BEIOKRAUJSKATRIKOTAŽNA 'INDUSTRIJA METLIKA
Predsednik sindikata	Kvalifikacije
govori o delu naše podružnice
Kakšen bo delovni program naše podružnice v tem letu?
Viktor Kozjan — predsednik sindikalne podružnice »Beti« na delovnem mestu, ko smo ga prosili za kratek razgovor
O točnem programu še ne morem govoriti, ker ga sedaj šele pripravljamo in ga še. nismo dokončno sprejeli. Zaenkrat bomo izpeljali tiste akcije, ki jih je imel v programu stari odbor, pa jih ni utegnil izvršiti.
Na katerem področju bo po vašem mnenju treba največ dela?
Poleg dela na kulturno-zabavnem področju bomo delali predvsem na samoupravnem. Pred nami so volitve v organe upravljanja. Naša naloga je, da sodelujemo pri izbiri članov. Vso skrb smo posvetili tudi informiranosti celotnega kolektiva o sklepih in odločitvah organov upravljanja. Samoupravljalec mora namreč biti obveščen izčrpno, pravočasno in pravilno, da lahko spremlja pravila uvajanja.
Na občnem zboru smo slišali poročilo o stanju sindikalne blagajne. Za organizacijo raznih prireditev1 bo denarja dovolj. Kam ste predvideli največjo vsoto?
Največ denarja bomo izdali za organizacije, raznih prireditev in pogostitev članov. Prirediti nameravamo tudi dva izleta, ki bosta precej Izpraznila blagajno. Tudi na pevski
zbor ne bomo pozabili in ga bomo finančno podpirali, saj se je zelo lepo predstavil na proslavi za dan žena.
Na občnem zboru je bilo nekaj kritike na račun zabavnega življenja v tovarni. Kako namerava novi odbor popestriti to dejavnost?
Mislim, da sindikat ni organizacija, ki bi skrbela samo za zabave. Imamo še druge važnejše naloge. Zabave organiziramo le ob večjih praznikih; za Novo leto in Dan žena.
In še vaše osebne želje ali priporočila vsem članom sindikata.
Predvsem želim veliko uspeha vsem članom pri njihovem sedanjem delu. Saj se bo z njihovim uspehom večal tudi uspeh podjetja, osebni dohodki in izboljšal se bo življenjski standard zaposlenih.
Prosim tudi vse člane, da podprejo izvršni odbor pri vseh akcijah.
za slovensko košarkarsko ligo
V soboto in nedeljo bodo v Metliki kvalifikacije za slovensko košarkarsko ligo. Nastopili bodo klubi iz Meblo — Nove Gorice, Radovljice, Medvod in »BETI« Metlika. Igrali bodo na Pungrtu. Prosimo vse ljubitelje košarke, da se udeležijo tekem v čim večjem številu.
Pevski zbor »Beti«, ki se nam je predstavil na proslavi za Dan žena
- Leto V. - GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI »BETI« METLIKA
Marec 1969
Kadrovska politika in usposabljanje delavcev na delovnih mestih
Vsak delavec, ki se prvič zaposli, si mora pridobiti posebno dodatno znanje, ki je potrebno za določeno področje; dela. To imenujemo funkcionalno usposabljanje. Ta oblika izobraževanja je v praksi dokaj zanemarjena. Zato pogosto slišimo o-čitke na račun novih delavcev in in strokovnih kadrov, da n« pokažejo toliko uspeha pri delu, kot bi ga morali. Tudi na šolstvo letijo kritike, da ne vzgaja specialistov za posamezna delovna mesta, čeprav se zavedamo, da je naloga šole, da nu-
di strokovnjaku osnovna strokovna in teoretična znanja. Skrb za funkcionalno usposabljanje pa je prepuščena samim delovnim organizacijam.
Sodobna organizacija dela z vse večjo interno delitvijo dela, specializacijo proizvodnje in usmeritvijo k serijski in velikoserijski proizvodnji, zahteva vse večje naloge na področju funkcionalnosti in sistematskega usposabljanja delavcev. Značilnost obrtne proizvodnje je, da se priprava in izvedba vršita na 'stih delovnih mestih. Zato prevladuje v obrtniški proizvodnji zahteva po kvalificiranih delavcih in mojstrih.
V Industrijski proizvodnji, kjer
imamo veliko število proizvodov in majhne serije, je izločen le del priprave dela. Pri tej proizvodnji še nimamo specializiranih strokovnjakov. Priprava je še vedno prepuščena proizvodnji. Tu pa se še vedno čutijo potrebe po kvalificiranih delavcih.
Bistvene spremembe nastanejo šele pri pravi industrijski proizvodnji. Njena značilnost je, da je priprava dela izločena v posebne strokovne službe in ta zahteva posebne specializirane strokovnjake. Ce je
priprava dela dobra, ostanejo proizvodnim delovnim mestom le čiste proizvodne operacij«. In zopet tudi proizvodnja zahteva večino delovnih mest z ozko specializiranimi delavci.
