesecu je seja po kratki vaji.
Še enkrat: Ne pozabite na Adrijin koncert 12. januarja 1930!
Michael F. Kobal, preds. -o-
................__ ..........Potem tudi vi zagrizeni navili nekaj skupaj, kjer bo ve-'ročniki v Obzoru molčite in ne
začela sezona neprestanih vaj Prihodnje leto pri nas ne bo toliko prireditev, kakor jih je bilo lani, zato pa bodo lahko veliko lepše in bodo pritegnile več občinstva.
Adrija se pripravlja za javen nastop, ki bo daleč prekosil vse prejšnje; to lahko z gotovostjo trdimo že zdaj. Dne 12. januarja 1930 bomo priredili obširen koncert, ki se bo razlikoval od prejšnjih že v tem, da bomo pokazali večje število novejših umetnih slovenskih pesmi, ki jih v Ameriki še nismo imeli prilike slišati. Povabili smo tudi več drugih jugoslovanskih zborov iz Chicage in okolice.
Našim rojakom v Chicagi ie bil napredek Adrije vedno pri srcu. Leto za letom smo imeli zelo povoljno udeležbo pri vseh javnih nastopih, pa tudi v drugih ozirih nam niso rojaki nikoli odrekli svoje pomoči. Tega se zavedamo in smo jim hvaležni. Letos bo storila A-drija zopet velik korak naprej ; pokazala se bo širši javnosti kakor kdaj prej in zanašamo se na to, da nam bodo tudi to pot vsi pomagali na eden ali drug način. Pred vsem se priporočamo našim trgovcem in obrtnikom ter odbornikom vseh naših društev, da nam gredo po možnosti na roke. Samo ob sebi umevno je, da se tudi našim gospodinjam že sedaj kar najlepše priporočamo. Pevci sami bodo imeli mnogo mnogo napornih vaj, da pokažejo slovensko pesem v tem večji dovršenosti. Edino priznanje, ki so ga kdaj dobili, je zanimanje in pomoč od strani občinstva. To jih bo .vzpodbujalo tudi za naprej.
ČLOVEK Z ELEKTROMAG-NETiČNIMI SVOJSTVI.
Londonski znanstveniki se pečajo z. redkim slučajem elektromagnetičnega človeka. Mož se piše Frederick Stone in je po poklicu šofer. Stone je kakor električna baterija; če se s prsti približa kovina-stim predmetom, skačejo električne iskre. Tudi njegove noge so napolnjene z elektriko. Stone ne more telefonirati, ker takoj dobi električni udarec. Ravno tako ne more voditi avtomobila, ako nima gumijastih vložkov v črevljih. Stone pa nima samo električnih, marveč tudi magnetična svojstva. Ako se približa magnetni igli, postane ta na podoben način nemirna, kakor če ji približamo pravi magnet. Ako seže Stone z roko pod stekleno ploščo, na kateri so raztreseni drobci, se leti takoj urede v znane črte, ki jih kažejo magnetična polja. Magnetična tečaja se nahajata pri Stone-ju, kakor se zdi, v desni roki in v koži na glavi. Fermagne-tizem pri človeku je zelo redek pojav.
' Svoja elektromagnetična svojstva more Stone praktično zelo dobro izkoristiti kot izsle-dovalec rud. Njegova čarodej-na palica, ki se ie pri tem poslužuje, je navadna jeklena vzmet, ki se začne takoj gibati, čim pride v bližino še tako majhnega kosca kovine. Stone dobiva od vseh strani ponudbe za izsledovanje rud; med drugimi ga vabi indijski diplom. Lakat Ali, naj v bližini Delhija poišče bajne zlate zaklade iz 15. stoletja, ki jih doslej vkljub vsemu trudu niso mogli najti.
Sveti Birokracij. — Pariški list "Figaro" je prinesel te dni notico o resničnem sledečem dogodku: Lani 1928. je šel neki višji uradnik ministrstva v pokoj. Da bi se po tako dolgi naporni službi malo oddahnil, je sklenil, da ostane na deželi za leto dni. Ko se vrne čez leto dni nazaj v Pariz, se poda po svojo letno penzijo in zraven predloži, kakor to zahtevajo francoski predpisi policijsko potrdilo, da resnično še živi. V uradu, kjer izplačujejo pokojnine so potrdilo pregledali in mu ga vrnejo s pripombo, da je to potrdilo samo za zadnje tri mesece, a predpisi predpisujejo, da se morajo upokojenci izkazali vsake tri mesce s policijskim potrdilom, da resnično še živijo. Upokojeni uradnik jim je dokazoval s svojo prisotnost-nostjo, da je še živ, da ga lahko vidijo in da je nemogoče, da bi bil umrl za prejšna tri-četrtletja, a zdaj da bi od mrtvih ustal, le zato, da bi prišel po penzijo. A pomagalo ni nič, uradniki so se držali svojih predpisov. Zdaj je uradnik šel na policijo, da mu izda poročilo, da je resnično živel celo leto in ne samo zadnje tri mesece. Zdaj je nastala zmeda tu. Policija mu ni hotela dati tega zahtevanega spričevala rekoč: niste se javili v prejšnjih tri četrtletjih, kako naj znamo, da je istina, kar dokazujete? Vse njegovo dokazovanje ni pomaga)o nič in mož zdaj hodi po Parizu in išče svedokov, da bi dokazal vladi, da ni res, da bi bil mrtev od 1. januarja 1928 do 30. septembra 1928, ampak, da je živel. Ali bo dobil zadostne dokaze in ali jih bo upoštevala oblast se za enkrat še ne zna. Značilen pa je ta dogodek, ki pokazuje, kaj vsega je zmožen sveti Birokracij, ki ga je na svetu vedno več in več . ..
Prekosil ga je. Prvi občinski svetovalec Mernik v Zlati vasi se je kaj rad ponašal na svojo čast, tako tudi na pridobljeno bogastvo. Nekoč se je izrazil napram županu Trebuš-nilcu sledeče: "Ko sem se naselil in prišel semkaj, imel nisem skoraj cunje na svojem hrbtu."
Župan mu nato zavrne: "Jaz sem pa prišel v našo vas pred 35 leti popolnoma nag."
"Ni mogoče." —
"Da, resnično, bil sem rojen v tej vasi."
* * *
Prepozna. Bankir snubaču: "Prišli ste prepozno, moja hči se je ravno pred mesecem poročila."
Snubač: "Ah, škoda! Jaz bi bil pa denar tudi ravno pred mesecem potreboval."
Gunther Pluesehow:
V LETALU NAD OGNJENO ZEMLJO
Ladja "Feuerland" se odpravlja na morje, sirene žvižgajo, mornarji dvigajo sidro: na suhem smo ostali trije možje, v "Sanjskem prSstany," kakor smo ga krstili, majhnem, zavarovanem prirodnem zalivu, desno od Bahie Encanta, severnovzhodno fjorda De A-gostini. Čeprav moramo čakati in čakati vremena za letanje in filmska snemanja, ne smemo pasti lenobe. Niti minuto tej krajini namenjenega zelo pičlega časa ne sme v izgubo. Zato plujje "Feuerland" ven, da nalovi morskih psov; za vsako kožo si lahko kupim goriva za uro letanja.