Ti premiki v strukturi delovnih mest očitno kažejo, da postaja zaradi delitve dela vedno bolj pomembno priuč«vanje na delovnem mestu. V praksi je priučevanje in usposabljanje na delovnem mestu še nesistematično. To delo je prepuščeno preddelavcem — mojstrom, ki pa jih poleg njihovega ostalega dela preobremenjuje. Delo v proizvodnji ne dopušča da bi mojstri posvetili vso skrb priučevanju in usposabljanju novincev. Zavedati se moramo, da
je od dobre priučitve in pravilne vpel jan osti na delovnem mestu odvisna kvaliteta, storilnost, ravnanje z materialom in delovnimi sredstvi.
Vsebina opravil na delovnih mestih, ki zahtevajo ozko specializacijo, se razmeroma hitro menja. Odvisna je od proizvodnega procesa, ki se mora prilagajati za vsak proizvod posebej. Priprava delavcev za konkretni delovni proces mora biti del razširjene priprave dela.
Zakaj ni smotrno, da bi delavca usposabljali za vse ali večji del delovnih operacij?
1. priučevanje traja predolgo — delavci Cesto menjajo službo;
2. v času priučevanja se spremene artikli in s tem tudi delovni postopki ;
3. v tem času se v proizvodnji dostikrat uvedejo drugačne surovine, ki zahtevajo drugačno obdelavo;
4. v neposredni proizvodnji se menjavajo proizvajalna sredstva ln tehnološki postopki.
Kljub predhodni širši usposobitvi moramo delavca zopet znova pripraviti na novo ali na spremenjeno delovno operacijo. Zmotno je mišljenje, da se s priučitvijo novinca izobraževanje konča. Potrebno bi bilo uvesti proizvodne inštruktorje, ki bi usposabljali in proučevali delavce.
Inštruktor
Najboljši inštruktorji so kvalificirani delavci, ki so praktično in strokovno-teoretično usposobljeni za to delo. Inštruktor se mora še posebej izobraževati, na posebnih tečajih. Poznati mora metode za priučevanje k praktičnemu delu. Seznanjen mora biti z delovnimi postopki. Razen tega mora imeti osebne lastnosti in sposobnosti dobrega inštruktorja, in sicer;
— jasen in sproščen govor,
— vztrajnost,
— smisel za sodelovanje z ljudmi,
— umirjenost.
Inštruktor naj bo organizacijsko vezan na pripravo dela. Tako sodeluje že pri pripravi postopkov za nove artikle. Vezan mora biti tudi na delovno enoto, ker z njenim vodjem sodeluje pri usposabljanju, premeščanju in razporejanju delavcev. Imeti mora popolen pregled nad že obvladanim znanjem delavca, ki ga priučuje.
Da bo delo inštruktorja res učinkovito, mora poznati že pridobljeno znanje delavca na operacijah, ki je na njih že delal.
O.	P.
Izdelali so na tisoče kombinež in zdaj čakajo . . .
Lepo so zloženi v konfekciji. Ali je usoda res tako kruta in neusmiljena. Ni. Kajti njihovo delo ni pozabljeno. Izdelke, ki so bili izdelani na teh strojih nosijo ženske po vsej Jugoslaviji, Evropi In drugih deželah sVeta.
V zbor je vključila učenke poklicne šole in delavke.
Tov. Herakovičeva je dokazala, da dober glasbeni pedagog tudi iz povprečnih pevcev lahko ustvari kvaliteten zbor. Njej je to v celoti uspelo. Zvoki elektronske harmonike Silva Mihelčiča, ki je z njo spremljal zbor, so ubrano petje še dopolnili. Program in posamezne točke je napovedovala Jožica Kapušin.
Na koncu kulturnega programa je pozdravil vse navzoče delavke direktor Peter Vujčič. Delavkam je zaželel za njihov praznik še veliko uspešnega dela in prijetno praznovanje.
Programu je sledila pogostitev in zabavni del večera. Ponovno smo se prepričali, da se žene znajo tudi same zabavati, saj so se ob zvokih ansambla »Hobby« iz Črnomlja, ki se je tokrat lepše izkazal kot na zboru sindikata, poskočno zavrtele.
PROSLAVA OB DNEVU ŽENA
Uspešen nastop pevskega zbora »BETI«, lep kulturni program z recitacijami, slavnostno vzdušje je dopolnil Silvo Mihelčič s svojo elektronsko harmoniko.
Na proslavi se je zbralo nad 350 žena. Seveda je bilo tudi nekaj moških med njimi. Po slavnostnem govoru, ki ga je imel pomočnik glavnega direktorja Slavko Nemanič, je sledil kulturni program. V njem so sodelovale recitatorke, pevski zbor in Silvo Mihelčič s svojo elektronsko harmoniko.
V svojem govoru je pomočnik direktorja poudaril, da ima 8. marec velik pomen za vse žene na svetu, za njihovo borbo za enakopravnost Opozoril je na junaška dejanja naših žensk v revoluciji in na koncu dejal; »Dolga je bila pot, ki je pripeljala ženo, da se je končno enakopravna in osvobojena dolgoletnega zapostavljanja in izkoriščanja povzpela na takšno stopnjo v družbi, kot jo ima danes. Posebno v NOB so pokazale žene in dekleta svojo marljivost, vztrajnost, borbenost in junaštvo. V borbi so bile enakopravne z moškimi, zato jim tudi danes v miru, ko uživamo sadove njihove borbe, ne smemo odrekati pridobljenih pravic.«
Nato je sledil kulturni program. Lepo je bilo videti najmlajše nastopajoče; Vardijanovo, Mitevskega in Flajnikovega, ki so brez treme in z otroško prisrčnostjo povedali pesmice za svoje mamice. Recitirale so tudi učenke poklicne šole:	Anica
Jakša, Angelca Ilenič, in Boža Marentič. Izredna pa je bila v svojem nastopu Stanka Nemanič, ki je s svojo interpretacijo pesmi Geme Hafner »Ženi« podala z resničnim umetniškim občutkom in z izredno prizadetostjo. Njen nastop je ganil slehernega udeleženca proslave.
Na proslavi se nam je prvič predstavil zbor »BETI« pod vodstvom Zore Herakovič. Spoznali smo, da njen večmesečni trud ni bil zaman.
Volili bomo v skupščine
Se malo, pa bomo zopet volili svoje predstavnike v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Priprave za volitve so v polnem teku. Za nami so že sestanki o evidentiranju odbamiških kandidatov po vseh obratih.
V Metliki bomo volili v občinsko skupščino šest odbornikov iz »Beti«. Kandidati so; Jože Jankovič, računovodja, Slavko Nemanič, pomočnik glavnega direktorja, Anton Strucelj, referent Izvoza, Stane Mrvar, šef proizvodnje, Skof ing. Ružiča, vodja kontrolne službe in Marija Horvat, referent za programiranje. Volilne enote v tovarni so razporejene takole;
1. uprava z menzo
2. I. izmena pletilnice ln barvarne
3. II. izmena pletilnice ln barvarne
4. prva izmena v šivalnici
5. druga izmena v šivalnici
6. krojilnica s preostalim delom obeh izmen šivalnice
Osnovno ustavno pravico in dolžnost bomo najboljše Izpolnili, če bomo na dan volitev polnoštevilno in čimponej volili. S tam bomo pokazali tudi svojo dolžnost ln zrelost v nadaljni borbi za dvig politične in gospodarske zavesti.
S.	N.
Kaj bomo gradili
Naše podjetje je v zadnjih letih med trikotažnimi podjetji zelo napredovalo, tako v kvaliteti svojih izdelkov kakor tudi s povečanim obsegom proizvodnje. Se do nedavnega je bilo eno izmed manjših podjetij. Zaradi hude konkurence je bilo težko prodreti tako na domači kakor tudi na tuji trg S preusmeritvijo ter povečanjem proizvodnje so postali dosedanji prostori pretesni zato je bil kolektiv prisiljen v letošnjem letu investirati visoke vsote za nove objekte. Pred nedavnim so bile zgrajene garaže za vozni park in boksi za odpadni material iz šivalnice In krojllnice.
Nova visokotlačna parna kotlarna, ki bo kurjena s težkim kurilnim oljem, je najmodemeje opremljena
IZVOZNO - UVOZNI ODDELEK »BETI«
Z letošnjim letom je »Beti« začela samostojno opravljati zunanjetrgovinske posle. Ker veljajo za kvalifikacije oseb, ki delajo na zunanjetrgovinskem področju posebni predpisi in zahteve, smo v našem novem izvozno-uvoznem oddelku zaposlili štiri sodelavce, ki imajo ustrezno kvalifikacijo.
V tem, da podjetje samostojno nastopa na zunanjem tržišču smo dosegli tudi to, da nastopa »Beti« samo kot izvoznik in proizvajalec. Ni nam več treba plačevati provizije posrednikom, ki je bila zelo visoka, saj bi morali pri letošnjem izvozu, ki je planiran na 12 milijonov din blaga plačati kar 400.000 din provizije. Pri tem pa ni upoštevan uvoz surovin in drugih materialov, za katere bi morali prav tako plačati visoko provizijo, če bi jo uvozili preko posrednikov. Poleg tega imamo s tujimi kupci večje stike, in tako lažje ugodimo njihovim željam tako glede kvalitete, asortimana in dobavnih rokov.
Poleg lastnega izvoza in uvoza pa opravlja naš izvozno-uvozni oddelek tudi usluge za druga podjetja. Interesenti, katerim opravlja zunanjetrgovinske posle so predvsem podjetja: »Polzela«, Krapinska tek-sitilna industrija, »Konus« in drugi. Kot plačilo za opravljene zunanjetrgovinske storitve si seveda naše podjetje zaračunava običajno provizijo, kar povečuje naš ustvarjeni dohodek.
1 Ce primerjamo stroške izvoznega oddelka (osebni dohodki zaposlenih.
Kaj bomo gradili
in' bo meseca maja že služila svoje-rAu namenu. Z omenjenim objektom bo izboljšano ogrevanje tovarniških prostorov in obenem zagotovljena .para za tehnološke potrebe proizvodnje. Dosedanje kapacitete stare kotlarne 2,5 ton/h so bile znatno premajhne. Z novo kotlarno pa se bo zmogljivost povečala na 6 ton/h. Vsa gradbena dela v omenjenemu objektu so že v grobem končana, druga montažna dela na kotlih in mazutni cisterni pa bodo predvidoma končana v naslednjem mlesecu.