Med tem se v Sanjskem pristanu uredimo kar moči udob-
no; na letanje ni niti misliti. Kolikor se pač da, se skušamo zavarovati pred strašno mokroto in mrazom, ki vladata poleti na Ognjeni zemlji. Šotor si pokrijemo s svežimi zelenimi vejami, na vlažna gozdna tla nasteljemo listja in grmičevja in zapalimo pred vhodom v "vilo" mogočen ogenj. Pravljično tišino pragozda.motijo le udarci naših sekir; o-genj že plapola. Zakoljemo si koštruna. Iz odrte živali odre-žemo mogočen kos zadnjega stegna. Dreblow, moj letalski spremljevalec, je že zdavnaj prej pripravil razen j, moj preizkušeni filmski operator Neu-bert pa jo podnetil ogenj, da tio rdeče zažareli zublji. In
Izdaj sedimo trije možje kakor !izobčeni, nalik gozdnim ljudem okoli ognja. Eden vrti ra-ženj, vsi trije pa pobožno gledamo, kako privzema meso rjavo barvo, ne da bi stekla iz njega le kapljica soka. Po dveh urah, ko je pečenka gotova, si odrežemo vsak svoj kos. Že spet je začelo deževati: mokri in prezebajoči zdimo v šotoru. Tu ^ Ognjeni deželi dežuje pogosto in temeljito, vse okoli nas dero potoki s pobočij v dolino. Pozno zvečer še zmerom bobni dež na krila mojega letala, ki leži v vodi in mora prenašati vse vremenske neprilike.
Drugi ljudje se slečejo, kadar gredo spat, mi v šotoru pa &[ oblečemo vsega, kar nam je na razpolago, da, celo velike ,kožuhovinaste rokavice si nataknemo — na noge. Stisnjeni drug k drugemu ležimo na trdih vlažnih tleh, poslušamo,
kako zunaj šumi dež, in gledamo, kako voda počasi curlja v naš šotor. Ponoči se vsi zbudimo od mraza, drgečemo in prezebamo, se premetavamo sem in tja, čakamo jutra, čakamo, da dež prestane — čakamo zaman.
Tedaj spet podnetimo ogenj, si v varstv; listnate strehe dreves skuhamo čaja in si speče-mo še drugi kos mesa. Ure minevajo: sekamo drevesa, ždi-mo v šotohi, ždimo ob ognju in grmimo venkaj v dež. Koliko bi dali za en sam solnčni žarek! A tako je pač vreme tu na zapadnem koncu O'gnje-'ne dežele: navzlic svoji pre-lestni lepoti in rodovitnosti, vzlic neizmernim pragozdom ne bo nikoli obljudena.
Naposled, po petih dolgih deževnih dneh, se vrne naša "Feuerland"; z neizrekljivimi napori ob neprestanem dežju in viharju se je mornarjem po-
srečilo ujetj tri tjulenje. Tri kože, koliko truda zanje in ž njimi; za mene pomenijo tri ure goriva za letalski motor. Presrečni smo prebili noč v naših suhih kajutah na ladji. Kakor sen so se nam zdele' mrzle noči, ki smo jih bili pravkar prestali v mokrem šotoru.
Drugo jutro sije solnce s sinjega neba. Pozabljene so vse nadloge, vse pomanjkanje. In že so vSe prevleke snete z letala, mogočno doni pesem motorja v jutranjo tišino. In ko potlej plavamo v višini nekaj tisoč metrov, z gorovji in ledeniki pod seboj, z zelenimi pragozdi in višnjevimi fjordi, smo dvakrat srečni: kako ne — po tolikih tednih neznosnega vremena!	,
Ali je to tista dežela, ki smo jo mesece raziskovali, ki jo je doslej neprestano bičal zapadni veter, ki so jo pokrivali gosti oblaki* ki ji je gro-
zilo, da utone V večnem dežju? Mahoma je bilo še pravkar čisto nebo prepreženo z oblaki, prav za prav skoro brez povoda, se vihar polež,"\ Nebo so je razklalo in okoli "nas se odpira pravljična krajina tako nezaslišane, tako nepopisne lepote, da je sleherna beseda o njej smešna, da, malone brezbožna; taka čudesa je treba videti, sprejeti jih vase v prevzetosti.
Da doživimo to čudo, da se ozremo nanj iz višin kakor kondor, da preiščemo in pregledamo, česar ni še nikoli pred nami videlo človeško oko, smo mesece in mesece prenašali vse nevšečnosti proslule Ognjene dežele, smo na palubi naše vrle in pogumne bele "Feuerland,".. smo v šotorih, pragozdih, zalivih, ki jih je bičal vihar, smo v zračnih višinah na letalu prenašali vse viharje, lijoči dež, mraz in vlago
in nevarnosti. Neprestano koprneči po tem trenutku, neprestano pri delu, po dnevu in po noči brodeč v labirintu kanalov. ,
Le malo je ljudi, ki res kaj vedo o Ognjeni deželi. K tem ljudem se štejemo tudi mi.
(Konec jutri).)
——o-
Rekord. Prvi gostilničar: Pri nas je letovišče prve vrste. Zrak je tako izvrsten, da bi morali tujci trumoma k nam hoditi.
Drugi gostilničar: V našem letovišču je zrak še veliko boljši, tako izvrsten je naš zrak, da so v naši fari celo leto sami tri osebe umrle.
Prvi gostilničar: Kaj to: Pri nas je zrak še dosti boljši! Tako je dober da je v naši fari celo leto en sam človek umrl — namreč naš zdravnik in še ta od lakote.
^ Tvoj nedeljski tovariš.
r s>
lUiiuiuiiuiuiiluiuutiiuiutiuiiii^Tr
TEDENSKI KOLEDAR.
6	Nedelja — 20. po binkoštih.
7	Pondeljek — Marija Rožnovenska.
8	Torek — Brigita.	/
9	Sreda — Dionizij.
10	Četrtek — Frančišek Borg.
11	Petek — Nikazij.
12	Sobota — Maksimilijan.
-o-
Rev. K. Zakrajšek:	*
DVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Samoobramba je. zakon narave. Bog ga je dal vsaki stvari tako tudi človeku. Zato imamo vsi v sebi čut, da sebe branimo pred vsakim napadom in proti vsaki krivici in odpor proti vsemu, kar ni prav. Pa tudi ta naravni čut se lahko spremeni v strast, kateri pravimo jeza.
1.	Jeza je neredno razburjenje duha proti vsemu, kar se nam ne zdi prav, in krivično, združeno z neredno željo po maščevanju. Ako se n. pr. čutimo užaljene s kako besedo ali dejanjem bližnjega, nastane v našem notranjem' takoj razburjenje, ki nas pa takoj vodi k maščevavnosti.
Tu pa moramo strogo ločiti neredno razburenje od rednega, dovoljenega, da, od takega, ki je celo naša dolžnost.
Otrok stori kaj slabega kar nasprotuje Bogu, redu ali ljubezni. Mati to vidi. Tu je njena dolžnost, da se razburi in da maščuje, to je, da kaznuje dete. Predstojnik vidi, da se greh dela. Tudi sam bi grešil, ako bi k temu molčal, se ne razburil v toliko, da bi to preprečil. Nekdo nam je veliko škodo naredil, ali krivico naredil. Prav nič ni greh, če nas to razburi in da zahtevamo zadoščenja, da se nam krivica in škoda popravi. Ko gledamo zločine človeške družbe, koga bi to ne vža-lostilo? Mojzes je videl svoje ljudstvo da je molilo zlato tele, ko je komaj obljubilo Bogu zvestobo. Razburil se je tako, da je vrgel kamenite table z deseterimi zapovedmi božjimi po tleh, da so se razbile.
Zato pa pravi sveto pismo: "Jezite se, pa pri tem nikar ne grešite!" Tudi sam božji Zveličar se je tako razburil, da je spletel iz vrvi bič in se spravil nad kupčevalce v templju in jih začel pretepati.