.V tem letu nameravamo razširiti diš&Jhnjo barvamo in kotlarno, ki še t$)"nato spojila z novo projektil-riico. ‘tllbitafclja za gradnjo obeh objektov fe' z^ v teku, in predvidevamo, da 1 bomo začeli z zemeljskimi dpli že v' mesecu aprilu in oba objekta dokončali do,konca leta. S tem bomo pridobili' nove prostore tako, da se bo delovni .človek dobro počutil in delat,? veliko večjo voljo in prizadevnostjo; ' ', "
BlIV 11 • ''	q	p
režijski stroški) in ustvarjene dohodke s prihranjeno provizijo in provizijo, ki jo dobimo za storitve drugim, ni oddelek samo opravičljiv, ampak celo nujen. Drugo, mnogo važnejše vprašanje, pa je afirmacija firme »Beti« na tujih tržiščih in sredstva, s katerimi »Beti« kot zunanjetrgovinski partner lahko razpolaga. Ti pogoji pa že presegajo okvir samega oddelka in zadevajo podjetje kot celoto. Kar zadeva kvaliteto naših proizvodov, nimamo ovir, da bi jih plasirali na trg katerekoli evropske države, pa čeprav slovijo s tradicionalno in moderno tekstilno oz. trikotažno industrijo.
Pri planiranju proizvodnje in izkoriščanju kapacitet bomo morali posvetiti več pozornosti rokom izdelave, oziroma dobave. Kar zadeva roke dobave, pa so zunanji partnerji zelo zahtevni in natančni. Zato morajo predvideti v izvozno-uvoznem oddelku ob sklenitvi vsake pogodbe naše možnosti, da ne pride do nepotrebnih problemov, oz. da ne izpademo kot nezanesljiv in površen partner. Zdi se mi, da se bo situacija glede tega bistveno izboljšala, saj delajo zaposleni v izvozno-uvoznem oddelku v neposrednem stiku s tehničnim in komercialnim direktorjem.
Izvozno-uvozni oddelek s štirimi zaposlenimi je le začetek samostojno zunanjetrgovinske dejavnosti našega podjetja.
Glede na predvidene investicije in razširitve proizvodnih zmogljivosti v naslednjih letih bo izvozni kontingent pomenil pomembni del realizacije »Beti«. Zato bo potrebno posvetiti vso skrb izvozno-uvoznem oddelku, da bo lahko svoje delo čimbolj razširil in utrdil na zunanjem tržišču.
Doslej so nam opravljali izvozne storitve »Jugotekstil«, Poslovno združenje tekstilne industrije, »Cen-tromerkur« vsi iz Ljubljane, »Tekstil« iz Zagreba in »Centrotekstil« iz Beograda. Ze ta razvejanost nam mnogo pove, saj vsak izvoznik postavlja svoje določene kriterije in ima svoj način poslovanja. Ni rečeno, da se bomo odslej popolnoma odrekli storitvam teh podjetij, vendar jim bomo izvršili le zaključke, ki bodo za nas interesantni.
Na koncu naj navedem še površen pregled našega izvoza. Plan izvoza za leto 1969 znaša 1 milijon $ in mislim, da ga bomo dosegli. Planiran je samo izvoz na zapadno trgovinsko področje. Trenutno pa imamo sklenjeno tudi pogodbo z Rusijo, ker je za nas zanimiva predvsem po finančni plati in ne po obliki sredstev. Nad 60% predvidenega izvoza bomo izvozili v zapadno Nemčijo, sicer pa imamo stike skoraj z vsemi zahodnoevropskimi državami, vključno s Skandinavijo.
S.	A.
'
ti't m\ ,a
Odkar smo dobili novo frizerko, se je promet v našem salonu zelo povečal. Lokal obiskuje veliko naših delavk in drugih Metličank. Vse se pohvalijo z delom frizerke, ki uporablja najsodobnejša kozmetična sredstva za nego las.
NAŠ KOLEDAR
Pri predmetu »tekstilna tehnologija« smo se učili, kako pridobivamo iz lanenega stebla vlakno. Tovarišica nam je razgrnila zgodovino lanu v Beli krajini in ob tem obrazložila slike v našem koledarju. Prav vse učenke smo bile navdušene, ker smo lahko učno snov povezale z življenjem svojih babic in s starimi preslicami, ki počivajo pod pajčovino in prahu nekje doma na podstrešju.
Slikovita in prijazna je dolina Kolpe kjer rasteta konoplja in lan. V tej deželi smo še dandanes priča, ko v leseni jarem vprežena voliča vlečeta na pol lesen plug in tako obračata brazdo na katero posejejo lan in konopljo. Dolga je pot od lanu in konoplje do sintetike. Pridobivanje prediva in preje ter tkanin in vezenin se je v Beli krajini ohranilo do današnjih dni. Koledar, ki smo ga že dve leti posredovali našim kupcem nam ponazarja pot od cvetočega lanu do vezanih tkanin, ki so prave umetnine. Dolga in težka je bila pot. Iz roda v rod se je prenašala tradicija pridobivanja domačega platna. Tisti del doline Kolpe, kjer še ni industrije, je ohranil to tradicijo v pristni obliki vse do danes. Statve in kolovrati še vedno tu in tam brnijo pozno v noč, vendar ne več pri petrolejki ali svetilki v kateri gori laneno olje ali pri goreči treski. Te svetilke je zamenjala električna luč. Odvišna ženska delovna sila, zlasti v zimskem času, še tu in tam seže po kolovratu in kros-ni. Trlica in tukača še vedno zamolklo odmevata v enakomernem ritmu udarcev in dajeta prvo podobo vlaknu. Otožno žuboreča, kot biser čista Kolpa, je naravni bazen za namakanje lanu in konoplje. Sončne travnate jase so prostor za gojenje lanenih in konopljevih stebel.
Ob trlici, tukači, statvi (knosni) in kolovratu so se vrstila nekoč pra-
va doživetja deklet in fantov, žena in mož. Tu je odsevala šegavost, vrstile so se pripovedke, pravljice in pesmi. Dekleta in fantje so veselo vabili drug drugega na »prelo«. To so bila običajno najprisrčnejša srečanja fantov in deklet. Možje in žene so si povedali marsikaj o izkušnjah pri kmetovanju. Zgodbe o u-rokih, važah in domačemu zdravljenju so sledile druga drugi.
Belokranjske vezenine gredo še danes v širni svet kulturno in tehnično najnaprednejše dežele, tako prtički, zavese, brisače in drugo. Te umetnine so danes v svetu zelo cenjene. Da je temu res, smo priča, ko prihajajo v Belo krajino, predvsem v Adlešiče kupci iz Švice, Anglije, Nemčije, Italije in od drugod po te izdelke. Čim višji je kulturni nivo katerega naroda, tembolj ceni take umetnine. Ne samo praktično, temveč tudi umetniško vrednost imajo ti izdelki. V njih je vloženo mnogo skrbnega in marljivega dela. Iz teh izdelkov se zrcali tradicija in umetniška nadarjenost prebivalcev te dežele.
Na drugem delu doline Kolpe, ob asfaltu in železnici, pa je naša tovarna. »Beti«, ki se je naglo povzpela med tekstilne velikane z najmodernejšimi izdelki. Ti izdelki osvajajo svetovno tržišče in lahko tekmujejo s tekstilnimi izdelki tehnično razvitih deže,l. Naš koledar prikazuje najmodernejše modele ženske konfekcije, spletene in konfekcioni-rane na sodobnih strojih.
Da, takšna je naša čudovita dolina Kolpe od Starega trga preko Adlešičev do Metlike. Tako jo simbolizira tudi koledar našega kolektiva.
Učenka poklicne šole »BETI« Marija Skube
Spremenjen stari način dela v konfekciji
V začetku tega leta smo se odlo-i da bomo razdelili delo pri pola-nju sintetike. Svet ekonomske enoje ta predlog sprejel in potrdil. , starem načinu so si polagalke sa-» risale narise in šele nato polagale ago na tisto dolžino, ki so jo nari-le Pri takšnem sistemu dela je bil iterial premalo izkoriščen. Polagal-, pa niso bile dovolj zainteresirane, bi bolj premišljeno polagale krone elemente, ker so bile vezane
1 S tem, da smo risanje narisov od-ijili od polaganja smo lahko zma-šali število polagalk za dve Ma-rial pa smo dosti bolj izkoristili, asoma smo začeli izpisovati kom-
vehkost	38	42	46	48
bela	600	1.200	900	300
roza	300	600	450	150
modra	300	600	450	150
KOMBINACI JE;
bela	100	plasti
roza	50	plasti	2
modra	50	plasti
200 plasti
KAJ MENIJO DELAVKE
O 8. MARCU?
Vera Jenič;
Letošnji praznik žena sem preživela v zelo dobrem razpoloženju. Tega dne se bom rada spominjala še posebno zato, ker sem ravno na 8. marec — dan žena, prvikrat nastopila v pevskem zboru. Nastopih smo v našem kolektivu in na prireditvi v počastitev dneva žena v domu »Partizana«. S tem nastopom smo izkazali našim delovnim ženam le del priznanja za njihovo požrtvovalno delo v NOB.
Menim, da bi bilo takih praznikov, ki bi bolj spominjali na enakopravnost žena z moškimi lahko še več, ker je še vedno ukoreninjena miselnost o manjvrednosti ženske v naši družbi.
Dragica Barkovič;
Nastopil je sončen in topel dan. To je bil 8. marec — dan žena vsega sveta. Tudi moji dve deklici sta vstati boli zgodaj kot prejšnje dni. Njuni ročici sta me stisnili v topel objem. Tudi darila sta mi prinesli.
binacije barv in velikosti na osnovni delovni nalog, tako da dobimo pri vsakem nalogu vse velikosti in vse barve, to je cel sortiment.