Neredno razburjenje je pa, ako se človek preveč razburi, da ne ve, kaj dela, se razburja za vsako najmanjšo reč, se skuša preveč maščevati ali prehudo, se spozabi v jezi, da preklinja, grdo govori, bližnjega žali, Boga preklinja, ali jezo "dolgo kuha".
2.	Strast jeze je enaka drugim strastem, korenina drugih mnogih grehov. '
a) Občutljivost in razdražljivost je prvi pojav te strasii. Vsaka najmanjša reč takega takoj zelo in čez mero razburi. Tak človek ima težko življenje sam, še težje pa drugi, ki morajo z njim skupaj živeti, b) Veliko grehov proti ljubezni do bližnjega povzroča jeza: zmerjanje, prepiri, sovraštva, prekii-njevanje, celo Boga, grdo govorjenje, škode, pretepi, da, celc umori in poboji so samo nekateri izmed njih. c) Vzame človeku rabo razuma, da niti ne ve, kaj dela takrat. Kakor nor besni. V tem pa je zmožen vsake hudobije. • Človek marsikaj stori v takem stanju, kar mu povzroča potem dolgotrajne ne-prilike in težave in katerih se potem kesa, pa je prepozno, d) Bogokletje. Človek se v takem stanju rad obrne do Boga in ga preklinja, ga dolži krivičiiosti. Da, celo v nevero more spraviti jezljivost človeka.
3.	Pravična jeza je čednost in dolžnost. Neredna je grda strast, ki dela človeka nagnjusnega pred drugimi. Lahko tudi veliko škoduje, kakor n. pr. pri stariših, ki so udani tej strasti in neprestano kriče nad otroci ali jih neusmiljeno pretepajo. Je pa tudi grešna, ker vzame človeku vabo razuma in sega predaleč, je nasprotna ljubezni do bližnjega in usmiljenju. Bog je ljubezen in hoče ljubezen.
Varujmo se jezljivosti! Ako nas kaj razburi, zatajujmo svoje razburjenje! Krotimo ga in ga držimo v pravih mejah. V jezi se ne maščujmo! Počakajmo, da se pomirimo! Stariši, ne kaznujte svojih otrok v jezi! Počakajte, da se pomirite! Zlasti pa ne držimo jeze na bližnjega. "Solnce naj ne zaide v vaši jezi," govori sv. Pavel. Amen.	,
ŠESTDESET LET SUEŠKEGA PREKOPA .
Pomorska pot v Indijo in na ostali vzhod je vodila preje o-kolu južne konice Afrike. Ta pot za jadrnice ni bila samo silno dolga, marveč tudi nevarna. Misel, kako bi se bilo mogoče izogniti temu ovinku, je bila prastara. Že egiptovski faraon Amenhotep III. je dal okolu 1. 1500 pr. Kr. napraviti plovno pot med Nilom in Rdečim morjem, ki se je ohranila 700 let. Potem so pa potresi Grenka jezera odtrgali od Rdečega morja in uničili kanal.
* Ta najstarejši kanal je vodil od Bubastisa ob Nilu (današnji Cagacig) skozi Vadi Tumi-lat do Grenkih jezer. Ladje so plule od Sredozemskega morja v Peluzij (današnji Port Said), potem po Nilu navzgor do Bubastisa, od tu po kanalu v Grenka jezera in od tu v Rdeče morje. L. 522 pr. Kr. je dal perzijski kralj Darij, ki jt osvojil Egipt, kanal/ obnoviti,
za njim pa je L 250 pr. Kr. Ptolomej II. kanal izboljšal in razširil. Tako se je kanal zopet ohranil nekaj sto let, dokler ga ni dal kalif Abu Jafa-el Mansur 1. 767 porušiti — iz strahu pred sovražnimi vpadi.
Nato je kanalsko vprašanje počivalo 700 let. Okolu leta 1400 se je začela zanimati zanj Beneška republika, toda, ker je tedaj njeno denarno gospodarstvo že propadalo, se dela ni mogla lotiti. Okolu 1. 1615 se je začel navduševati za zgradbo kanala sultan Mustafa III., toda kot orientalec se-je kmalu ohladil in stvar je ostala pri starem. V novem času se je zavzel za kanalski načrt Naopleon I. Poveril je merjenje inženerju Lepereu, ki se je pa pri zmerjenju zmotil in pomotoma ugotovil, da leži površina Rdečega morja za deset metrov više nego površina Sredozemskega morja. Ko še je Napoleonovo egiptov-
sko podjetje sploh izjalovilo,1 je slednjič propadel tudi kanalski načrt.
L. 1836 je kanalsko vprašanje znova oživelo, ko se je začel zanj zanimati francoski konzul Lesseps. L. 1841 so angleški častniki ugotovili, da se je bil inž. Lepere v svojih računih zmotil in da ležita površini Rdečega in Sredozemskega morja v isti višini. Tedaj se je Lesseps energično lotil stvari. L. 1843 je dal knez Metternich, avstrijski diktator, pri egiptovski vladi pobudo za zgradbo kanala. Toda tedanji podkralj se je bal zamere v Londonu ter je predlog odklonil. Nato je dal Metternich 1. 1847 po posebni mednarodni komisiji znova izmeriti lego obeh morij. V komisiji so bili en Anglež, en Francoz in Avstrijec Negrelli. Vsak izmed treh članov je sestavil svoj Jasten kanalski načrt, a sprejet je bil Negrellijev načrt, ki se je izkazal kot najbolj praktičen, ker je izključeval zatvornice, ki bi zgradbo silno podražile. Negrelli je napravil nato podrobne načrte in jih 1. 1856 predložil komisiji v Parizu, a egiptovski podkralj Said paša ga je imenoval za generalnega nadzornika sueških del. Negrelli, Lesseps in drugi vodilni možje so se morali boriti s silnimi težkočami, ker je delala zlasti Anglija iz političnih razlogov največje ovire. Negrelli je umrl 1. 1858, predno so se dela začela.
Tedaj je z vso energijo zgrabil stvar Lesseps. Kupil je vse Negrellijeve načrte in aparate in nastopil kot samostojen podjetnik. Ustanovil je delniško družbo pod imenom "Com-pagnie universelle du Canal maritime de Suez" in dobil od podkralja koncesijo za 99 let, po kateri dobi pripade kanal egiptovski državi. Dne 25. aprila 1859 so slednjič zasadili prvo lopato in skoraj natančno 10 let na to je bil kanal dovršen.
Družbena glavnica je bila določena na 200 milijonov frankov in razdeljena na 400 tisoč delnic po 500 frankov. Večji del so si zagotovile Francija, Turčija, Španija in Holandija, šele dolgo za njimi so prišle Avstrija, Anglija in Rusija. Ker pa kasneje večina vlad delnic ni podpisala, je pretežni del prevzel podkralj Said paša; razen tega se je obvezal, da bo dal proti primerni mezdi za tri mesece na razpolago 20,000 delavcev.
Vsega je bilo zaposlenih pri kanalskih delih 30,000 delavcev in stroji, ki so imeli 22,000 konjskih sil. Celo podjetje je bilo zaradi pomanjkanja denarja in političnih ovir večkrat v nevarnosti,' toda predsednik Lesseps se ni dal oplašiti in jeseni 1869 je bilo veliko delo dovršeno.
Otvoritev se je izvršila z največjimi slovesnostmi ob navzočnosti cele vrste evropskih vladarjev.
Anglija je kmalu spoznala, kolikega pomena je Sueški prekop za svetovno gospodar-
stvo in lastni položaj v južni Aziji. Ko je egiptovski podkralj prišel v denarne stiske, je 1. 1875 kupila od njega 176 tisoč delnic za štiri milijone funtov šterlingov in tako postala glavni delničar kanalske družbe. Kasneje je Anglija E-gipt zasedla in 1. 1904 je sklenila s Francijo pogodbo ter si tako zagotovila gospodstvo nad kanalom.
Slednjič par značilnih številk. L. 1870 je plulo skozi Sueški kanal 486 ladij s skupaj 436,610 čistimi reg. tonami; 1. 1900 3441 ladij s skupaj 13,-7000,000 čistimi reg. tonami, a leta 1928 6084 ladij s skoraj 32 milijoni čistih reg. tonami.
Skrajša se pot skozi Sueški prekop iz Londona v Bombay za 44 odst., v Kalkuto za 33 odst., v Singapore za 32 odst., v Hongkong za 28 odst. in v\ Jokohamo za 24 odstotkov. — Od zastav, ki plovejo skozi kanal, je 58 odst. angleških, po 12 in pol odstotka holana-skih in nemških, 6 odst. francoskih, 5 odst. italijanskih, 3 odst. japonskih in 1.7 in pol odstotka Združenih držav.
-o-
PIROVA ZMAGA.
Pred londonskim policijskim sodnikom je stal te dni neki knjigovez, obtožen, da je igral hazardno igro "Klobyes." Knjigovez ni tajil, da je igro igral, trdil pa je, da igra ni hazardna in da je pri njej vse odvisno od preračunanja in spretnosti igralcev. Predlagal je sodniku, naj se sam prepriča in igra z njim "klobyes." Sodnik je predlog sprejel. Obtoženec mu je pojasnil pravila igre in nato sta začela igrati. Igra se je končala s sijajno zmago knjigoveza. Mož pa te zmage ni mogel biti primerno vesel, kajti sodnik se je med i-gro prepričal, da je "klobyes" dejansko hazardna igra ter je obsodil knjigoveza na 30 funtov šterlingov globe in 21 funtov sodnih stroškov.
-o-
Slovenec, ki pravi, da je katoličan, pa nima v hiši katol. časopisa, je kakor vojak brez puške.	j
SIROM
DOMOVINE
Umrli so v Ljubljani
od 4. do 7. septembra Peregrin Bitenc, poljski dninar. 68 let, Vidovdanska cesta 9; Frančiška Jenko, vdova žel. uslužbenca, 62 let, Celovška cesta 89; Terezija Sitae, zasebnica, 72 let, Vidovdanska cesta 9. V bolnišnici so v istem času u-mrli: Rafko Sebanc, učenec, 11 let, Mokronog; Ivan Kafer-le, sin posestnika, 2 leti, Dobr-nič; Leopold Somrak, sin posestnika, 23 let, Dolnje Vrho-vo 7; Franc Brečko, sin posestnika, 11 let, Trbovlje; Eva Trojar, žena krojača, 30 let, Soteska 4; Roza Tavčar, de-, lavka, 37 let, Devica Marija v Polju.
-o-
Požar pri Čadru na Pohorju.
V noči od srede na četrtek 11. septembra je pri veleposestniku Robniku, po domače pri Čadru, nastal požar. V kleti pod stanovanjskim poslopjem so namreč sušili hmelj. Pravijo sicer, da je kurjač zvečer vso žerjavico pogasil, a je proti jutru je na nek način vseeno začelo v kleti goreti. Zgorelo je kakih 10 kg hmelja, stene so se od dima nekoliko osmodile, sicer pa večje škode ravno ni, ker so domači ogenj kmalu zapazili in u-dušili.
-o--
Nesreča.
Iz Št. Ruperta na Dolenjskem poročajo: Franc Bevc, posestnik na Straži, je pri obiranju hrušk padel z drevesa tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico.
ŽENITNA PONUDBA.
Samostojen, 50 let star moški, eno leto vdovec, brez otrok, se želi v svrho ženitve seznaniti z žensko, ki bi bila pridna gospodinja, samska ali vdova, stara od 30 do 50 let. Imam lepo posestvo v malem mestu brez dolga. Resnicoljubne in dobromisleče naj se oglasijo na upravo tega lista pod "Resno 2899".
ROJAKOM V VEDNOST.
Kdor namerava kupiti novo pohištvo, se mu priporočam, da se zglasi pri meni. Imam zveze s tovarno pohištva, in preskrbim mu lahko prvovrstno blago po "wholesale" cenah. Oglasite se pri John Šimec, 2056 W. 22nd St., Chicago. — Tel. Canal 5346, ali pa na 6141 W. 19th St., Cicero, 111. (2897)
HIŠA NA PRODAJ
Za dve družine, pet sob v vsakem stanovanju. Moderno izdelana, trd les, v najboljšem stanju. Garaža in velika lota. — Vprašajte na: 307 Landau Ave., Joliet, 111.	(2903)
FARME ZA MLEKO.
Na razpolago so Vam izvrstne prilike za nakup farm za mleko, ki se nahajajo v slovenski naselbini kakih 400 družin. Lahki pogoji in krasna okolica. Pišite za podrobnosti na PALMER VINGER,
Greenwood, Wis.
Iz stare domovine "PLAN INKA" čaj za zdravljenje.
V zalogi imamo zdaj iz stare domovine naš poznani zdravilni čaj "Planinka", od znanega lekarnarja v Ljubljani Leo Bahoveca, ki ga izdeluje. "Planinka" čaj pomaga v vsakem slučaju bolezni. Ženske, moški in otroci, vsi danes v Evropi rabijo "Planinka" zdravilni čaj, ki ga priporočajo lekarnarji kot naravno in sigurno sredstvo v vsakem slučaju bolezni. Ako Vam vaš zdravnik ni pomogel, poskusite Planinka čaj in prepričali se boste o njegovi moči. Sestavljen je iz trave, zelišč in korenin, ki so nabrane ob pravem času. Naravno zdravilq za vse. 1 velika škatlja stane samo....$1.00 Imamo tudi druga zdravila. Dr. Wolfsteinovo zdravilo za revmatizem, ki se pije in ki pomaga v najtežjih slučajih bolezni revmatizma.
1 steklenica ..............................$1.25
"Bojokosa", pripomoček proti sivim lasem, vrača lasem pravo barvo. Odstranjuje lišaj in varuje pred izpadanjem las. Ne vsebuje nič strupa, ampak je čisto naravni zeliščni proizvod.
Garantirano. 1 steklenica................$2.00
Ne pošiljajte denarja; plačajte, kadar boste prejeli. Adresirajte pisma in naročila na sledeči naslov: V. S. Vla-hovič, Importer, P. O. Box 185-W, Union City, N. J. __
Phone: Canal 4340
Vinko Arbanas
EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI.
1320 W. 18th St. Chicago
Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za n»-ročila za premog' — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite
Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
2018 W. 21st Place, Chicago, 11L
BREZPLAČNO
Vam pošljemo krasen zlat rožni venec z zlatimi j a-
v
godami, vreden $5,
B
Ako nam
pred koncem
meseca oktobra
pošljete
enega novega
celoletnega
naročnika
(al! dva polletna)
za dnevnik

Amer. Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, III. Ta ponudba velja samo za mesec oktober.
*
Imate prijatelja, sorodnika, poznate rojaka, ki še ni naročen na na dnevnik Amer. Slovenec? — Pošljite nam njegov nasiov in ini mu bomo poslali list na ogled brezplačno.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT. ETC. REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912.