Ari. SILVA
IMr;
mjrnrMPfe
m
9
4 3 1 (3x)
Bila sem zelo srečna, ker sem bila sredi svojih najdražjih. Se prej sem primišljevala, če se bosta spomnili na moj praznik. In res ga nista pozabili. Ves dan sem preživela z njima, kajti moji delovni dnevi so naporni. Zato proste dneve in praznike preživim v krogu svojih najdražjih.
Mislim, da je potrebno več takšnih praznikov. Tedaj bi bili morda moški bolj pozorni do svojih žen. Ne mislim na to, da bi večkrat dobile šopek rdečih nageljnov, temveč da bi nam posvetili vso pozornost in nam dali pravice, ki nam pripadajo.
Spremenjen stari način dela v konfekciji
Trikrat pomeni, da moramo narisati tri take narise, če želimo dobiti zgoraj navedene količine. Pri tem moramo za vsak artikel vedeti, koliko krojnih elementov lahko položimo na en naris in to za vsako surovino posebej. V zgornji tabeli imamo 10 kombinež in 200 plasti.
Naslednji korak je bil, da smo ukinili pregled skrojenih komadov po klasičnem sistemu. Pri tej operaciji se je zmanjšalo število delavk za tri. Z marcem smo uvedli tudi novost pri označevanju napak pri pletivu. Napake označimo že pri polaganju pletiva, tako da so vidne po krojenju. Pregledovalke kose z napako samo zamenjajo in nadomestijo z novimi ter jih vrnejo na isti polog. Vsako barvo polagamo tako, da je deljiva s 50 kosi.
Pri takšnem sistemu dela v kro-jilnici se je tudi način izdelave v šivalnici nekoliko izpremenil. Šivilje, ki delajo na prvih fazah, sedaj bolj pazijo da ne pomešajo nians v posameznem vezu. Vse projene elemente morajo šivati po vrsti in jih
lepo zlagati. Tako se izdelki ne zmečkajo in jih tudi likati ni potrebno.
Na predlog vodje proizvodnje smo v šivalnici razpustili večje skupine delavk in formirali manjše skupine, do 30 zaposlenih. V vsaki izmeni imamo trenutno po dva trakta za proizvodnjo kombinež. Na enem šivamo dekliške in ženske kopalke ter ženske, hlačke, na drugem pa moške in otroške kopalke. Vsa ročna dela, adjustiranje, likanje, izdelava škatel itd. sestavljajo posebno skupino, ki jo vodi ena mojstrca. Pri takšni delitvi dela bo vsak mojster imel večji pregled nad svojimi delavkami. Lažje bo kontroliral kvaliteto, opozarjal na napake in pomagal delavkam v nasvetih.
Za zdaj je ostalo še nekaj nerešenih vprašanj, npr. premajhni delovni nalogi, neprimerna širina bal za konfekcioniranje, večkratno pomanjkanje {»možnega materiala in drugo. Ko odpravimo še te pomanjkljivosti, se bo produktivnost še bolj dvignila.
ing. Franc Oletič
Nekaj o delu aktiva Rdečega križa v »BETI«
Aktiv Rdečega križa v »BETI« je bil ustanovljen v novembru 1964 na pobudo občinskega odbora Rdečega križa. V ožji odbor aktiva so bili od uprave podjetja imenovani: Anica Cesar, Slobodanka Dimič-Vi-detič, Silva Dular, Marija Horvat, Ivan Malešič, Marija Starina, Anica Vivoda in Nada Žabčič. Odbor je izmed članov imenoval za predsednico Nado Žabčič, za tajnico Silvo Dular in za blagajničarko Slobodan-ko Videtič.
V letu 1965 je bil odbor zelo delaven. Poleg tega, da so pridobili v kolektivu za podporne člane Rdečega križa 288 oseb, so organizirali zdravstveno predavanje s poučnim filmom, dali pobudo za zbiranje denarne pomoči ob poplavah v Zagrebu in organizirali, da se je ob krvodajalski akciji priglasilo kar 56 krvodajalcev. Ob koncu leta so povabili Dedka Mraza, da je obdaroval otroke vseh zaposlenih. Pripravili so tudi kulturni program. Obdarovanih je bilo skupaj 180 otrok.
V naslednjem 1966. letu je odšla iz odbora tov. Starinova in prav tako je tov. Videtičeva prosila, da bi jo razrešili dolžnosti blagajničarke. Te posle je nato prevzela tov. Martinca Stefančič — Škabar jeva.
V tejn letu je odbor pripravil krvodajalsko akcijo, ki je lepo uspela. Organiziran je bil tudi tečaj za prvo pomoč, katerega je sprva obi-
skovalo 14 delavcev, uspešno pa ga je zaključilo šest. Število članov pa je v tem letu nekoliko padlo, in sicer na 193 oseb.
Tudi v 1967. letu je bila uspešno izvedena krvodajalska akcija. Odbor se je trudil, da bi zopet organizirali tečaj za prvo pomoč, vendar zaradi prema j nega števila prijavljejicev ni bilo tečaja v našem podjetju, pač pa so štiri delavke hodile na tečaj v sosednji Novoteksov obrat ter ga uspešno dovršile. Zaradi nekoliko mlačnega dela samega odbora se je število podpornih članov v tem letu znižalo na 107 oseb.