Of Amerikanski Slovenec published daily except Sun., Mon. and the day after holiday, at Chicago, Illinois, October 1, 1929; State of Illinois, County of Cook.
Before me, a Notary Public in and for the State and county aforsaid, personally appeared Albin Zakrajšek, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the Busines Manager of the Amerikanski ISlovenec and that, the following is, to the best of his knowledge ind belief, a true statement of the ownership, management, etc, of the aforesaid publication for the date shown in the above caption required by fhe Act of August 24, 1912 embodied in section 443, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse this form, to wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher Edinost Publishing Co., 1849 West 22nd St., Chicago, 111. Editor John Jerich, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Business Manager Albin Zakrajšek, 1849 W. 22nd. St. Chicago, 111.
2.	That the owner is: Edinost Publ. Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Share holders:
Rt. Rev. Mgr. Anthony Ogulin, St. Paul, Minn. — Rt. Rev. Mgr. M. Bilba.., Gilbert, Minn. — Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minn. — Rev. J. Cherne, New Jersey St., Sheboygan, Wis. —• Rev. Ciril Zupan, 806 E. B. St., Pueblo, Colo. — Rev. P. Benigen Snoj, Lemont, 111. — Rev. J. J. Oman, 3547 East 80th Street, Cleveland, Ohio. — Rev. A. L. Bombach, 400 Center Street, Barberton, Ohio. — Rev. J. Blažič, Leckrone, Pennsylvania. — Rev. A. Leskovec, 307 Adams St., Eveleth, Minn. — Rev. F. Turk, 245 Linden Ave., San Francisco, Calif. — Rev. M. Pirnat, - Butte, Mont. — Rev. A. Mlinar, Canada. — Rev. A. Murn, OFM., Chicago, 111. — Rev. M. J. Golob, 450 Pine St., Bridgeport, Conn. — Rev. J. M. Trunk, Leadville, Colo. — Rev. Blanko Kaučič OFM., Lemont, 111. — Sisters of St. Francis, Lemont, 111.
Dr. sv. Jurija št. 960 Kat. Boršt. Chicago, 111. — Dr. Marije Device št. 33 K S. K. J. Pttsburgh, Pa. — Dr. Presv. Srca Jezus., št. 172, KSKJ., West Park, O. Dr. sv. Cirila in Metoda št. 4. KSKJ., Tower, Minn. Dr. Marije Pomagaj št. 78, K. S. K. J., Chicago, 111. Dr. Sv. Družine št. 11, D. S. D., Pittsburgh, Pa. — Dr. Sv. Genovefe, št. 108 KSKJ., Joliet, 111. — Dr. Sv. Vida, št., 25, KSKJ., Cleveland, Ohio. — Dr. Sv. Ane, št. 123 KSKJ., Bridgeport, O. — Dr. Sv. Srca Marijnega št. 111 KSKJ., Barberton, Ohio. — Dr. Kraljica Majnika, št. 157 KSKJ., Sheboygan, Wis. — Dr. Sv. Ivana Krsti-telja št. 13 DSD., Chicago, 111. — Dvor Baraga št. 1317 GOF., Cleveland, Ohio. — Dr. Sv. Ane, št. 127 K.S.K.J. Waukegan, 111. — Dr. Sv. Cirila in Metoda, št. 144 KSKJ., Sheboygan, Wis. — Dr. Sv. Alojzija, št. 52 KSKJ., Indianapolis, Ind. — Dr. Sv. Jožefa, št. 53 KSKJ., No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Ane, št. 134 KSKJ., Indianapolis, Ind. — Dr. Sv. Družine, št. 6 DSD., No. Chicago, 111. — Dr. Presv. Imena, No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Petra in Pavla, št. 62 KSKJ., Bradley, 111. — Dr. Sv. Alojzija št. 47 KSKJ., Chicago, 111 — Dr. Sv. Jožefa št. 21. KSKJ., Presto, Pa. — Dr. Sv. Imena, Newburg, Cleveland, Ohio. — Dr. Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ., Waukegan, lil. — Dr. Sv. Jožefa št. 103 KSKJ., W. Al lis, Wis. — Vitezi Sv. Florijana št. 44 KSKJ., So. Chicago, 111. — Dr. Sv. Anton Pad. št. 185 KSKJ., So. Burgetts-town, Pa. — St. Cyril Church, 62 St. Marks Place, New York, N. Y. — Slov. Dram. Klub. Zdr. Kat. Društev, No. Chicago, 111. — Dr. Sv. Ane, št. 156 KSKJ., Chisholm, Minn. — Dr. Sv. Družine, št 136 KSKJ., Tioga, Wis. — Dr. Sv. Jurija (samostojno), Waukegan, 111. — Dr. Sv. Družine št. 1., Joliet, 111. — Cedkv. dr. sv. Ane, Pueblo, Colo., — Dr. sv. Jožefa št. 169. KSKJ. Cleveland. O. — Dr. sv. Elizabete št. 171 KSKJ. Duluth, Minn. — Dr. Marije Magdalene št. \l2 KSKJ. Cleveland, O. Dr. Marije Cist. Spoč. št 85, KSKJ. Finžgar, Sheboygan, Wis. — Dr. sv. Ane št. 170 KSKJ., Chicago, 111. — Dr, sv. Jožefa št. 110 KSKJ., Barberton, O. — Dr. sv. Ane št. 150 KSKJ., Cleveland, O.
Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, O: — John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. — Albin Zakrajšek, 4523 Fairview Ave., Downers Grove, 111 — Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. — Jacob Turšič, 2019 W. 22nd Street, Chicago, 111. — Uršula Zakrajšek, 1849 W. 22nd St., Chicago, III. — Charles Bregantič, Chicago, 111. — Leo Mladič, 1931 W. 22nd PI., Chicago, 111. — Katie Triller, So. Chicago, 111. — Dr. James Seliš-kar, Cleveland, Ohio. — Joseph Lekšan, Barberton, Ohio. — Anna Jerich, Chicago. Illinois. — Frank Merlak, Chicago, Illinois. — John Kosmach, Chicago, Illinois. — John Gornik, Cleveland, Ohio. — Mrs. J. Muhich, Cleve-veland, Ohio. — Martin Cesnik, Indianapolis, Indiana. — Joseph Lesjak, Braddock, Pennsylvania. — Anton Krainitz, Barberton, O. — Joseph Podpeč-nik, Barberton, Ohio. — Clara Yeglic, New York, N. Y. — Mr. A. Berce, Milwaukee, Wisconsin | — John Bižal, Kansas City, Kansas. — Anton Ov-nik, La Salle, Illinois. — Mary Hoge, Bridgeport, Ohio. — Anna Brecnick, Forest City, Pennsylvania. — Karol Kovačič, Forest City, Pa. — Jožef Po-nikvar, Forest City, Pa.—John Sivic, Forest City, Pa.—Jos. Zalar, Joliet, 111. John Jamnik, Imperial, Pennsylvania. — Anton Hočevar, Bridgeport, Ohio. — Joseph J. Kameen Jr., Forest City, Pa. — John Krek, Presto, Pa.—■ Kat. Pavlič; New York, N. Y.—Val. Pavlič, New York, N. Y. —Jos. Slapničar, joliet, 111. — John Frankovich, Wathena, Kansas. — Gregor Gregorich, Forest City, Pa. — Joseph Drašler, No. Chicago, 111. — Louis Mergole, So. Chicago, 111. — Mike Trinko, Chicago, 111. — Joseph Drešček, Chicago, Illinois. — Jozef Bucinell, Forest City, Pennsylvania. — Martin Kremesec, Chicago, Illinois. — Johana Hochevar, Bridgeport, Ohio. — Mrs. Mary Planinšek, Forest City, Pa. — John Verbiščar, Chicago, 111. — Math Primožič, So. Chicago, 111. — John Gorsich, Pueblo, Colo. — John Modic, La Salle, HI. — Math Komp Sr., La Salle, 111. — Mary Zaletel, Oregon City, Oregon.
—	R. Snider, Rothbury, Mich. — George Loparec, Joliet, 111. — Amalia Ve-ranth, Ely, Minn. — Frank Veranth, Ely, Minnesota. — Nick Simonič, Beadling, Pa. — Frank Perovšek, Willard, Wis. — Michael Hochevar, Bridgeport, Ohio. — Marko in Anna Bluth, Joliet, 111. — Simon Šetina, foliet, Illinois. — Math Flajnik, Cleveland, Ohio. — Mrs. M. A. He-gler, McKinley, Minnesota. — Miss J. Mikš, St. Michael, Minnesota. — John Dobrauc, Franklin, Kansas. — John D. Butkovich, Pueblo, Colo. — Frank Kokalj, Cleveland, Ohio. — Peter in Mary Novšek, Sheboygan, Wis.
—	John in Mary Prisland, Sheboygan, Wis. — Felix Erlach, Sheboygan, Wis. — Rudolf Turk, Sheboygan, Wis. — Frank Juvančič, So. Chicago, 111.
—	Mary Blažič, Leckrone, Pa. — A. J. Žužek, Cleveland, Ohio. — Frank Kužhik, Cleveland, Ohio. — Louis Gcrčar, Cleveland, Ohio. — Miss Mary Gostič, New York, N. Y. — Frank Owen, Forest City, Pennsylvania. — Jacob Platnar, Eveleth, Minnesota. — Math. Kremesec, Chicago, Illinois.
—	Leo Jurjovec, Chicago,' 111. — Frank Opeka, North Chicago, 111. — Frank Anžlovar, Forest City, Pa. — John Nemgar, Eveleth, Minn. —M. F. Kobal, Chicago, 111. — Frank Kotar, Forest City, Pennsylvania. — Mary Syigel, Forest City, Pa. —Frank Pancar; Forest City, Pa. — Johana Krese; Forest City, Pa. — Anna Bambich; Fredonia, Kans. — Lena Patrick; San Francisco, Cal. — John Grum; Forest City, Pa. r— Matrin Kirn; Cleveland, O. — Mary Marinčič; Forest City, Pa. — John Bregar; Forest City, Pa. — Gertrude Virant; Lorain, O. — Anton Sterk; Manganese, Minn. — Frank Ulčar; Gilbert, Minn. — Andrew Košir; Waukegan, 111. — Mr. & Mrs. John Kučič; South Chicago, Illinois. — Marco Plut; West Allis, Wisconsin. — Andrew Tomec; Johnstown, Pennsylvania.—Michael Tomšič, Houston, Pennsylvania. Barbara Vranesich; Joliet, 111. — Mary Plantan; West Linn, Oreg. — Rock Jurišek, Sheboygan, Wis. — Michael Progar, Sheboygan, Wis. — Frank Re-penšek. Sheboygan, Wis. — J. Udovich, Sheboygan, Wis. — A. Jaksetich, Chicago, 111.
3.	That the known bondholders, mortgages owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: None. ■	i
4.	That the two paragraphs next above, giving the names of the owners,stockholders, contain not only the list of stockholders as they appear and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that dny other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or other whom sucn trustee lis acting, is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for or security holder appears upon the books of the companiy as trustee or upon1 the books of the company but also, in cases where the stockholder securities than as so stated by him.
,5. That the average number of copies of each issue of publication sold or distributed, through mails or otherwise, to paid subscribers during the six ljionths preceding the date showing above is 7708.
Albin Zakrajšek, Business Manager. Sworn to and subcribed before me this 30th day of September, 1929. (Seal) John Gottlieb, Notary Public. _________ ________ (My commission expires April 7th, 1932.)
i ooooooooooooo« I OOOOOOOOOOOOO , I lOOOOOOOOOOOOO <
I OOOOOOOOOOOOO I » OOOOOOOOOOOOO < I OOOOOOOOOOOOO ) » OOOOOOOOOOOOO i
>	OOOOOOOOOOOOO ( » OOOOOOOOOOOOO | » OOOOOOOOOOOOO 1
>	OOOOOOOOOOOOO ( ' OOOOOOOOOOOOO < ' OOOOOOOOOOOOO I
•	OOOOOOOOOOOOO <
•	OOOOOOOOOOOOO« ' OOOOOOOOOOOOO (
OOOOOOOOOOOOO 4
T. C. Bridges:

Na pomoč
ROMAN.
»OOOOOOOOOOOOO J 1 OOOOOOOOOOOOO ' OOOOOOOOOOOOO ' OOOOOOOOOOOOO J OOOOOOOOOOOOO J
>ooooooooooooc J
►	OOOOOOOOOOOOO^ J {oooooooooooooi
{ OOOOOOOOOOOOO^ J » OOOOOOOOOOOOOI '
►	OOOOOOOOOOOOOH J
►	OOOOOOOOOOOOO;
►	OOOOOOOOOOOOO- J
►oooooooooooooi;
' OOOOOOOOOOOOO J 1 OOOOOOOOOOOOO » OOOOOOOOOOOOO^ |
Sam skoči za njim in ga še vidi, kako zavi-'je koncem poslopja okoli vogla; nato pa pride od druge strani spet nazaj in Sam mu reče: "V skokih si se prav dobro izkazal."
"Ne kvasi neumnosti!" mu odgovori Jim ves zasopljen. "Videl sem pri oknu neki o-braz, ki je gledal v sobo."
"Čigav obraz?" vpraša Sam kakor da ne
verjame.	.
"Ne vem za gotovo," odgovori Jim, "mislim pa —."
2. Ukradeni znaki.
Sam ga urno prekine: "Prt! Teta Sara
gre."	, ,
"Kaj pa imata?" se zacuje rezek glas. "Kdo pa vama je rekel, da okoli bezljajta ? Mislim, da že tudi tako dosti pojesta in se vama zato ne bi bilo treba na obed pripravljati !" Ženska, ki je tako govorila, je bila "suha in čmernega obraza in je pravkar prišla skozi zadnja hišna vrata.
"Nič slabega nisma mislila, teta Sara," pravi Sam. "Nekega potepuha sva lovila, to je vse."
"Je pa že zopet stikal za mojimi piscanci, prav gotovo!" zavpije ženska. "Ali sta ga ujela?"
"Ne, imel je preveč urne krače, odvrne Sam. Pač pa sva ga prepodila. Ali je zajtrk gotov?"
"Je. Nikar pa si ne pozabita obrisati čevljev, da mi ne bosta v mojo snažno in lepo kuhinjo vlačila blata!"
Za zajtrk sta imela ovseno juho in posneto mleko in vsak po en kos kruha z maslom. Hudo skromna stvarca je to za fante, ki rastejo, pa Sam je bil tega že navajen in tudi Jim se ni pritoževal. Res, da je bila hiša njegova last, to je bilo pa tudi vse, kar je imel
nasvetu; uravnano pa je bilo tako, daje
staro hišo in košček zemlje okoli nje imela Samova teta Mrs. Trant v najemu in mu je zato skrbela za hrano in stanovanje. Očeta, so Jimu ubili v svetovni vojni, mati mu je pa umrla dve leti prej, preden se začenja ta povest in kolikor je mogel vedeti, ni imel nikjer nobenega sorodnika.