Na spomlad 1968 je odbor zopet objavil obvestilo o krvodajalski akciji. Vabilu se je odzvalo 30 oseb, ki so darovali svojo kri. Naj bo vsem zvestim krvodajalcem iskrena zahvala za njihovo velikodušno dejanje!
V decembru istega leta Je odbor Rdečega križa »BETI« na pobudo občinskega odbora Rdečega križa pripravil 80-uml tečaj za bolničarje. Tečaj je obiskovalo 30 oseb in ga uspešno zaključilo v februarju 1969. Vsem iskreno čestitamo!
Letos, 14. februarja, je aktiv Rdečega križa »BETI« pripravil zdravstveno predavanje »O kontracepciji«. Predaval Je dr. Josef Benka. Kljub temu, da je bilo razdeljenih več kot dvesto vabil med člane kolektiva, se Je predavanja udeležilo
le kakih 40 oseb. Zelo škoda se nam zdi, da to kvalitetno in poučno predavanje, ki je v današnjem času še posebno pomembno, ni obiskovalo več članov kolektiva.
V kratkem bomo zopet izvedli krvodajalsko akcijo. 2e sedaj se toplo priporočamo vsem dosedanjim zvestim krvodajalcem in vabimo tudi vse druge člane kolektiva, da se v čim večjem številu pridružijo tej akciji. Razen tega želimo, da bi se v letošnjem letu še drugi vključili v to humano organizacijo in tako po svojih močeh pripomogli, da bo še bolj uspešno izpolnjevala svoje naloge.
Aktiv Rdečega križa »BETI«
Mu
DELAMO ENO,
ŽELIMO DRUGO
Čeprav se v »Beti« trudimo, da bi proizvedli čimveč tekstila, smo vendar zadovoljni čim manj ga je in čim krajši je (na mlajših obešalnikih). Mnogi pa imajo radi obešalnike celo brez tekstila. Zakaj se torej trudimo pri nas?
TUJKA PO DOMAČE
Kata, kaj pa je to avtoriteta?
Borne ga, kaj ne veš, da je to avto, rit in teta.
TE2AVE IMA
Na zadnjem splošnem fluorogra-firanju je vprašal zdravnik delavca; »Imate kakšne težave?« »Da, finančne«, mu je odgovoril pacient kot iz brzostrelke.
8. MAREC PO MOŠKO
Dan pred 8. marcem sem stala pred samopostrežno trgovino. V dolgi vrsti so stale ženske in mislila sem, da čakajo na meso. Pošteno sem se vštela, ker sem zagledala v rokah šopke nageljev. Tako so moški posredno obdarovali svoje žene z za-željenimi nageljni.
dajatve
Dajatve, davščina, davek, je razmišljal Tone, v nočni izmeni, ko je iz žepe slučajno potegnil ček. Že spet me davijo, si je mislil. Pa je res, saj Izhaja beseda davek najbrž iz besede daviti. No, čez Kolpo pa plačujejo porez. Beseda gotova izhaja iz porezati.
SPET TUJKA
Kata, tl sl bila v Nemčiji na delu, pa mi poved, kaj pomeni beseda »analiza«.
»O, borne, kaj ne veš, da sta to Ana iz krojilnlce in Liza iz šivalnice«.
Pomladanska krila
Modeli, ki Jih priporoča naša kreatorka Marija Rus
Pomlad je tu in z njo nova pomladanska moda, ki je letos naklonjena prav vsem; močnim, suhim, starim in mladim. Nič več se ne bomo ozirale na Twiggy in tarnale, če imamo kakšen kilogram preveč. Letošnja moda je namreč »-sexi«, kot še nikoli.
Krila so, kot vedno, za vse najbolj primerna, zato jim moramo posvetiti veliko pozornosti.
Pri dolžini smo lahko izbirčne, kajti na razpolago imamo vse vrste dolžine, od kratkega minija, do krila, ki sega tja do gležnjev. Ker v Parizu napovedujejo pomlad v pli-seju, se bomo tudi me odločile za lahkotno zvončasto krilo iz drobnega pliseja. Prav tako pa v naši garderobi ne smemo pogrešati krila s širokimi zalikanimi gubami. Zelo modema so krila, rezana na pole. Lahko so sestavljena iz štirih ali več poševno krojenih pol. Tudi gladkih, oprijetih kril ne bomo zavrgle. Dopolnile jih bomo s širokimi usnjenimi pasovi ali tankimi verižicami.
Poleg kril bomo nosile tesne srajce iz jerseja ali svilene bluze, pa tudi mehki volneni brezrokavniki bodo prišli v poštev.
Pariz nam je poleg tega postregel tudi s svojevrstnimi večernimi oblekami. To so ciganske obleke in široka ciganska krila. Mogoče si bo katera za večer omislila prav takšno krilo, vendar dvomim. To je le trenutna modna muha.