"Zgodnji krompir bo treba izkopati," pove Mrs. Trant s kislim obrazom, ko jima naliva
ovsene juhe.
"To bom že jaz opravil, teta," reče Sam.
"Jim ima neko drugo delo."
"Kakšno delo?" se zadere Mrs. Trant. "Iti mora v Appledore," odgovori Sam. Mrs. Trant zapiči zdaj oči v Jima. "V Appledore?" ponovi nato. "Odkod pa bo dobil denar za pot, to bi rada vedel^!"
"Šel bom' s kolesom," pravi Jim mirno. "Po kaj pa?" vprašuje Mrs. Trant. "Po opravkih," odvrne Jim, ki mu je to izpraševanje že presedalo.
"Pa že spet gotovo zato, da boš tratil de nar za ta tvoj radio," nerga Mrs. Trant. "Naj bi te bil Parson naučil kaj bolj pametnega! Mislim, da si že toliko star, da bi lahko igrače pustil v miru!"
"Igrače!" pravi Sam jezno, pa Jim ga u-stavi.
"Kaj bi govoril, Sam! Nekega dne se bo Mrs. Trant že še prepričala, da ljudje tudi igrače dobro plačujejo."
Na to ni Mrs. Tarnt nič več izpregovorila. Kakor hitro je bil zajtrk pri kraju, sta fanta
hitela ven in k lopi, kjer je imel Jim spravljeno svoje kolo. Jim odpre vrata; nato pa obstane kakor ukopan in od začudenja odpre usta.
"Kaj pa je?" vpraša Sam.
Jim pokaže na svoje kolo. "Tole poglej!" mu reče in Sam rahlo zažvižga. Plašči in zračni cevi, vse je bilo razrezano na kosce, vse same krpe in prameni.
"No, to je pa lepa reč!" pravi Sam. "Kdo bi bil neki mogel izvršiti to ostudno delo ?"
"Tisti lump, ki sem ga videl pri oknu," mu odgovori Jim z bridkostjo v srcu.
"Dobro! Ampak kdo bi to bil?" povprašuje Sam.
Jim pogleda previdno naokoli, nato pa reče šepetaje: "Gadsden!" Sam je bil tako presenečen, da ni mogel ne besede ziniti; le stal je in strmel.
"Da," nadaljuje Jim. "Precej tedaj, ko sem videl pri oknu obraz, sem mislil, da mora biti Gadsden, čeprav sem komaj mogel verjeti; zdaj pa že začenjam razumevati, v kakšni zvezi je on s to stvarjo. Jasno je, da hoče mojo pot v Ludford preprečiti."
Sam je zbral svoje pretresene čute ter vprašal: "Toda kako bi bil vendar izvedel za to stvar? Kaj naj bi ga bilo prineslo semkaj tako zgodaj zjutraj?"
"Stvar je prav preprosta. Ima tam na svojem domu velik radio in je gotovo kakor jaz poslušal na kratki valovni dolžini ter prestregel mojo pošiljatev."
'Sam strme pogleda prijatelja in reče počasi: Potemtakem je pa izvedel vso zadevo."
"Ne, ampak samo moje Morsejeve znake Uptonova pošiljatev je bila tako medla, da je ni mogel ujeti noben navaden radio."
Sam prikima.
Res ni imel prav veliko šol, zato se je pa tem bolj odlikoval z zdravim naravnim razumom. "Zdaj že razumem: Samo tvoj novi sprejemni aparat je mogel ujeti vest iz Brazilije."
"Tako je, Sam," odgovori Jim, toda če se ne motim, je Gadsden ujel vse, kar sem jaz poslal in je tako slišal dosti; mogel je spoznati, odkod vest prihaja in tako ve skoraj toliko kakor midva. Skočil je torej na svoje kolo ter prišel hitro semkaj, ker je upal, da bo izvedel še kaj več."
"In to se mu je tudi posrečilo," hitro reče Sam. "Ko si mi ti vso stvar pripovedoval, je on zunaj prisluškoval. Povem ti Jim, da sprva še malo nisem mislil,, da bi ta reč bila sploh kaj vredna. Če pa je'tak mož kakor Gadsden nanjo kakor volk, pa mora biti to velika stvar!"
"Jako velika stvar!" pravi Jim resno. — "Jasno je, da morava do Mr. Thorolda čim prej mogoče. Toda kako naj zdaj to storiva, ko je moje kolo uničeno?"
Sam stoji nekaj časa molče, nato pa se s svojo veliko dlanjo poči po stegnu, da je kar zapelo in pravi: "Jo že imam! Popeljeva se s čolnom!"
(Dalje prih.)
-o--
Poprava. Oče popravlja domačo nalogo svojemu sinčku: "Čemu pišeš besedo 'raj' z dvema a?"
Solarček: "Ali nista bila v raju dva človeka?"
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
JBS
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene predno oddate narotiilo drugam!
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom, Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
M
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILiJ.
0000000000000000000<KK>000000000000000<>000 <
" PISANO POLJE
sooooooocvyooo	Trunk- <><>0<><><><>0<>ck>o

SLOVENSKE PLOŠČE.
25069—Stari	šotiš
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c
25070—Al'	me boš kaj rada imela
Carlota valček, orkester ............................................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sebelska koračnica, harmonika ................................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet......................-75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir....................................75c
25076—En	let' in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir.............................75c
25077—Dolenjska	polka
Štajerski Landler, godba .......................................—75c
25078—Dunaj	ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberštajeriš
Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c
25081—Nemški	valček
Černiška polka, godba ..............................................75c
25082—Bod'	moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
25084—Nočni	čuvaj
Pevec na note ............................................................75c
25085—Cingel	congel v
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c
25086—Še	kikelco prodala bom	'
Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c
25087—F—Tiha	luna, moški kvartet, petje.
Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c
25088—F—Takrat	v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c
25089—F—Kje	je moj mili dom, narodna,
Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Subelj..............75c
25090—F—Megla	v jezeru, narodna,
Zaspanček, narodna, Ant. Subelj ........................75c
25091—F—O	j pastirčeki, božji ljubljenci,
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75c
25092—F—Sveta	noč,
Sv. Jožef in Marija, božična, poje A, Subelj ......75c
25093—F—Moja	Francka,
Potepuh, valček, harmonika ................................75c
25094—F—Fantje	po polj' gredo,
Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c
25095—F—Sladke	vijolice, valček,
Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c
25096—F—Treba	ni moje ljubce plavšati,
Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c
25097—F—Dekle	to mi povej,
.. Pastir, bariton, A. Subelj.........................................75c
25098—F—Golobička,	polka,
Repač, banda, dve harmoniki ................................75c
25099 F—Zvedel se mnekaj novega,
Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c
25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem,
Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Subelj......75c
25101 -F—Bleški valovi, valček,
Lepa Josefa, polka, harmonika, Spehek..............75c
25102-Morje	adrijansko, pevsko društvo Zora,
Ciciban, bariton Ant. Subelj ................................»...75c
25103-Moj	očka ima konjička dva,
Urno stopaj; Spehek in sin, harmonike.....................75c
25104-F—Gozdič	je že zelen,
Po gorah je i v je, petje Udovič in Lavše..............75c
25105-F—Kak	ribcam dobro gre,
Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c
25106-F—Al'	me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c
25107—Dobro jutro, ljubca moja,
Ko dan se zaznava, žensko petje, duet................75c
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika .........................,..75c
25109—Je	pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Subelj in A. Madic............75c
25110—Ljubca, kod si hodila,
Čez tri gore, petje, A. Subelj in A. Madic............75c
25111—Leži,	leži ravno polje,
Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c
25112—Oh,	ura že bije, duet,
Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c
25113—Iz	dolenjskih goric, polka,
Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
Morda se jim kdaj odprejo oči?