Marija Rus
MODELI KOT SKLEPI
Novi modeli naše konfekcije so kot sklepi ekonomskih enot, pridejo, gredo in jih nikoli več ne vidimo.
NA POMOČ — POMAGAJTE
»■Mare, Jure, Bare, Nace... pomagajte!« kliče Kata že utrujena. »Zbiram čenče vseh vrst, rojene za vogalom, ob kavicah, slane in neslane, žalostne in resnične, oglate in rogate. Vsako čenčo plačam 3 nove dinarje, vsako laž pa 300 starih dinarjev. Pišite mi in kmalu boste bogati.«
»BETI«
Izdaja; Belokranjska trikotažna industrija Metlika.
Ureja uredniški odbor; Silva Dular, Mirko Jelenič (odgovorni urednik), Jurij Matekovič, Stane Mrvar, Slavko Nemanič, ing. Franc Ole-tič, Slavko Šiler, dipl. ing. Ružiča Škof.
Izhaja enkrat mesečno v 1300 izvodih.
Tisk; Papirkonfekcija, Krško.
Naučiti jih hočemo čim več
Pojasnilo k članku »O delu samoup.
organov«
V FEBRUARJU IN MARCU SMO DOBILI NASLEDNJE SODELAVCE
Mitalkovski Štefan, Erjavec Srečko, Zvonkovič Josip, Gornik Franc, Piškurič Ana, Čulig Ljubica, Težak Anton, Matekovič Marijan, Malešič Anton, Kolenac Vladimir, Jaklič Snežana, Bajuk Marija, Weiss Štefka, Zupančič Nada, Slabanja Karolina, Bučar Jože.
IZ DELOVNEGA KOLEKTIVA SO IZSTOPILI:
Radoš Ivan, Frakelj Milena, Plut Zvonka, Hudelja Milena, Kam-
bič Dragica, Jančarič Nikola, Ambrožič Darinka, Maršič Slavica, Sintič Marija, Muc Slavica, Mata-kovič Mira, Reba Marija, Rogelj Jožefa Vukšinič Ivanka, Laič Marica, Opalički Stjepan.
RODILE SO;
Grašič Jakiča — deklico,
Vrščaj Zinka — dečka,
Škabar Martina — dečka,
Kokol j Marij anca — dečka.
POROČILA SE JE:
Vukšinič Stanka por. Podrebarac
Ker je vzbudil človek veliko zanimanje in napačna tolmačenja, dajemo naslednje pojasnilo.
Primer, ki smo ga navedli za lažje razumevanje analitske ocene delovnih mest, je le načelen. Analitska ocena postavlja za vsako delovno mesto potrebno prakso in u-strezno izobrazbo. V članku je pravilno navedeno, da dvakratna praksa nadomesti eno stopnjo manjkajoče izobrazbe. Vendar to velja le tedaj, če delavec, ki dela na ustreznem delovnem mestu, nima izobrazbe, ki jo zahteva analitska ocena in nima možnosti, da si takšno izobrazbo pridobi.
Podjetje se. trudi, da zaposli čim. več kvalificirane delovne sile in zato tudi organizira posebne tečaje za pridobitev interne kvalifikacije. V tem primeru se morejo tečajev udeležiti vsi, ki te kvalifikacije nimajo, čeprav imajo že ustrezno prakso po analitski oceni delovnih mest.
“ v delavski svet podjetja in svete DE bodo
Delavski svet je na zadnji seji sprejel sklep, s katerim je odločil, da bodo volitve v delavski svet in svete delavnih enot četrtega aprila. Prav tako je imenoval tudi volilno komisijo, ki skrbi za zakonito izvedbo volitev. Za predsednika volilne komisije je imenovan pomočnik glavnega direktorja Slavko NEMANIČ, za člana pa Stane JUNDIC in Peter GUŠTIN.
Volilna komisija je na prvi seji dne 17. 3. imenovala volilne odbore po volilnih enotah.
Kronika podjetja
Inštruktorice med učenkami v učilnici za praktični pouk
Praktično delo pri Poklicni šoli vodijo tri inštruktorce; Tončka Gornik, Štefka Hašičevič in Martina Juran. Učenkam nudijo znanje za praktično delo, ki ga bodo opravljale po dokončani šoli. Nenehno izpopolnjujejo inštruktorice tudi svoje znanje, ker se artikli pogosto menjajo, so v stalnem stiku z ing. Ole-tičem, obratovodjem konfekcije in tov. Mrvarjem, vodjem proizvodnje. Pri učenkah želimo doseči predvsem dobre delovne navade, disciplino ter kvalitetno izdelavo. Ven-
dar zgodi se, da učenke tega ne vzamejo za osnovno in hitijo pri svojem delu, da bi bil zaslužek (nagrada) večji, kar pa je zgrešeno.
Poleg vadbe ža stroji v šolskem centru, že sedaj vsaka učenka dela tri dni na teden v konfekciji, da se bo tako lažje vključila med redne delavce, ko konča šolo.
V taiko lepo urejeni delavnici za praktični pouk in takšnim načinom dela si lahko vsaka učenka pridobi dovolj znanja, da bo v bodoče delo v redu opravljala.