Bela vrana je izvanredna prikazen. Ampak tudi med vranami se naleti na kako belo vrano.
Med privrženci takozvane reformacije so večinoma vse vrane črne. Vehementno napadajo katoliško cerkev, opravičujejo reformacijo in kažejo na gnilobo, ki je tedaj vladala v cerkvenih krogih, in razni reformatorji se prikažejo v prav svetniški luči.
Ampak tudi kaka bela vrana se najde. V avgustovski izdaji lista "Plain Talk"'" podaja nek metodistovski minister dokumentarične dokaze vsaj o prvem in glavnem reformatorju, Martinu Luthru, in sicer iz lastnih Luthrovih dokumentov, da je bil Luther nemoralen človek in glede alkoholne robe vse, nikakor pa ne kak puritanec. Rad je gledal v glažek in zelo pogosto-ma. O ženskih je tako govoril, da bi ga pognal iz družbe vsak količkaj pošten in moraličen Amerikanec. Njegovi "Mizni govori — Tischreden" so tako klafarski, da se jih ne more pošiljati po amerikanski pošti.
Vsem onim, katerim je za resnico, je bilo to znano že dolgo prej. Vsekako pa je nekaj izrednega, da se kaj kakega najde v mesečniku, ki je zelo razširjen med občinstvom.
Mož bi prišel še lahko na čisto druge stvari,ko bi se potrudil za resnico in le za resnico tudi pri drugih "reformatorjih." Morda bi se mu začele oči odpirati, da ti "reformatorji" niso zapustili katoliške cer kve, ker so bili sami predobri za njo. Roba je nasprotna. Odšli so iz katoliške cerkve, ker je bila ona predobra za nje. Da se pred ljudmi opravičijo, so začeli cerkev napadati in njo in cerkvene služabnike dol-žiti stvari, ki so iih, sami uganjali.
Reformatorji iz 16. stoletja niso osamljeni v takem početju. Prav vsak, ki napada cerkev in se dela silno moralično ogorčenega, in vidi vse črno, je navadno sam najbolj črn, in ker nihče ni rad črn, očrnuje še druge. Počakajmo malo, nekoč pride vse na dan in vrsto. * * *
Kakor se pač vzame.
Naletim na napis: "Profesor postavlja vedo nad cerkve." Ta profesor je J. Mc Keen Cattell, ki je bil prej na Columbia vseučilišču. Svoje mnenje je izrekel na devetem mednarodnem kongresu psiho-logistov na vseučilišču Yale. Dobesedno je izjavil: "Predmeti ved so bolj idealni od predmetov cerkva. Žrtve ved so bolj krščanske."
Svoje mnenje je 950 delegatom iz 26 raznih narodov tudi skušal dokazati, in sicer ta-ko-le: "Kadar se čas dopolni, da bo le ena družina narodov, kadar bo vsak po svoji možnosti nudil in dajal in prejemal za svoje potrebe, kadar bo vojskovanje med narodi tako absurdno, kakor bi bilo zdaj za člane tega kongresa, če bi začeli drug drugega moriti, bo vse to prišlo l-avno ne v zadnji meri od sodelovanja mož znanstva in vede, mož izmed vseh narodov pri njih skupnem delu.
In mogoče je, da jih bo pri tem vodila psihologija, dete vseh ved, in bodo vodile jih Zedinjene države, dete med narodi."
Klobuk dol pred vsako pravo vedo. Psihologija, duše-slovje, je izredno važna veda, in'res šele v povojih, tako da se more mnogo od nje pričakovati. In Zedinjene države s svojimi bogatimi sredstvi pri,
raziskovanju res morejo mnogo v tem oziru in v ti važni stroki pripomoči.
Kakšne pojme ima profesor Cattell o krščanstvu, ni razvidno, a zdi se, da bo v tem precej na slabem, ko govori o "cerkvah." Vsekako krščanstva ravno ne poriva na stran, meni le, da je predmet ved tudi krščanski, kar je, da bi bil pa ta predmet bolj krščanski, kakor je krščanstvo samo, vsaj v tem se pa profesor moti.
Dalje ne pravi, da bi morda vede morale krščanstvo izpodriniti, ampak nekoliko bi se le moglo na kaj sklepati vsaj v tem smislu, da bi kdaj veda prevzela delo krščanstva, kakor je razvidno iz tega, kar on pričakuje od vede v svojem času — in the fullnest of time. Drugi "učenjaki" naravnost u-ničenje krščanstva zahtevajo prihod te dobe, ko bo "vsak dal in dobil", ko bo le "ena družina narodov" in ne bo nobenega ravsa in kavsa.
Ako profesor res tako misli, se bo z drugimi "učenjaki" vred urezal. Brez moralnih sil in čednosti je tak ideal nedosegljiv, moralne vrednote pa more nuditi le — krščanstvo, in to je le eno pravo, veda more k temu pripo-magati, a nikoli ne more kakega pravega krščanstva nadomestiti.
■j
Kar imamo omike, je le krščanska, in če bi veda krščanstvo morda spodrinila, bi s tem bila uničena vsaka 'omika, in mesto pričakovane harmonije bi nastal grozovit ravs in kavs. Potek svetovne vojne bi profesorju lahko odprl oči, ako je dobre volje, in mu je res za kak tak ideal med narodi. To se od strani kakega učenega profesorja lahko pričakuje, od drugih "učenjakov" težko, ker zadnjim je le na tem, da uničijo krščanstvo, in naj gre pri tem vse rakom žvižgat.
Vsaka veda, prava veda, je O. K., magari naj bo krščanska, a edinole krščanstvo je pot do omike in do ideala med narodi, brez krščanstva vsa veda, in naj bi bila celo nadkrščanska, ne more privesti do take omike, pač pa bi omiko naravnost ugonobila, a-ko bi veda nameravala krščanstvo uničiti ali vsaj nadomestiti. Historia docet — zgodovina
je najboljša učiteljica. * * *
"Meče precej luči . . .
Precej luči meče v zadevo avstrijskih spopadov baje delavski voditelj Ludovik Maier, ki se nahaja zdaj v Ameriki.
Razume se, da bo Maier hvalil to, pri čemur je, in tako hvalil predvsem Dunaj in one, ki so zdaj na Dunaju gospodarji. Vsak lisjak svoj rep hvali. Niti na misel mi ne pride, da bo morda zagovarjal fašistične heimwehrovce. Da pa ti strežejo dunajski sedanji gospodi po življenju, o tem bi pa jaz lahko iz lastnega opazovanja eno povedal.
Sedanja Avstrija šteje okoli 6 miljonov prebivalcev, in od teh je nad dva miljona na Dunaju in okolici. Dunaj je naravnost gorostasna glava na zelo malem telesu. Komu preti pri taki spaki nevarnost, glavi ali telesu? Ako Maier hvali gospodarstvo sedanjih dunajskih mogotcev, je treba vzeti v poštev, da je bilo nekaj narejenega na Dunaju že prej od čisto druge strani in so sedanji gospodarji le to prevzeli, ter se kinčajo 8 tujim perjem, in drugič, ako delajo to in ono, zidajo hiše skoroda brez kake najemščine . . . kdo plačuje?
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENEC l