PRODAJNA MESTA USTA: Trafika URŠKA, avtobusna, postaja Šoštanj SEZAM, Trg svobode 4, Šoštanj Blagovnica DOLINA, Šoštanj, Market DOLINA, Kajuhova, Šoštanj Market TOPLICA, Topolšica Trgovina POD KLANCEM - KOTNIK, Ravne Trgovina MARINA, Skorno PDG Šoštanj-mesto v korak s časom Člani PGD Šoštanj-mesto se in ves- uspešno uporabo na področju na-titorju še enkrat zahvaljujemo za šega delovanja, to veliko skupno pridobitev in si želimo njegovo čimmanjšo, toda PGD Soštanj-mesto Nova pridobitev - kombinirano gasilsko vozilo IVECO 3000 - 350 Zgornjesavinjski in šaleški župani v gosteh Soštanjski župan dr. Bogdan Menih je 24. januarja povabil na ponovoletno delovno srečanje in prijateljski klepet županjo in župane zgornjesavinjskih in šaleških občin. Oblikovanje nove lokalne uprave in novih občin zahteva, da se na določenih področjih tkejo tesne vezi sodelovanja. Kljub lastnemu razvoju vsake občine je nedvomno pomembno tudi povezovanje in dogovarjanje s sosednjimi občinami, saj jih družijo že sami geografski pogoji. Za uspešen razvoj pa so še pomembnejše gospodarske, turistične in kulturne povezave. Spoznali so tudi odnose in sodelovanje med posameznimi občinami, tako na komunalnem področju kot pri delitvah bivšega skupnega premoženja. Izmenjali so izkušnje o povezovanju v turizmu ter mnenja in vidike o delitvi Slovenije na regije. Dogovorili so se, da bodo njihova srečanja v smislu večjega napredka in tesnejših stikov v prihodnje redna. Naslednje srečanje županov bo še v februarju v Nazarjah. Slovenski kulturni praznik smo na predvečer obletnice Prešernove smrti obeležili s svečano akademijo v Kulturnem domu v Šoštanju. Na njej so tisto, kar znajo in je bolj kulturnega značaja, pokazali učenci OŠ Karla Destovnika-Kajuha, učenci iz OŠ Bibe Roecka pa so se podali na fantastična pota, ki so bila hkrati še silno komična. V preddverju pa so precej zanimanja vzbudili likovni izdelki osnovnošolcev. To so bili plakati, ki predstavljajo umetnost zidov in grafiti, ki so modrost zidov. Kar precej teh modrosti zagotovo velja, tako tudi tista, ki pravi, da je kultura pojem, biti kulturen, pa se moraš naučiti. DAN ODDIHA Hočeš nočeš, nas svet se vrti in najbrž je zato na njem od časa do časa nekaj zmede. Skupina slepih in slabovidnih igralcev gledališča Nasmeh na svojih predstavah podarja velik koš smeha. Več na strani 7. NAPOVEDNIK azvoj industrije, z vedno večjo ekološko osveščenostjo, je narekoval, da smo soštanjski gasilci pred leti pričeli resno razmišljati o zamenjavi zastarelega kombiniranega gasilskega vozila, kateri bi ustrezal razmeram in potrebam našega časa. Tako smo pričeli pogovore za nakup ustreznega vozila z Gasilsko zvezo Velenje, ki pa so se zaradi spremembe gasilske zakonodaje in pričakovanja novih lokalnih skupnosti pokazali kot neuspešni. Veliko večje razumevanje za naše potrebe je pokazala Termoelektrarna Šoštanj, katera je v nas videla sigurnega partnerja, z nami sklenila pogodbo o opravljanju storitev na področju požarnega varstva in v celoti investirala na- kup tega sodobnega vozila. Nadgradnjo vozila z oznako IVECO TLFA 3000-350 je izdelala avstrijska firma LOHR po tipizaciji. Črpalka v vozilu je dvostopenjska ZIGLER 16/8 in 4/40 in omogoča uspešno gašenje z vodo ali peno pri relativno majhni porabi vode. Poleg te novosti ima vozilo nameščeno še napravo za impulzno gašenje IFEX, dihalne aparate, agregat in reflektor z jamborjem in ostalo tipizirano gasilsko opremo. Pred člani našega društva je sedaj naloga osvojiti znanje o uporabi vozila in ga potem vključiti v svojo operativno sestavo. V prihodnosti načrtujemo tudi prikaz njegove uporabnosti za krajane na našem požarnem rajonu. Velenje SP Do LIST 1997 352(497 35 4 Šoštanj) 9000624.2 Toliko kulture, kolikor jo vzameš '.s v- > 3 n 11 Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje ,21. Srečanje županov in duhovnikov VESELI POGREB Po zelo razposajenih pustnih dnevih, ki so se pričeli v soboto zvečer z maškarado in dosegli vrhunec v nedeljo popoldne na velikem karnevalu, so na pepelnico, 12.2., žalujoči pospremili k počitku Pusta Soštanjskega, ki vse pustne dni preživel zelo pestro in veselo. Več na strani 3. fl upani občin Šoštanj, Veli lenje in Šmartno ob Paki so na srečanje v vilo Široko povabili duhovnike, ki opravljajo svoje poslanstvo na področju Šaleške doline. Izmenjava mnenj in pogledov na težave, s katerimi se srečujejo oboji, se je odvijala v sproščenem in prijetnem vzdušji Seveda pa to ni bil njihov prvi stik, saj se občine že dalj časa zavzemajo za dobro sodelovanje z (različnimi) verskimi skupnostmi, ki tudi skrbijo za duhovno plat življenja ljudi. stran 2 Stanovanjska problematika 0 stanovanj ih v Šoštanju z gospo Sonjo Novak stran 3 Še enkrat o tarifnem sistemu kako in koliko bomo plačevali po novem? (2) strani 5 S skatom po ledu in snegu Zimski dnevi pri Svetem Križu stran 7 Kmetijstvo in Evropa Nova politika nove slovenske vlade? m* a. nuu m STANOVANJSKA PROBLEMATIKA V OBČINI CINE V naši občini stanovanj primanjkuje. Morda je prav to vzrok (lahko pa je vzrok tudi zavist ljudi), da je veliko zanimanje vzbudila Prednostna lista za dodelitev socialnih stanovanj v najem, ki je bila objavljena v prejšnji številki Lista. Kako je s stanovanji v občini? Kako je bila sestavljena ta lista in kaj pravzaprav pomeni? To so bila vprašanja, ki smo jih zastavili gospe Sonji Novak, vodji Notranje organizacijske enote za gospodarstvo in prostor. S sporazumom o začasnem prenosu stanovanj in poslovnih prostorov, podpisanim med Stanovanjskim skladom občine Velenje in župani vseh treh občin, ie Stanovanjski sklad občine Velenje predal Občini Šoštanj vsa stanovanja in "oslovne prostore, ki so bili z ustanovitelja preneseni na sklad in ležijo na območju občine Šoštanj. Ob prevzemu teh stanovanj je bilo ugotovljeno, da so prazna štiri stanovanja. Zaradi potreb in tudi določb Stanovanjskega zakona, ki določa, da je občina dolžna skrbeti za službena in socialna stanovanja, so bila tri stanovanja opredeljena kot socialna, eno pa kot službeno. Na podlagi Stanovanjskega zakona in potrebe, da se ta stanovanja razdelijo, je bil v mesecu avgustu lani objavljen Javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj v najem. V razpisu so bili oblikovani pogoji za dodebtev socialnih stanovanj, ki jih skladno s stanovanjskim zakonom določa Zakon o socialnem varstvu, Pravilnik o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem ter Pravilnik o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem. Po določilih Stanovanjskega zakona so upravičenci do pridobitve socialnega stanovanja tisti prosilci, katerih dohodek na družinskega člana ne presega dohodka, določenega s predpisi iz socialnega varstva. Prednostna lista se oblikuje po postopku, ki ga določa Pravilnik o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem, in na podlagi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem. Menta, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi socialnega stanja v najem se nanašajo na stanovanjske razmere, število ožjih družinskih članov, skupni prihodek na družinskega člana, premoženjsko stanje in socialno zdravstvene razmere prosilca. Po 10.členu Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem je upravni organ imenoval tričlansko komisijo za ogled stanovanjskih razmer in proučitev drugih okoliščin, pomembnih za razvrstitev udeleženca razpisa na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Po navedenem pravilniku sestavljata komisijo dva člana, ki ju imenuje Center za socialno delo in član, ki je hkrati poročevalec komisije in ga imenuje občinski upravni organ. Pri sestavi komisije za ogled stanovanjskih razmer so bila določila navedenega Pravilnika v celoti upoštevana. Pravilnik o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem dopušča, da lahko občine v svojih aktih določijo odstopanje od vrednosti, določenih v točkovniku, vendar le do določene meje (največ do 20%). Menili smo, da ob prvem razpisu za dodelitev socialnih stanovanj ne bi imelo smisla spreminjati veljavnega pravilnika in sprejemati svojega, saj nismo imeli niti možnosti ugotavljati morebitnih slabosti v pravilniku. Zupan pa je predlagal, da se pri oblikovanju prioritetne liste prosilcev upošteva poleg kriterijev v Pravilniku tudi dodatni kriterij lokalnega značaja in sicer čas bivanja prosilca na območju občine Šoštanj in sicer: - bivanje nad 20 let 200 točk - bivanje od 15 do 20 let 150 točk 100 točk 50 točk 0 točk Na razpis za dodelitev socialnih stanovanj, ki je bil objavljen v Listu občine Šoštanj se je prijavilo 44 prosilcev.V postopku za dodebtev socialnega stanovanja je bilo na podlagi dokumentov, ki so jih prosilci predložili, ugotovljeno, da jih 12 presega dohodek na družinskega člana, da sta dva vložda zahtevek prepozno in da eden ni več obran občine Šoštanj. V nadaljnjem postopku je imenovana komisija opravila oglede stanovanjskih razmer ter izvedla točkovanje po kriterijih iz Pravilka ter na podlagi dobljenih rezultatov sestavila predlog prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Ko je bila ta lista sprejeta, smo želeli rešiti probleme čimveč socialnim upravičencem. Zaradi tega smo to poskušali reševati naprej z zamenjavami stanovanj (po velikosti) in smo tako namesto treh rešili pet stanovanjskih problemov. Ostala stanovanja pa se bodo dodeljevala po tej listi. Lista bo veljala, dokler ne bo sprejeta nova. Ves postopek in razpis naj bi se ponovil vsako leto, vendar pa je težko verjetno, da bi se to zgodilo že letos, saj praznih stanovanj ni. Problem v Šoštanju je v tem, da v zadnjih letih v Šoštanju ni graddo na novo, ker je bilo to področje predvideno za eksploatacijsko območje. Drugi razlog pa je, da je veliko starih hiš v Šoštanju v denacionalizacijskem postopku in velja na te objekte moratorij, kar onemogoča kakršnakoli vlaganja, saj lastnik še ni znan. Kako pa je z neprofitnomi stanovanji? Po Stanovanjskem zakonu je Občina dolžna skrbeti predvsem za socialna in službena stanovanja. Za neprofitna stanovanja pa naj bi skrbele neprofitne stanovanjske organizacije ali pa stanovanjski skladi. Občina Šoštanj nima stanovanjskega sklada, kljub temu pa je v interesu občine, da deloma skrbi tudi za neprofitna stanovanja, ker ta stanovanja zaseda mlajši kader, ki je prespek-tiven in potreben za razvoj občine. Prav v tem smislu objavljamo sedaj razpis za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskega bloka “2” na območju ZN Šoštanj, kare ob Paki. V tem bloku želimo pridobiti neprofitna stanovanja in zagotoviti, da bi tako v Šoštanju ostalo čimveč mlajših družin. K sodelovanju smo pritegnili tudi Termoelektrarno in Premogovnik, ki imata prav tako potrebo po takšnih stanovanjih. - bivanje od 10 do 15 let - bivanje od 5 do 10 let - bivanje do 5 let Občina Šoštanj - komisija za izvedbo postopka za odprodajo stavbnega!zemljišča za gradnjo stanovanjskega bloka “2” na območju ZN Šoštanj - stanovanjski kare ob Paki objavlja na podlagi sklepa Sveta Občine Šoštanj (Uradni list občine Šoštanj št. 1/97) in 51. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 4/84) ter Odloka o stavbnih zemljiščih Občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje št. 6/78, 8/91) naslednji JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO STANOVANJSKEGA BLOKA “2” NA OBMOČJU ZN ŠOŠTANJ - Stanovanjski kare ob Paki 1. Za gradnjo stanovanjskega bloka “2” v ZN Šoštanj - stanovanjski kare ob Paki oddajamo zemljišče pare. št. 1148/1,1145, 1143 in 1146 k.o. Šoštanj skupne površine era 6770 ml 2. Po ZN Šoštanj - stanovanjski kare ob Paki je stanovanjski blok “2” zasnovan v obliki črke U. Objekt sestavlja šest simetrično zasnovanih lamel z etažnostjo K + P + 2 + 1 P. pri čemer bo klet delno vkopana. V osi objekta je predvidena velika pasaža, ki povezuje dvorišče na severni strani objekta z glavnini parkiriščem na južni strani. Predvidene je cea 3600 m2 prodajne stanovanjske in rea 110 m2 prodajne poslovne površine. Možna je tudi sprememba razmerja med prodajno stanovanjsko in prodajno poslovno površino v korist poslovne. 3. Cena za nr’ stavbnega zemljišča znaša skupaj s stroški priprave stavbnega zemljišča in odškodnino za objekte 65 DEM/ni zemljišča (6770 nr). Sorazmerni delež stroškov komunalne opreme stavbnega zemljišča znaša za posege, predvidene na območju ZN Šoštanj -stanovanjski kare oh Paki (projekt št. 775/90-ZN-P) 131 DEM/nr' prodajne stanovanjske in poslovne površine objekta, vse plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju za DEM Banke Slovenije na dan plačila. Stavbno zemljišče, ki je predmet razpisa, je komunalno opremljeno z naslednjimi komunalnimi napravami: asfaltna cesta z odvodnjavanjem. kanalizacijskim in vodovodnim omrežjem. NN elektro omrežjem ter PTT in v ročevndnim omrežjem. 4. I speli ponudnik bo moral posebej plačati tako imenovane investitorske stroške, stroške zunanje ureditve objekta (zelene in utrjene površine z odvodnjavanjem in JR po veljavnem ZN), izvedbo hišnih priključkov in rekonstrukcijo obstoječe TPP 427 v bloku Aškerčeva 5b, v smislu povečave toplotne moči ter stroške spremembe namembnosti zemljišča. Dokončno se bo kupnina za zemljišče s stroški priprave stavbnega zemljišča in stroški odškodnine obračunala v dodatku k pogodbi o oddaji stavbnega zemljišča v 10 dneh po novi geodetski odmeri. 5. Kupnino za stavbno zemljišče s stroški priprave in odškodnine za objekte mora uspeli ponudnik poravnati na račun Občine Šoštanj št. 52800-630-10168 v roku 15 dni po podpisu pogodbe, ostalo kupnino, t.j. stroške komunalne opreme stavbnega zemljišča, pa najkasneje 15 dni pred izdajo gradbenega dovoljenja, sicer se zaračunajo zakonite zamudne obresti. 6. Varščina za udeležbo na javnem razpisu, ki jo morajo interesenti vplačati na račun Občine Šoštanj št. 52800 630-10168 znaša 4.000.000,00 SIT ter se uspelemu ponudniku vračuna v ceno zemljišča, neuspelim pa vrne brez obresti v roku 3 dni po izbiri najugodnejšega ponudnika. 7/ èÉy' Rok za sklenitev in podpis pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 14 dni po prejemu obvestila uspelemu ponudniku, sicer se smatra, da je od nameravane gradnje odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist Občine Šoštanj. 8. Uspeli ponudnik mora pričeti z gradnjo na dodeljenem stavbnem zemljišču najkasneje v 6 mesecih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča ter objekt končati v 2 (dveh) letih po podpisu pogodbe, sicer stgsmatra, da je od nameravane gradnje odstopil. V tem primeru lahko Občina Šoštanj vloži tožbo za razvpljayitejffrogodbe, vplačana varščina pa zapade v korist Občine Šoštanj. To velja tudi v primeru, ko se uspeli ponudnik ne pridržuje ostalih razpisnih pogojev. Pri gradnji objekta in izvedbi zunanje ureditve mora upoštevati določila Odloka veljavnega zazidalnega načrta. 9. Pisne ponudbe je treba poslati v zaprti ovojnici na naslov: Občina Šoštanj, Komisija za izvedbo postopka za odprodajo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskega bloka '‘2” v ZN Šoštanj - Stanovanjski kare ob Paki, Trg svobode 12. Šoštanj z oznako "JAVNI RAZPIS - ne odpiraj" v 30 dneh po objavi skupaj z dokazilom o vplačani varščini in pisno izjavo, da sprejemajo vse razpisne pogoje. Ponudbi mora biti priložena tudi okvirna cena za nr prodajne stanovanjske površine, ki vključuje gradbeno obrtniška in instalacijska dela ter stroške iz 4. točke tega razpisa. Pri oblikovanju cene se naj upošteva struktura stanovanj, predvidena po ZN za stanovanjski blok “2”, in III. kategorija obdelave in opremljenosti stanovanj, po Pravilniku o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS št. 8/87). 10. Ce se bo na razpis prijavilo več ponudnikov, bomo izbrali tistega, ki bo ponudil višjo ceno za nr zemljišča od razpisanega, krajši rok izgradnje objekta in nižjo ceno za nr prodajne stanovanjske površine. 11. O izboru! uspelega ponudnika bo razpisna komisija obvestila vse interesente, ki se bodo na razpis prijavili v roku 15 dni po izvedbi. 12. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko interesenti dobijo pri Občini Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj ali po tel. 882-652. OBČINA ŠOŠTANJ ZLATA POROKA 50 let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonea Albina in Franc MIKLAVŽINA iz Topolšice 198a. SMRTI V času od 17. 1. do 17. 2. 1997 so umrli Ivana HRIBERNIK, Kajuhova 3, Šoštanj Rozalija ŠARONJA, Ravne 128 Anton STARIČ, Topolšica 119 Alojz BRGLEZ, Topolšica 201 SMUK IN STRELJANJE ČASTNIKOV !»••••••••••••••••••••••« Sf v Športno tekmovanje ter družabno srečanje v v lil 125 MILIJONOV TOLARJEV ečina izmed 430 novih telefonskih naročnikov na območju telefonske centrale Šoštanj je že vključena v telefonski promet. Ko bodo delavci Poslovne enote Telekoma Celje v začetku marca vključili še zadnje naročnike v Lokovici, bo zaključena največja naložba v preteklem letu v Občini Šoštanj. Za novo sodobno telefonsko centralo, ki je z optičnim kablom povezana z nadrejeno centralo v Velenju, ter za dograditev telefonskega omrežja na celotnem območju občine je bilo namen- jenih 125 milijonov tolarjev. Sredstva so skupno zagotovili bodoči telefonski naročniki, Občina Šoštanj in v največji meri Telekom. Nove kapacitete v telefonski centrali in omrežju omogočajo najsodobnejšo telefonijo, dodatne storitve, kvaliteten dostop do internet omrežja in tudi postopno odpravljanje dvojčnih priključkov. Slednje bo možno dokončno odpraviti v nekaj naslednjih letih. V Telekomu načrtujejo letos še dodatno razširitev kapacitet v telefonski centrali, ki bo tako konec leta 1997 znašala 2060 priključkov. 1. februarja je na Golteh potekalo že 6. državno in 3. mednarodno prvenstvo častnikov Slovenije v smučanju in streljanju. Na predvečer tekmovanja je bil v hotelu Vesna v Topolšici svečan sprejem slovenskih in ameriških častnikov, ki so bili letos edini tuji predstavniki. Predsednik OO ZSŽČ Velenje, Slavko Korenič, je povedal: Ideja o tekmovanju je stava že 15 let, ko smo takrat častniki skupaj s teritorialci in zvezo borcev organizirali prva tekmovanja na Koroškem, potem na Golteh in pred šestimi leti so bile naše izkušnje že takšne, da smo začeli organizirati držama prvenstva. Pred tremi leti pa smo le-to razširili še na mednarodno. To tekmovanje je specifično zaradi zanimive kombinacije smuka in streljanja z malokalibrsko puško. Na njem pa lahko sodelujeje samo častniki iz častniških organizacij ter častniki ter podčastniki iz stalne sestave slovenske vojske. Pri tem pa kvaliteta smučanja ni najpomembnejša, saj je smoter tega tekmovanja predvsem druženje častnikov. Predsednik organizacijskega odbora, Rudi Zevart, je bil po tekmovanju zelo zadovoljen, saj so Šalečani za odlično organizacijo poželi veliko pohval kar 57 tričlanskih ekip in 183 tekmovalcev s štartne liste. V naših krajih pa se je prvič mudil polkovnik ameriške vojske, James L. Clement, vodja pisarne za vojaško sodelovanje z Republiko Slovenijo, ki ni skrival navdušenja nad našo deželo: Prvič sem imel priložnost, da sem smučal na Golteh. Ko sem aprila lani prvič prišel v Sloveniji, sem se peljal skozi vašo dolino, bil sem na Rogli... in občudoval prelepo pokrajino. Doma iz Kolorada. Sedaj stanujem v Ljubljani, moja družina pa v Združenih državah. Vendar pa me žena pogosto obišče, saj je tudi ona prevzeta od lepot Slovenije. Ko so nedavno tekmovali pri nas vaši smučarji, jih je šla pozdravit tudi moja žena, povedala je, da je bila v Sloveniji in bili so zelo navdušeni. Čeprav sem pred tekmo mogoče napovedoval boljše rezultate, sem zelo vesel, saj smo v lepem vremenu in dobri družbi preživeli zelo zanimiv dan. U. M. PETEK, 21. FEBRUAR 1997 L P. t.M.O. ?1.I RA JV J E OD PAD K O V ( 2) Kako in koliko bomo plačevali po novem - drugič prvi letošnji številki Lista z dne 31. 01. 1997 smo Vam okvirno predstavili ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in z njimi povezan nov tarifni sistem. Danes Vam želimo nekoliko podrobneje obrazložiti ta tarifni sistem za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, zlasti pa napako, ki seje pripetila s pošiljanjem položnic za poračun plačil za leto 1996 in akontacije za januar in februar 1997. Nastala je precejšnja zmeda, ker je Komunalno podjetje Velenje, ki opravlja skupni inkaso plačil za vse komunalne storitve, najprej poslalo položnice za obračun VII - XII/96 in za akontacijo I - 11/97 za vse komunalne storitve, naknadno pa še za razliko, glede na nov tarifni sistem na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. S prejetih položnic marsikdo ni uspel razbrati, koliko se mu zaračunava storitev odstranjevanja odpadkov, veliko povzročiteljev odpadkov pa je celo zaključilo, da se je s spremembo tarifnega sistema naša storitev močno podražila. Z novim tarifnim sistemom nikakor nismo imeli in nimamo namena povečevati eene naših storitev, ampak vzpodbuditi povzročitelje odpadkov na omejevanje količin in doslednost prebiranja na posamezne koristne frakcije. Nov tarifni sistem izhaja iz Projekta ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, ki predvideva: Zbiranje in odstranjevanje: - biološke odpadke, namenjene za kompostiranje 32 krat letno - star papir, namenjen za nadaljnjo predelavo 13 krat letno - steklo, namenjeno za nadaljnjo predelavo 13 krat letno - ostanke komunalnih odpadkov, namenjenih za odlaganje na komunalnem odlagališču 38 krat letno - posebnih odpadkov od gospodinjstev - akcija 1 krat letno - kosovnih odpadkov od gospodinjstev - od vrat do vrat 1 krat letno Opremo gospodinjstev za ločeno zbiranje: a/ družinske stanovanjske hiše: - za organske odpadke: 1 x posoda 120 1 na gospodinjstvo, - za ostanke odpadkov: 1 x posoda 120 1 na gospodinjstvo, - za odpadni papir: 1 x posoda 240 1 na 10 gospodinjstev, - za odpadno steklo: 1 x posoda 240 1 na 10 gospodinjstev, h/ večstanovanjske hiše: - podobno kot a/, toda ustrezne velikosti in število posod, izhajajoč iz tega standarda. c/ ostali povzročitelji odpadkov: - podobno kot a/, toda ustrezne velikosti in število glede na dejavnost. Cena novega ravnanja s komunalnimi odpadki zajema: - najemnino posod, - nadzor pravilnosti zbiranja, - odvoz prebranih surovin v nadaljnjo predelavo, - odvoz organskih odpadkov na kompostarno in kompostiranje, - odvoz ostanka odpadkov na lokalno deponijo, - odlaganje ostanka odpadkov, m - enkrat letno pobiranje kosovnih odpadkov in - enkrat letno pobiranje nevarnih odpadkov. Nov tarifni sistem prinaša bolj stimulativen način obračuna ravnanja s komunalnimi odpadki, saj opušča dosedanjo “kvadraturo stanovanjske površine” in uvaja novo obračunsko enoto “praznjenje standardne posode” za zbiranje odpadkov, s tem pa obračun po dejanski količini proizvedenih odpadkov. Znano je, da nr stanovanjske površine res ne proizvaja odpadkov, ampak jih proizvajamo ljudje in živali. Za individualna gospodinjstva predvidevamo torej obračun ravnanja s komunalnimi odpadki po “številu in prostornini izpraznjenih posod” za ostanke odpadkov (siva posoda). Izhodišče je standardna 120 1 posoda, pogostost praznjenja pa najmanj 38 krat letno. Računajoč s ceno enega praznjenja te posode iz tarifnega sistema 324,00 SIT, je pravilen izračun povprečnega mesečnega stroška: 38 praznjenj x 342,00 SIT = 12.996,00 SIT : 12 = 1.083,00 SIT x 1,05 % = 1.137,15 SIT Prejšnji obračun za individualne hiše je izhajal iz povprečne “kvadrature stanovanjske površine” 160 nr in povprečne cene 5,00 SIT/nr/mesec, kar je pomenilo naslednji povprečni mesečni strošek: 160 m2 X 5,00 SIT = 800,00 x 1,05 % = 840,00 SIT. Podražitev, (če o njej sploh lahko govorimo), je torej 35 % in je nastala predvsem zaradi dopolnitve, oziroma kompletiranja storitve z enkrat letnim odstranjevanjem kosovnih odpadkov in enkratletnim odstranjevanjem posebnih odpadkov. V začetku smo predvidevali, da bo ta del storitve izven cene ravnanja z odpadki in ga bodo poravnavali proračuni občin, kar pa se nam ni uspelo dogovoriti. Po predstavljenem tarifnem sistemu bodo povzročitelji odpadkov lahko sami vplivali na mesečni strošek. Povzročili bodo lahko manj odpadkov in še te dosledno prebirali, pa bo morebiti zadoščala manjša siva posoda ali pa pored-kejše odstranjevanje odpadkov. S tem se bo prihranil deponijski prostor, manj se bodo uničevale ceste in tudi nekaj sekundarnih surovin bo vrnjenih v ponovno uporabo. Ocenjujemo, da bi za povprečno veliko družino, pri dosledem ločenem zbiranju odpadkov, zadoščalo standardizirano število praznjenj sive posode, kar bi stroške v zvezi s tem hitro omejilo v njihova pričakovanja. Povzročitelji odpadkov se torej lahko sami odločijo, kako redoljubno bodo ločeno zbirali svoje odpadke in kako veliko posodo in število praznjenj sive posode bodo naročili. Obračun ravnanja s komunalnimi odpadki za gospodinjstva v večstanovanjskih hišah izhaja ravno tako iz prostornine povzročenih odpadkov, vendar se upošteva faktor istočasnosti, ki dopušča sorazmerno manjšo prostornino instaliranih posod kot pri individualnih gospodinjstvih in zato tudi manjšo ceno praznjenja ene standardne posode. Ta cena je 230,00 SIT. Za gospodinjstva v večstanovanjskih hišah, kjer je ločeno zbiranje odpadkov po sistemu BIOPAS še v uvajanju, upravniki (HABIT, LINEA, SP ipd.) pa še niso pripravljeni prevzeti notranje delitve stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki, predvidevamo v prehodnem obdobju posredni obračun po “oskrbljeni osebi”. Ta cena je ravno tako 230,00 SIT. Tudi povzročiteljem odpadkov v večstanovanjskih hišah je na voljo razmislek o zmanjševanju količin odpadkov in o doslednem prebiranju na posamezne uporabne frakcije. Seveda v večstanovanjskih hišah posamezen stanovalec ali gospodinjstvo ne more storiti veliko, ampak se mora o tem dogovoriti v skupnosti stanovalcev in s svojim upravnikom hiše. Upravnik hiše, ki je sicèr zadolžen za funkcioniranje skupnih delov in naprav hiše, je najprimernejši subjekt oziroma mesto za dogovor in poenotenje ravnanja z odpadki v skupni hiši, kot smo ga opisali. Upamo, da smo s tem pojasnilom nekoliko povečali vedenje o ločenem zbiranju odpadkov in upravičenosti novega tarifnega sistema, za podrobnejše informacije pa smo našim uporabnikom vedno na voljo. Občasno so organizirane tudi radijske oddaje z možnostjo direktnega sodelovanja zaiteresira-nih uporabnikov naših storitev. Poslušajte nas na Radiu Velenje, ob četrtkih med 9.00 in 9.30 uro. Za pomoto pri prvem obračunu po novem sistemu se Vam še enkrat opravičujemo in Vas vabimo, da se osebno ali pisno obrnete na Prodajno službo Komunalnega podjetja ali na Poslovno enoto - RAVNANJE Z ODPADKI našega podjetja.. Vabimo Vas torej k aktivnemu sodelovanju v smislu povabila v sloganu Z NAMI V ČISTO MESTO! PUPp.o. Svečan je kratek, a zanimiv mesec Letna konferenca OO SDS Šoštanj Bil je dan bolnikov, slavili smo kulturni praznik in pusta pa Valentinovo. Tisti, ki se zavedamo pomena politike pa smo se spomnili tudi 16. februarja 1989, ko se je pred osmimi leti rodila Socialdemokratska zveza Slovenije, prva neodvisna politična organizacija po revoluciji. In prav v tem času se je zgodila tudi tretja letna konferenca Občinskega odbora Socialdemokratske stranke Šoštanj. Bilo nas je veliko, članov in somišljenikov, kar nas prepričuje, da duh socialdemokracije v občini ne bo zamrl. MaM ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ______ Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. je s I. 2. 1997 pričela vpisovati in vplačevati novoizdane obveznice z naslednjimi značilnostmi: VRSTA OBVEZNIC Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki so nominirane v tolarjih, je pet let. Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5 % letno. Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za izračun obresti je nominalna vrednost obveznice. Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice. Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega kredita pri banki. Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE Skupna nominalna vrednost celotne izdaja znaša 800.000.000,00 SIT (osemstomili-jonov tolarjev). APOENSKA STRUKTURA Obveznice so izdane v apoenih po 10.000 in 100.000 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic in sicer: - 48.000 obveznic po 10.000 SIT - 3.200 obveznic po 100.000 SIT. PRODAJNA CENA OBVEZNIC Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1. 2.1997 do dneva izplačila. V ČASU JAVNE PONUDBE SO PROSPEKTI NA VOLJO KUPCEM NA VSEH VPISNIH MESTIH. Prenizka cena medu in nevarno skopljenje Letna konferenca Čebelarske družine Ravne v Čebelarji Čebelarske družine Ravne smo na letni konferenci pregledali opravljeno delo v letu 1996 in potrdili plan dela za leto 1997. V našo čebelarsko družino je vključenih 83 čebelarjev iz vseh krajev občine Šoštanj. Čebelarimo s približno 1300 panji in v dobri letini pridelamo okrog 25 ton medu. Pri svojem delu pa se srečujemo s kar nekaj težavami. V prvi vrsti je potrebno skrbeti za zdravstveno stanje čebel, kar je povezano s prejšnimi stroški. Naslednji problem večjih razsežnosti je povezan z nepravilno uporabo pesticidov in škropljenja ob nepravem času. Vsi, ki škropijo, bi morali upoštevati navodila, škropiti pa zvečer in tako preprečevati množične pomore čebel! Tega bi se morah zavedati predvsem kmetje, saj je čebela njihova največja prijateljica pri opraševanju rastlin. Čebelarji pričakujemo pogostejše sodelovanje z inšpekcijskimi in veterinarskimi službami, posebej pa sodelovanje s kmeti. Nujno je omeniti tudi težave, ki nastopijo pri prodaji čebeljega proizvoda. Med, ki je pridelan v naših krajih, je zelo kvahteten, vendar zaradi uvoženega, manj kvalitetnega medu ne dosega cene, ki mu pripada. To je samo nekaj problemov, ki tarejo nas, čebelarje, in na katere stalno opozarjamo. Naša želja je, da bi z vsemi, ki lahko kakorkoli vplivajo, da bi bile naše čebele zdrave in opravljale svojo naravno funkcijo, dobro sodelovali. za Čebelarsko družino Rafko Blatnik PRAZNOVANJA KOSI ODNESLI ZIMO v V Šoštanju rekordno število obiskovalcev karnevala F a je za nami. Dodobra obdelan, raz-maskiran in razkrinkan Pust. Tolikšne množice, kot smo ji bili priča na pustno nedeljo, Šoštanj še ni doživel. Organizator ocenjuje, da si je znameniti šoštanjski karneval ogledalo preko tritisoč obiskovalcev. Pa so imeli kaj videti. Pričelo se je že z lepo okrašenim mestom, v pustnem stilu sicer. Pa z reklamami, ki so napovedovale v Šoštanju pravi spektakel. Nato pa so se pred karnevalsko tribuno resnično zvrstile številne skupine, vsaka s svojo točko. Za Šoštanj je bilo pereče upravljanje bazena, na katerega so pusti dali velik vprašaj. Lokovica je ponujala svoje gradbeno podjetje za izgradnjo novega stanovanjskega bloka. Da so kvalitetni, so dokazali s tem, ko so nam na trgu zabetonirali pravi gradbeni WC. Skorno nam je dodobra poasfaltiralo ceste; sedaj jih bodo še sebi, seveda, če se bo našel investitor. Topolšica jc našla enkratno rešitev za nemoten prehod čez večno zaprte želzniške prehode. Ce se ne morejo železničarji naučiti reda, bo avtomobile preko ramp poneslo avtodvigalo. S tem se bo odprla pot k turizmu. Turizem je prikazalo Turistično društvo Topol-šica-podeželje, ki je na ogled pripeljalo celo Kekčevo deželo, s pravcatim Brincljem, ki ga je Be-danec zaklenil v kletko, in Pehto, ki je našla zdravilna zelišča tudi za občinske težave. Iz Lajš se je pripeljal na ogled karnevala pustni župan in to v svojem novem vozilu. Za red v deželi pa so poskrbeli člani pusta iz Plešivca s patrolnim avtom iz njihovega najnovejšega avtoparka. Veliko pozornost vzbujajo tudi nepogrešljive etnografske skupine. Med njimi so prihajali na trg naši koši, ki dobivajo vse večjo velja- vo. Pa znanilci pomladi, skrivnostni koranti, v spremljavi oračev iz Okiča, ki so preorali naša dvorišča ter nam posejali dobro letino. Zle duhove so odganjali po-kači s svojimi biči, od katerih so kar bolela ušesa. Prvič so se na karnevalu predstavili dornavski cigani, ki so nam prerokovali “vražjo srečo”. Sicer pa je na tribuni ob prihodu ciganov takoj zmanjkalo nekaj denarnic. Tudi to verjetno za boljšo srečo. K blišču so zagotovo prispevali godba Zarja, mažoretke, Pust Mozirski in konovski štrajherji. Prireditev sta prepletala, razpletala in z glasbo popestrila voditelja Dixi Pixi in šoštanjski Peter Klepetec z internimi EPP-ji. Res moramo priznati, bilo je kaj videti. In ogromno delo, ki so ga naredili člani Turističnega društva Šoštanj se je izplačalo. Seveda ne bi šlo brez pomoči vseh ostalih sodelujočih. Pa brez dokajšnjega posluha Občine in Termoelektrarne tudi ne. Pa še od vrste sponzorjev, skoraj vseh podjetnikov v našem mestu, se je nabralo. Torej, Šoštanj podpira pustne prireditve. Od maškarade do karnevala in pogreba pusta. In tako je tudi prav. Saj našemu mestu lahko vdahnemu dušo le mi sami. Veliko priznanje si zasluži Turistično društvo Šoštanj, ki resnično zna z majhnimi sredstvi narediti stvar, katere odmev se sliši skoraj čez pol Slovenije. uredništvo Kako so fiaberčani pokopali Posta a dan pepelnice, to je bilo letos 12. februarja, so gaberški fantje imeli že okrog 10 h dopoldne Pusta na parah. Vse do 15. 30 ure so neusmiljeno jokali, posebno njegova žena. Mimoidoče, ki so med tem časom hodili v trgovino po nakupih, so na vse možne načine privabljali, da bi poškropili umrlega pa seveda mimogrede kaj malega primaknili za maše za pokojnikom. Skoraj vsi so se odzvali ter bili potem tudi pogoščeni s kozarčkom. Okrog 15. 30 ure so se začeli zbirati krajani Gaberk. Pogreb se je pričel. Duhovnik je prebral govor, katerega je sestavil Franc Spital. Žalostna vdova pa je prebrala poslovilni govor članov Kulturnice. Predvsem seje pokojniku zahvalila za vsa dobra dela minulega leta. V prvi vrsti za odpravo posledic poplave in da z njegovo pomočjo sedaj lahko gledajo POP TV. Kot gasilec je sodeloval na vseh akcijah, bil pa je tudi kulturno razgledan. Ob koncu mu je zaželela miren počitek. Seveda je vse to spremljal še vedno neutolažljiv jok. Ob koncu je maskirani motorist pripeljal še poslednji venec. Štirje pogrebci so dvignili krsto, pokojniku v slovo so se oglasili streli. Žalostni sprevod je krenil v bližino gasilnega doma oziroma kesona za smeti. Tam so se duhovnik ter svojci ponovno poslovili od umrlega, namesto pokopa pa je bil prikazan sežig. Zagotovo je vse potekalo v režiji gaberške Kulturnice, čeprav je težko reči, kdo je odigral kakšno vlogo. Kuharica iz vrtca, gospa Danica Gorjup, pa jim je spekla dnevu primerno in zasluženo malico. R. Z. Praznovanje kulturnega praznika v Gaberkah 8. februarja se je ob 16. uri zbrala v Gaberkah polna dvorana ljudi. V počastitev kulturnega praznika - Prešernovega dne sta učiteljici Martina Plaznik in Mateja Ko-pušar pripravili s šolskimi otroki zelo lep program. Del kulture je tudi naše ljudsko izročilo, zato so bile prikazane razne pesmi, plesi, šale, šege, navade. Peter Rezman je predstavil pesnika iz Raven, Iva Stropnika, ki nam je prebral nekaj svojih del. Priznati moram, da ga je bilo zelo lepo poslušati. Knjižnici Gaberke je podaril knjigo Gustava Šiliha Beli dvor. Rozalija Čas nam je prebrala eno svojih pesmi, Bogdan Kristavčnik zopet nekaj svojih veselih verzov, kateri ob določenih trenutkih kar kipijo iz njega. Franc Spital je napisal celo pesem o Prešernu, prebrala pa jo njegova žena Milka. Ja, v Gaberkah nismo kar tako, imamo kar nekaj umetnikov. Tudi mladi glasbeniki rastejo. Tako so za vesele melodije skrbeli Boštjan Jevšnik, Peter jan, Jože Krenker ter Nejc Zepevc. Pripravljena pa je bila tudi razstava. Na stenah je bilo obešenih nekaj zelo lepih risb Žige Mravljaka, Franc Meh pa nam je prikazal nekaj svojih izdelkov, ki simbolizirajo rudarsko tradicijo in spomin na stara opravila in orodje rudarske stroke. Program je povezoval Drago Rezman, ki je imel tudi pozdravni govor, v katerem je spregovoril o pomenu kulture. R. Z. Stisk roke, klepet, obujanje spominov IT petek, na Valentinovo, je je-■ dilnico termoelektrarne napolnilo več kot 110 krajanov Šoštanja, ki so že dopolnili 70 let. Kot je v pozdravnem nagovoru povedal predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Šoštanj, gospod Ivan Medved, je bilo to že 17. srečanje. Organizirali pa so ga po nekajletnem premoru, ki je nastal zaradi objektivnih prostorskih težav. Starejše Šoštanjčane je razvedril program, ki so ga pripravili učenci OŠ Karla Destovnika-Kajuha, zapela pa jim je tudi gospa Agata Šumnik-Zgonec. Šoštanjski župan in predsednik 00 RK Velenje dr. Bogdan Menih jim je zaželel prijetno srečanje, ki naj bo vir veselja in duševne sprostitve ter ob tej priložnosti dejal, da je res, da se Gospe Mari Ošlovnik in gospodu vsi prehitro staramo, kar pa še Ivanu Medvedu in drugim aktivis-zdaleč ne pomeni, da se življenja tom RK gre največ zaslug za to, da ne smemo veseliti. se jih je kar polovica udeležila V Šoštanju je 250 krajanov že nadvse prijetnega srečanja, ki se prestopilo prag sedemdesetih, je končalo šele pozno ponoči. Kurent se oblači zelo počasi. To je kot poslavljanje, ko vse še spi. Zopet smo bogatejši za eno preživeto kurentovanje. Kurenti s spremljevalci orači iz Okiča, pokači in cigani iz Dornave so k nam prišli s Ptujskega polja. Prinesli so pismo ptujskega župana šoštanjskemu. V njem je bilo prijazno vabilo vsem občanom, da obiščejo kurentovanje na Ptuju, ki je letos trajalo kar 10 dni. Pustni obisk pa je bil namenjen tudi zbliževanju v političnem, kutur-nem in duhovnem pogledu. Kurenti, zrasli iz naše zemlje, izžarevajo želje po dobri letini, po tem, da bi zima čimprej odšla, da bi čimprej dočakali pomlad in da bi se veselili. Tako ima pustno veselje svoje globlje poslanstvo in svoje korenine prav v tem, da za trenutek pozabimo težave. In res smo številni obiskovalci ceremonijala pred hotelom Vesna v Topolšici v prelepem sončnem dopoldnevu začutili prebujanje pomladi in živahnost novega življenja. MaM OBISK SEM PRINAŠA SREPO 5 ,21. STRM SPORT Zima pri Svetem Križu NOČNI POHOD M URŠLJO GORO avinekovi otroci so z velikimi, začudenimi očmi opazovali čudne fante, ki so zmotili njihov zimski popoldan. Se bolj začudeni so bili, ko so fantje iz avtov potegnili čudne gumijaste spake, na glave pa so si nataknili rdeče čelade. Ko smo se lotili gumijastih spak z zračno tlačilko, se je nabolj pogumnemu kaj hitro posvetilo, da se da s to stvarjo dričati po snegu. Seveda, naši skati so odličen pripomoček za uživanje na snegu, pa naj bo to celec ali steptan sneg. Pot do vrha Svetega Križa nam je na razgreta čela privabilo marsikatero potno srago. Toda pogled na s soncem obsijano cerkev vrh hriba in na nekoliko bolj zamegljeno dolino pod njim, je vse odtehtal. Strma, poledenela cesta s Svetega Križa je pred nami videla že marsikatere sanke* vendar skatov še nikoli. V varnem razmaku se drug za drugim spustimo po strmini proti dolini. Prej jasno razločna drevesa ob cesti, se zaradi naraščajoče hitrosti kaj kmalu razvlečejo v nerazpoznavne oblike. Vidni krog se omeji zgolj le še na belo površino, ki brzi mimo nas. Poledenela podlaga zelo otežuje kontrolo hitrosti in le še na nekaj položnejših delih ceste lahko bolj uspešno zaviramo. Snežni “zid”, ki obdaja cesto, nam omogoča varno premagovanje ostrih zavojev. Samo še zadnji desni ovinek in nato dolga strmina do križišča. Tukaj se dobesedno držimo pravila CNF (Gremo na full!). Nekoliko boleče zaustavljanje ob trdem nar-item snegu na nasprotni strani ceste ne more skaziti užitka. v v Člani Šaleškega rafting kluba smo tako 29. januarja opravili prvi spust s skati s Svetega Križa. Sveti Križ nam nudi čudovito progo za vse vrste dričanja po snegu in velika škoda je, da ga prebivalci naše doline žal preslabo obiskujemo. Nudi nam lep način, preživeti popoldan z družino na snegu in svežem zraku, vendar obenem opozarjam, da je potrebna velika mera previdnosti, saj se lahko užitek kaj kmalu spremeni v bolečine. BrankoIvanek • Sobota, 1. marec, ob 20. uri - Prosvetni dom Zavodnje - veseli večer “Bog ne daj, da bi crknu televizor!” • Petek, 7. marec, ob 19. uri - Kulturni dom Šoštanj -gledališka skupina iz Gornjega grada predstavlja Nušičevo komedijo Gospa ministrica • Nedelja, 9. marec, ob 15. uri - Kinodvorana Topolšica - potopisno predavanje Marjana Marinška o Južni Ameriki • Nedelja, 9. marec - Jedilnica Bolnišnice Topolšica -Tradicionalno marčevsko srečanje krajank KRVODAJALSKI AKCIJI • Četrtek, 13. 3. - Gasilski dom Šoštanj (za Zavod za transfuzijo Ljubljana) • Četrtek, 20. 3. - Krajane Zavodenj bo avtobus peljal v bolnico Slovenj Gradec Planinsko društvo v Šoštanj vas vabi POHOD PO TRŠKIH POTEH OKOLI ŠOŠTANJA, ki bo v nedeljo, 2. marca 1997. Pričetek pohoda bo od 8. do 9. ure pri Ribiški koči v Šoštanju. Pohod hodo vodili v vodniki PD Šoštanj. Podrobnejše informacije in najava večjih skupin: Andrej Tamše Aškerčeva 26 3325 Šoštanj tel: (063) 882-270 Vabljeni! II sako prvo soboto v februarju i organizira PD Prevalje nočni pohod na Uršljo goro. Kot že večkrat prej smo tudi letos sklenili, da se ga udeležimo tudi mi in si popestrimo zimske dni. Obetala se nam je prekrasna zimska noč, kot nalašč za obisk te lepe razgledne točke. Na nebu so že svetile prve zvezde, ko smo krenili na pot. Od Slemena do Križana je bila pot zelo ledena in je minila v znamenju mnogih padcev na vse razpoložljive telesne dele. Pa vendar nam to ni vzelo veselja. Pri Križanu smo zagrizli v strmino proti Šisernikovemu travniku. Srčni utrip nam je krepko narasel, zato smo upočasnili svoje korake in si vzeli čas za razgled po okolici in v daljavo. Ker je bila lepa, jasna noč, je bij tudi pogled na tisočere luči Šoštanja in Velenja čudovit. Tudi gozd proti vrhu je bil pravljičen. Drevesa so se odela v snežni pajčolan, skale ob poti pa nališpale z belim lišpom. Snežni biseri so se zalesketali v temi, ko je zablodela svetilka popotnika posvetila v nočno življenje zimskega gozda. Pot na vrh je hitro minila, od tod pa se je ponujal prečudovit razgled na vse strani neba. V dolinah so mežikale velike in male luči Slovenj Gradca, Mislinje, Velenja, Šoštanja, Kotelj in Mežiške doline z Ravnami in Prevaljami. V koči je bilo veliko ljubiteljev zimskih pohodov in kar hitro smo se jim pridružili ob mahci in “arcnijah”. Ko se je dom na Uršlji gori začel še bolj polniti z novimi pohodniki, je bil čas za odhod v dolino. Pri vračanju smo srečevali mnoge planinske prijatelje in znance, ki so bili na poti proti vrhu. Med njimi je bila tudi moja lanska “kompanija”: Jana, Tina in Viktor, ki so bili letos bolj pozni gostje nočnega pohoda. Tudi veliko mladih je bilo letos na tej lepi turi. Le-ta se je iz navadne nočne avanture že spremenila v množičen pohod, kljub zelo zahtevni poti v takšnih snežnih razmerah, kot so bile letos. Ko smo se proti jutru vračali domov, smo bili veseli, da smo storili nekaj zase. Obljubili smo si, da se drugo leto spet dobimo. Damjana Tamše DOBRE IGRE ODBOJKARJEV P o uvodnih neuspehih v 1. A ligi so v nadaljevanju tekmovanja odbojkarji ekipe Šoštanj-Topolšica dokazali, da so sposobni dobrih predstav in so lahko dostojen nasprotnik vsem ekipam v ligi, kljub napornemu urniku, saj igrajo najmanj dve tekmi tedensko. Šoštanj, 1. 2., ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA : KAMNIK 3:1(1, 7, -7,7) Domači so odločno začeli in v prvih dveh nizih z odlično igro na mreži popolnoma nadigrali ekipo Kamnika. V tretjem nizu je zbranost popustila, to pa so gostje izkoristili in tretji niz obrnili sebi v prid. Vendar pa je bilo to od gostov vse, saj so domači v četrtem nizu spet odlično zaigrali in zasluženo osvojili prve točke v 1. A ligi. Šoštanj, 5. 2., ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA : POM-GRAD 0 : 3 (-8,-4,-9) Domači so si od tekme veliko obetali, čeprav so nastopih brez poškodovanega Sevčnikarja. Vendar pa se igralci iz Murske Sobote niso pustili presenetiti. S hitro in raznovrstno igro ter dobrimi servisi so zapolnili vrzel manjkajočega Mariča. Domača ekipa pa je ostala brez rešitev in gladko predala točke. Novo mesto, 7. 2., KRKA : ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA 2 : 3 (-8, -8, 7, 5, -12) Tokrat so naši odbojkarji poskrbeli, da so maloštevilni gledalci v dvorani Marof uživali v tekmi, polni preobratov. Gostje so dominirali v vseh prvinah odbojkarske igre in prepričljivo osvojili prva dva niza. Ko so gostitelji že bili premagani so Topolščani neverjetno popustili. Krka si je opomogla in dobila tretji in četrti niz. V petem odločilnem nizu pa so naši spet našli svojo igro - na mreži je izstopal Dimeč; tako so osvojili pomembni točki v boju za sredino lestvice in se oddolžili Krki za poraz v Šoštanju. Šoštanj, 12. 2., ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA : FUŽINAR 0 : 3 (-9, -9, -3) V domači športni dvorani smo bili priča vedno zani- mivemu šaleško - koroškemu obračunu. V prvem in drugem nizu sta bili obe ekipi do rezultata 9 : 9 zelo izenačeni, a sta končnici obeh zaradi bolj zbrane in zrele igre pripadli gostom. V tretjem nizu pa so Ravenčani upravičili vlogo favorita in ga gladko dobili. Odbojkarji Šoštanja-Topolšice pa so kljub borbeni igri ostali praznih rok. Nova Gorica, 15. 2., SALONIT : ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA 3 : 0 (2, 5, 4) Igralcem Šoštanj a-Topolšice tokrat ni pomagala niti odsotnost prvega podajalca Salonita, Simunčiča. V prvem nizu so dosegli le dve točki. V drugem nizu so dobro začeli in celo vodili, a niso zdržali tempa in niz izgubili pri petih točkah. Domači so brez težav zmagali tudi tretji niz in tako ostajajo na vrhu prvoligaške lestvice. Lestvica: SALONIT ANHOVO 12 10:2 33:10 20 GRADIS 10 9:1 27:9 18 FUŽINAR 11 7:4 25:16 14 ABANKA OLIMPIJA 10 6:4 21:13 12 POMGRAD 11 6:5 21:17 12 KRKA NOVO MESTO 11 4:7 18:26 8 ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA 11 2:9 9:30 4 KAMNIK 12 0:12 4:36 0 Postava Šoštanja-Topolšice: Dimeč, Nahtigal, Mihalinecv Kravcov, Dvornik, Bevc, D. in S. Sevčnikar, Zulič, Kugovnič, Jerončič, Barukčič Trener: Darko Menih Do konca spomladanskega dela čakajo fante še tri tekme, od tega dve v domači dvorani proti ekipama Gradisa in A banke Olimpije ter eno gostovanje pri ekipi Kamnika. Vsi ljubitelji odbojke ste prisrčno vabljeni na ogled tekem. Robi Kugovnič POPRAVEK Zaradi napake pri objavi sponzorjev smučarskega tekmovanja objavljamo popravek, ki se glasi: Smučarsko tekmovanje dne 19. 1. 1997 v Zavodnjah so omogočili pokrovitelji: Zavarovalnica ADRIATIC iz Velenja, Pekarna PRESTA iz Velenja in OSMICA iz Šoštanja. Pokroviteljem se iskreno zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje. Odbor za tekmovanja pri SLS KMETIJSKA mm SV3mNA intervencije slovenj v KMETIJSTVU ZA PRVO POLLETJE LETA 1997 17 er državni proračun še ni H sprejet, poteka začasno finan-eiranje potreb iz proračuna Republike Slovenije. V prvi polovici leta je predvideno financiranje le nekaterih postavk, ki so običajno sofinancirane iz državnega proračuna. Upravičenci do teh sredstev so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko, živilsko ali trgovsko dejavnost in imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Zahtevke vlagajo upravičenci v svojem imenu oziroma njihovi pooblaščenci. Ti morajo sredstva prenakazati upravičencem najpozneje v dveh delovnih dneh po njihovem prejemu. Rok za vlaganje zahtevkov je do vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec. Kateri so nameni, ki so v prvi polovici leta deležni državne podpore? Za izboljšuje proizvodnje mleka in mesa se spodbuja obnova staleža plemenskih krav s kakovostnimi prvesnieami in plemenskimi brejimi telicami kombiniranih in mesnih pasem iz lastne reje in iz nakupa. Višina regresa na žival je za obnovo iz lastne črede 13.500 SIT in za nakup 15.000 SIT. Za spodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali za izboljšanje proizvodnosti mesnatih pasem prašičev se regresira nabavna cena plemenskih živali, ki jih upra-vičenei kupijo za obnovo osnovne črede. Obnova črede se regresira do 45 % redne letne obnove. Živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih centrih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih. Upravičenec mora sodelovati v republiškem selekcijskem programu. Višina regresa za breje mladice potrjenih križanj je za nakup 13.600 SIT, za obnovo iz lastne črede pa 3.400 SIT. Za nakup merjasca s testiranimi starši prispeva država 25.500 SIT. Posebna postavka je tudi za pospeševanje reje drobnice v za to primernih območjih in sicer za spodbujanje prireje mladih živali za obnovo osnovne črede. Upravičenec do regresa je rejec plemenskih živali za obnovo iz lastne črede ali za vse živali iz genske banke, testna postaja Logatec za plemenske ovne oziroma rejec prodajalec plemenskih živali. Živalim za obnovo iz lastne črede pripada 3.000 SIT regresa, kupljenim pa 4.800 SIT. Ob nakupu plemenskega ovna rejcu pripada 10.000 SIT regresa. Če za nakup telet ali prašičev za pitanje najamete kredit, vam pripada regresiranje dela obresti za najeti kredit. Višina priznanega za goveje pitance je 42.000 SIT/glavo, za prašiče pitance pa 8.500 SIT/glavo. Regresira se realna obrestna mera največ do višine 8 % letno. Regresiranje obrestne mere za najete investicijske kredite v živinorejski in rastlinski proizvodnji ter v predelavi je zagotovljeno za tiste kredite, ki so že bili regresirani od leta 1994,1995 in 1996. Sredstva so namenjena tudi izravnavi stroškov pridelave na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo ter na strmih kmetijah in planinah. Podpora se daje živalim za prirejo mesa (govedo, konji, ovce, koze). Za govedo znaša podpora 15 SIT/kg žive teže v hribovitih območjih in 20 SIT/kg žive teže živali, vzrejenih v gorskih območjih. Plemenskim telicam, ki so v reji, pripada posebna premija v dvojni višini podpore za prirejo mesa. Za konje, vzrejene za zakol na hribovskih območjih, je namenjeno 10.500 SIT/žival. na gorskih območjih pa 15.000 SIT/žival in za drobnico 1.000 do 1.400 SIT/žival. Za spodbujanje paše na planinskih pašnikih je namenjena podpora za žival, ki se pase na registriranem planinskem pašniku vsaj 80 dni. Za kravo molznico ali kobilo z žrebetom je namenjeno 8.000 SIT, za presušeno kravo, govejega pitanca, telico ali konja 5.500 SIT, za mlečno drobnico 1.500 SIT in za mesno drobnico 1.000 SIT na glavo. Pogoj za pridobitev statusa planinskega pašnika je nadmorska višina pašnika nad 800 m nadmorske višine, površina najmanj 5 ha in vsaj 15 minutna oddaljenost od kmetije, ki pašnik koristi. Podpora za pospeševanje pitanja govedi, konj in drobnice je okrnjena. V prvem polletju je predvidena samo za pitanje telet na višjo težo in sicer 10.000 SIT/žival/leto; za klavne prvesnice 20.000 SIT/žival/leto, za program Pohorje Beef in za progeni test bikov (sem spadajo tudi rejci bikovskih mater, ki jim ob oddaji bikca v zrejališče pripada 66.400 SIT/žival). Podporo dobijo tudi strojni krožki. če izpolnjujejo predpisane pogoje. Začasno financiranje ne vključuje podpore reji krav dojilj, ovac in krav molznic ter regresiranje investicijskih kreditov. Predvidevamo. da bodo te postavke financirane v drugi polovici leta. Za dodatne informacije o pogojih in načinu vlaganja zahtevkov lahko dobite pri Kmetijski svetovalni službi. Pripravila: Lidija Diklič Vnetje uses 17 elikokrat pride v ambulanto lastnik psa in pove, da pes otepa z glavo, se močno praska po ušesu, slabše počuti in kaže znake, kot da ga boli uho. 1/ Vse to ponavadi drži. Takšni znaki so res pokazatelj, da je z ušesom nekaj narobe. Kaj se dogaja? I V zunanjem delu sluhovoda je koža, ki je občutljiva na vse inzulte (poškodbe, alergije, nehigieno...). Sluhovod je poraščen z dlakami, mednje se nabira ušesno maslo, ki je lahko gojišče za bakterije. Zatorej je zelo pomembno odstranjevanje dlačic, ki pa ga lastniku ne priporočam (naj to opravi veterinar). V sluhovodu imajo svoje bivališče tudi paraziti (pri mačkah so zelo pogoste ušesne garje). Le-ti s svojo prisotnostjo in aktivnostjo dražijo kožo, kar spet vodi do skupnega rezultata, s katerim nas lastnik obišče - vnetje ušesa. Pasme psov, ki imajo pokrite ušesne odprtine z uhlji, so za takšne oblike bolezni še bolj dovzetne. Kaj storiti v takšnem primeru? Kot sem na začetku opisal, je lastnik sam podal zelo podrobno in točno anamnezo, toda žal je potrebno resno zdravljenje, kajti same kapljice ne zadoščajo. Veterinar bo pregledal uho, sluhovod in globje predele ušesa ter se odločil za terapijo. Naj se vam ne zdi smešno, če bo pes dobil zavoljo vnetih ušes še dieto - kot sem že povedal, je zunanji del sluhovoda pokrit s kožo in v kolikor je vnetje posledica alergije, je dieta prava stvar. Naj še omenim, da je higiena ušes potrebna, vendar do tiste meje, ko se razne palčke še ne uporabljajo. Obrišite uhelj s kosom vate ali gazo in to tako globoko, kolikor sežete s prstom - ostalo naj opravi veterinar. Zdravljenje je dolgotrajno in zato je odkrivanje takšnih težav še bolj pomembno. Vnetje ušes tudi pri ljudeh zelo boli, zatorej prihranite bolečino svojemu štirinožnemu prijatelju in obiščite veterinarja pravočasno. Tomo Wankmiiller, dr. vet. med. PRIDOBIVANJE PREMOGA (drugič) Z namenom, «la l>i bralci razumeli širino problema pridobivanja premoga, a da se hkrati ne bi ustrašili posledic, bi želela prikazati način razmišljanja o problemu odkopavanja premoga ter odkrivanja in reševanja problemov, povezanih z njim. Izhodišče mojemu razmišljanju o vplivih posameznih dejavnosti na prostor je vedno dejstvo, da vsaka dejavnost povzroči v prostoru negativne in pozitivne. torej slabe in dobre posledice. Prav tako pa vsak ukrep, ki naj bi omilil ali saniral ali celo izničil določene slabe posledice dejavnosti prav tako povzroči ponovno tako negativne kot pozitivne posledice. To pomeni, da je ta krog pravzaprav nekakšen perpetuimi mobile, v katerem se obstoječe negativne posledice zmanjšujejo, lahko pa nastajajo nove. Enostavneje povedano: rešitev enega problema prinese nov problem. Pomembno je, da se pri načrtovanju posegov v prostor zavedamo te krožne povezanosti, saj je to edini način, da lahko čimveč možnih problemov pričakujemo (vseh ne moremo nikoli). Ce probleme pričakujemo, če priznamo da problemi obstajajo, jih tudi hitreje in bolj uspešno rešujemo. Shema 1: Povezava vplivov, posledic in ukrepov nih površin povzroča izgubo kvalitetnih kmetijskih površin, spreminja pa se tudi raba in podoba okoliškega prostora. Kot vsak poseg pa je imel tudi ta pozitivne, predvsem ekonomske, vplive na dolino. Posledica premogovništva je bilo več denarja. Dolina je doživela pravi gospodarski razcvet, razvijalo se je zelo intenzivno, vendar ne enako na celotnem območju doline (tako intenziven razvoj urbanizacije pa je seveda spet povzročil tudi negativne vplive). Saša PIANO, dipl.ing.kr.arh. Šaleška dolina, ki jo stare povesti opisujejo kot močvirno dolino ; jezeri, se ponovno spreminja v jezersko krajino. Shema 2: PREGLED POSLEDIC IN MOŽNIH NEGATIVNIH VPLIVOV ODKOPAVANJA PREMOGA ODKOPAVANJE PREMOGA ; UGREZANJE POVRŠINE 4 NASTANEK TERMOELETRARNE 4 NASTANEK NOVIH PROBLEMOV V PROSTORU 4 4 4 4 POSLEDICE PROIZVAJANJA ELEKTRIKE VPLIV i » " POSLEDICA(E) ' j i UKREP(I) Vpliv prvih izkopavanj na spreminjanje prostora verjetno ni bil velik, saj dela niso bila obsežna, tehnologija pa je bila času ustrezna. S povečevanjem intenzivnosti odkopavanja pa so bile posledice dela pod zemljo kaj kmalu močno vidne tudi na površini: večje kot so bile potrebe po električni energiji, več premoga je bilo potrebno odkopati, bolj se je površina ugrezala in spreminjala. Od konca petdesetih letih dalje so se vse bolj izrazito v prostoru pojavljale poškodbe reliefa ter ostalih naravnih in ustvarjenih prvin, poškodbe krajinsko ekološke vrednosti ter nevarnost trajne izgube posameznih prvin. Večanje vod- POSLEDICE ODKOPAVANJA PREMOGA PROBLEM / DEJAVNOSTI POSLEDICE / VPLIV odkopavanje premoga ugrezanje površine ugrezanje površine sprememba krajinske slike = sprememba podobe prostora: spremembe reliefnih oblik, sprememba stabilnosti tal, spremembe površinskih tokov, nastanek novih vodnih pojavov, sprememba mikroklimatskih pogojev, sprememba podzemnih tokov, uničenje površinskega pokrova, pregon živali, prekinitev živalskih poti nastajanje vodnih površin in njihovo povečevanje spreminjanje podobe prostora : zakrivanje/ zalivanje ugreznin in nastajanje novih problemov sprememba rabe prostora: uničenje naselij, uničenje kmetijskih zemljišč, onemogočena gozdarska dejavnost, problem opuščenih odlagališč (komunalnih in posebnih odpadkov) vpliv na širši prostor: nastanek novih naselij, širitev obrobnih naselij, spremenjene podoba okoliškega prostora: krčenje poškodovanega gozda in sprememba v kmetijska zemljišča; krčenje kmetijskih fiovršin, zaraščanje, sprememba parcelacije in lastništva; rušenje objektov in rekultivacija stavbnih zemljišč; pojav novih dejavnosti (ovčereja, vrtičkarstvo, rekreacija); nova neznačilna zazidava: začasni, pretežno gospodarski objekti; odlaganje pepe\a in sadre (predvidoma), divja odlagališča; onesnaževanje vod, zraka; hrup, vizualne motnje. psihosocialni vplivi: večkratno preseljevanje ljudi, uničenje domov, sprememba identitete prostora, idr. ___________ 4_______________________________4 PROBLEM VIŠINSKIH RAZLIK MED VELIKIMI JEZERSKIMI POVRŠINAMI 4 OBLIKOVANJE NASIPA / PREGRADE MED JEZERI IZ ODPADNIH PRODUKTOV NASTANEK ODLAGALIŠČA PEPELA, ŽLINDRE IN PRODUKTOV RAZŽVEPLANJA 4 POSLEDICE NASTANKA IN DELOVANJA ODLAGALIŠČA* * Posledice pridobivanja elektrike v naši dolini so posredno posledice vplivov pridobivanja premoga a so preobsežne, da hi jih opisala v tem tekstu. v prejšnji številki sem se spraševal, ali bo prišla pomlad. Hja, ne veste, ali politična ali koledarska. Pust je minil in koledarska pomlad bo zagotovo prišla. Za politično pa čakamo ta pravo odjugo. Letošnji pust je minil z vsemi častmi. Eni pravijo, da je bil kulturni praznik pustno obarvan (pustna sobota), drugi pa se ne dajo in pravijo, da je bil šoštanjski pust kulturno na visoki ravni. Govori pa se, da se je skupina ciganov, sodelujočih na pustni povorki, resno zanimala za fabriški marof. Pravijo, da jim je bil tako všeč zaradi estetskega zunanjega videza in komforta, ki bi ga lahko imeli zaradi urejene notranjosti. Za streho pa so rekli, da je veliko boljša kot kakšna strgana ciganska marela. Samo problem je, da se za taisti marof ne ve niti pošteno, čigav je. Sploh pa se to ne bo vedelo, če bo kakšen avtomobilist imel srečo, da bo med vožnjo doživel razsvetljenje, ko se bo nanj vsul sneg z omenjene kvalitetne strehe ali pa jih bo fasal s kakšno padajočo opeko. Ljudje niso nikoli zadovoljni. Stalno govoričijo, enkrat o bolj, drugič pa manj pametnih stvareh. Za notarje čvekajo vse mogoče. Pa vam povem, da so notarji res čudni tiči. Gospod velenjski notar hoče za svoje storitve plačilo samo v gotovini. Ja, prav ste prebrali. Pravilno izpolnjen ček, s katerim lahko še fajmoštru plačaš mašo, zanj ni zakonito plačilno sredstvo. Tisti, ki ga boste obiskali, imejte s sabo keš. Saj res, pozabil sem ga vprašati, če bi mogoče njegovo precenjeno storitev lahko plačal z markami. Odkar je šoštanjsko pošto zapustila županova strankarska kolegica, baje poštarje moti županov avto na zadnjem dovozu k pošti. Gospodje poštarji, bodite uvidevni in strpni. Kmalu bo tam stala županova nova kočija in na njenih kot ogledalo svetlečih površinah boste lahko pred odhodom na teren še zadnjič videli svoje poštirkane uniforme. Dajte razumeti tudi, da so pod občinskimi arkadami parkirani avtomobili, ki zaradi častitljive starosti ne morejo biti več pod milim nebom in je tudi z njimi treba biti solidaren. Mogoče pa bi tam lahko uredili parkirišče oziroma razstavo oldtimerjev jugoslovanske proizvodnje. Ja, ljudje, reda nam manjka, reda. Pa saj ga tudi drugje ni. A kje? Na primer na matičnem uradu v Velenju, ki pokriva tudi našo občino. Po tem, ko je Šoštanj že več kot dve leti občina, oni še kar veselo pišejo na nove osebne izkaznice, nam, Šoštanjčanom, da smo prebivalci občine Velenje. To ti pa dvigne pritisk, kljub njihovim prijaznim pojasnilom, da jim še niso popravili računalniškega programa. Mogoče bi jim pa kak Šoštanjčan lahko porihtal tisto mašinerijo. Pa počasi, da ne bo kdo že jutri šel v Velenje na matični urad s kakšnim težkim kladivom po nove dokumente. Ja, saj res, kaj pa naša občinska politika. Nekaj se baje kuha okrog občinskega proračuna, da še svetniki niso obravnavali niti osnutka. Mogoče bo pa letos proračun zaradi racionalnosti obravnavan in sprejet kasneje, da potem ne bo potreben rebalans. Pa brez zamere, prosim! PeTur Hudo je te tudi frEnd ne zna lotiti med smradom in dišavami IT rubriki z naslovom NI LEPO Vašega cenjenega ll časnika sem lahko prebral nekoliko zmeden ■ prispevek pisca, ki nima niti toliko poguma, da bi se pod “iskrive cvetke” tudi podpisal. V začetku piše, da je nekdo brez najema in pogodbe vskladiščil igralne poker avtomate v sejno sobo krajevne skupnosti Šoštanj, za kar pa ne plačuje ničesar. Ze takoj nato pa ugotavlja, da na javno postavljeno vprašanje enega od svetnikov na 20. seji občinskega sveta glede skladiščenja poker avtomatov svetnik Marjan Vertačnik-Cigler ni znal odgovoriti nič. Kdor se kolikor toliko spozna na objektivno poročanje, ta mora vedeli, da “ nekdo” ne more biti že v naslednjem stavku poimenovan. Ge pa že je, potem je osnovno pravilo poštenega pisanja vsaj to, da se ime in priimek pravilno napišeta. Občinski svetnik se namreč ne piše Vertačnik, pač pa Vrtačnik. Toliko za uvod. Svetnik spodaj podpisani izjavljam, da sem igralne avtomate res vskladiščil v sejno sobo krajevne skupnosti Šoštanj. Najprej v dogovoru s tajnico KS, Milojko Plamberger in potem še v dogovoru s sedanjim predsednikom krajevnih služb, gospodom Matjažem Cesarjem. Na javno vprašanje enega od svetnikov, kako je s to zadevo, naj bi po ugotovitvi pisca ne znal odgovoriti nič. Dejstvo pa je, da sem dejal, da nad tako zastavljenim vprašanjem enostvno nimam besed. Gre za veliko pomensko razliko, ki jo pisec frEnd ne more ali pa je noče razumeti. In še zdaj javno trdim, da nimam besed nad takšnimi očitki. Zakaj? V šoštanjski občinski proračun sem namreč samo lani plačal iz naslova igralnih avtomatov okrog 4 milijone SIT. Ta denar ni prikazan v prihodkih proračuna. Kot da seje izgubil. K sreči hranim vse položnice. Ker ti prihodki niso bili nikjer vidni, sem igralne avtomate iz protesta odpeljal v prostore KS. Glede transparenta pa tole: Izobešen je na mestu, ki je namenjen takšnim zadevam. V nasprotnem primeru ne bi bilo na obeh straneh drogov, ki sta namenjena prav za to, da med njiju nameščajo transparente. Nihče od odgovornih, ki skrbijo za varnost v cestnem prometu, me še ni opozoril, da bi transparent pomenil kakšno oviro.Pisca, ki seje spotaknil ob ta transparent naj opozorim le na to, da v občini še vedno ni sprejet odlok o plakatiranju itd. Ce bi bil, potem izložbe Kovinotehne prav gotovo ne bi bile prelepljene s plakati, ki sodijo kvečjemu v kakšen drugorazredni cirkus in prav gotovo bolj motijo kot kakšen transparent nad cesto. Veliko krivdo za to, da odlok še ni sprejet pripisujem predsedniku komisije za okolje in prostor, gospođu Francu Rogelšku. Z vsem svojim ravnanjem si prizadeva k večjemu za reševanje težav v Topolšici, med tem ko vse zadeve v zvezi s tem, tako zelo.pomembnim področje ostajajo v Šoštanju zgolj na papirju. Kaj konkretnega se je na tem področju v Šoštanju pa sploh spremenilo. Prosim za dokaze, če jih imate! Ob koncu pa le še tole. Prav ponosen sem na to, da je v mestu moč zavonjati golaž in ribe. V razvitem svetu je namreč prav prijetno hoditi po uličicah in vonjati dišave, ki prihajajo iz posameznih gostišč. To daje temu poseben čar. Tudi veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar je v svojih mladih letih že doživljal nekaj podobnega. Ce ste ga kdaj prebrali, potem se boste prav gotovo spomnili, kakšne občutke je doživljal, ko je hodil mimo pekarne in ga je na ulici omamljal vonj sveže pečenih žemelj. Da me ne boste spet narobe razumeli- govorim o dišavah in ne o smradu. Dokler pa bodo ljudje kot so frEnd, Rajko Zaleznik, Franc Rogelšek in gospod župan ,Bogdan Menih naredili tako malo za to, da v Šoštanju ne bo smradu, bo vse skupaj zelo, zelo žalostno. Tako kot je bilo navsezadnje žalostno to, da si župan ob otvoritvi daleč najboljše ribje restavracije v šaleški dolini ni vzel časa, da bi prišel na njeno otvoritev.Predvsem zato, da bi simbolično pokazal, da je vesel novih pridobitev v občini, pa četudi so “ samo” gostinske. Zupani sosednjih občin se drugače obnašajo. Veseli so vsake pridobitve, to znajo pokazati in prav je tako. Sam pa sem pravzaprav vesel, da se po zaslugi Ciglerja po Šoštanju širi duh po ribah in golažu. Tako vsaj ni zaznati vsega smradu, ki še veje od kod. MARJAN VRTAČNIK- CIGLER P. s. uredništva: Na zahtevo avtorju prispevek ni bil jezikovno popravljen. S kakšnim kmetijstvom v Evropsko unijo? P ejstvo je, da bomo v Evropsko unijo šli, pa če si to želimo ali ne. Prehod bo na nekaterih področjih življenja in dela boleč, na drugih pa niti ne. Kmetijstvo je panoga, ki bo trpela. Negativne posledice bodo gotovo čutili vsi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in z njim povezanimi panogami. Ce malo pomislimo, bomo videli, da je teh panog veliko. Verjetno bo prehod težji za gospodarske panoge, vezane na kmetijstvo, kot za samega kmeta. Pravzaprav se je nesmiselno spraševati, s kakšnim kmetijstvom v Evropsko unijo, saj v dveh, treh ali štirih letih tega ni mogoče korenito spremeniti. V Evropo bomo šli s takim kmetijstvom, kot ga imamo. Kakšne bodo posledice, pa si lahko samo mislimo. Evropske izkušnje pravijo, da je doba prilagajanja 10 let. Vendar moramo vedeti, da imajo države EU skupno kmetijsko politiko že 40 let. V tem času se je kmetijstvo pri nas razvijalo v popolnoma drugo smer (drobljenje kmetij, parcel, zaostala proizvodnja, izgubljanje kmetijske zemlje...). Torej lahko tako strukturo, kot jo imajo v EU, dosežemo v 40 ali 50 letih. Vsi vemo, da je pot v EU kakovost proizvodov in intenzivnost proizvodnje. Predvsem bo nemogoče prodajati slabšo kakovost. Po sedanjih ocenah je le 2-5 % kmetov sposobnih za vstop v unijo. Pri nas namreč še vedno prevlada zelo nein-tenzivno kmetijstvo, pa tudi dohodki so v povprečju nizki. Veliko je zastarele delovne sile, ki vztraja delati tako, kot se je delalo včasih -edini napredek je traktor in par vreč mineralnih gnojil. Kmetijski strokovnjaki, ki gledajo na problem z ekonomskega vidika, ponujajo model kmetijstva kot več-funkeionalne panoge: ohranjanje muzejske, hribovske strukture (potrebno bi bilo subvencioniranje z več strani - Evrope, države) biološko kmetijstvo (osveščeni ljudje so pripravljeni plačati več za proizvode, pridelane na okolju in človeku prijazen način) integrirano kmetijstvo. V Evropsko unijo gre Slovenija s 30.000 gorskimi oz. hribovskimi kmetijami, 15.000 jih ima slabe demografske razmere (gospodarsko so omejene) in pa s 15.000 ekstremno majhnimi kmetijami. To pomeni, da kar 60 % kmetij potrebuje poseben koncept, pri njih ne moremo niti govoriti o intenzivnosti. Osnovna naloga Slovencev je, da se kot narod zavemo, da kmetijstvo ni le problem kmetov in kmetijske stroke, ampak je to širok, temeljni nacionalni problem. Potrebno je podrobno poznavanje domačega stanja in posledice (uspehe in neuspehe) kmetijskih reform v drugih državah ter iz tega znati izoblikovati neko novo, le nam lastno, kompleksno rešitev. Nikogar ni namreč mogoče posnemati, najti moramo svoj model razvoja. Lahko mogoče zdaj, ko je v predlagani vladi tudi Slovenska ljudska stranka, ki jo gotovo podpira največ kmečkega prebivalstva, upamo na boljše čase? Da le ne bi bili izigrani, kot doslej vsi koalicijski partnerji g. Drnovška! Spela Menih dipl. ing. zootehnike PRAVIJO, STA SE ZE MORALA IMETI RADA, DA STA TAKO DOLGO SKUPAJ! IT soboto, 15. 2. 1997, sta zakonca Albina in Franc Miklavžina na Občini Šoštanj z zlato poroko potrdila svojo živil ljenjsko odločitev izpred petdesetih let. Osemindvajsetletni mladenič Franc iz Skal je tedaj, daljnega 8. februar-■ ja 1947, vzel čedno dekle Albino iz Družmirja za svojo družico. Poroka je bila na tedanji Občini Šoštanj in cerkvena pri Sv. Mihaelu. Posebno imenitno za tiste čase je bilo, da je mladoporočenca s taksijem vozil Bečovnikov Pepč. Mlada dva sta živela na nevestinem domu v Družmirju. V zakonu sta na svet privekala dva sinova, ki sta svoje raznolike življenjske izkušnje pridobivala v tej idilični vasici, ki je začela toniti v Soštanj-skem jezeru. Miklavžinovi so morali misliti na selitev in so si pred trinajstimi leti postavili nov dom na lepem, sončnem hribčku v Lajšah. Se vedno pa pogrešajo družmirsko ravnico. Spoštovana slavljenca, skupaj z vama smo ponosni na vajino doslej prehojeno pot. Želimo, da bi še vrsto let zadovoljno, v ljubezni in spoštovanju, preživljala jesen življenja. MaM SMEJ SE, ČE SI MODER Tako sije dejalo enajst mladih slepih in slabovidnih ter vsi, ki so jim pomagali, da je lani zaživelo prvo gledališče slepih in slabovidnih v Sloveniji z imenom Nasmeh. Po vrsti napornih vaj, ki so potekale ob vikendih (člani gledališča so doma z različnih koncev Slovenije) v Breznici na Gorenjskem, so na oder postavili komedijo Valentina Katejeva Dan oddiha. Na vajah so veliko pozornosti posvečali gibom in mimiki, saj je slednja pri ljudeh z motnjami vida zelo neizrazita. Gibanje na odru jim označujejo oznake za orientacijo, tudi scena mora biti vedno na natančno določenem mestu. In gostje so začeli prihajati v počitniški dom Jurček. In bolj so se njihovi medsebojni odnosi zapletali, bolj je gledalcem silil smeh na lica. Najbolj pa zabava usoda gospoda Zajca, ki ga je prepričljivo zaigral Viki Vertačnik. S komedijo so mladi gledališčniki nasmejali že številne gledalce, v nedeljo, 16. 2., pa tudi do zadnjega kotička polno dvorano velenjskega kulturnega doma. Vsi nastopajoči in njihovi spremljevalci so v izvedbo predstave vložili ogromno truda. Gledalcem in igralcem so tekle solze, tokrat so bile to solze smeha in veselja. G. M. ELEKTRARNIŠKO NASELJE Zgoraj omenjeni naslov je seveda ljudsko ime za skupino večstanovanjskih hiš, v katerih so se svoj čas v pretežnem številu naselili zaposleni v bližnji termoelektrarni. Dejansko bi pri okoli štiristotih ljudeh, ki naj bi živeli v tem delu, mesta težko govorili o pravem naselju. Ključ za razumevanje tega “naselja” nam tokrat ponuja kar urbanistična postavitev stavb v prostor, ki jo najlaže opazimo iz ptičje perspektive (tlorisa). Vse stavbe so namreč enako orientirane oz. postavljene v isto geometrijsko mrežo, postavljeno vzporedno na železniško progo. Mr eža je očitno del neke zasnove razvoja mesta v večjem merilu. Gre torej za racionalen planski način urejanja prostora, ki ga Šoštanj do druge svetovne vojne, sodeč po ostalih stavbah v mestu, ni poznal. Zal tudi kasneje ni zaslediti prave RACIONALNE (racio - razum) usmerjene gradnje, ki jo prepoznamo po strogi geometriji stavb. Vse kaže, da je treba osnovo za nastalo naselje iskati v prvem povojnem urbanističnem načrtu, ki ga je izdelal Vilijem Strmecki iz Ljubljane. Gre za človeka, ki je v Šaleški dolini postavljal urban- Soseska je skrbela tudi za socialno zavest istične temelje za njenih prebivalcev (naselje sredi šestdesetih) razvoj vseh naselij ob robu nahajališču lignita. Velikopotezni načrti, ki so črpali svoje ambicije iz lignita, so doživeli svojo realizacijo predvsem v ”NOVEVl VELENJU” (del mesta nad današnjo Tomšičevo ulico v Velenju), vendar ne gre zanikati podobnosti elektrarniškega naselja s tem delom Velenja tako po urbanističnem konceptu kot po arhitekturi posameznih stanovanjskih stavb. Tudi gradnja obeh naselij je s ciljem zgraditi čimvečje število stanovanj za nove prebivalce (delavce), v drugi polovici petdesetih let, potekala sočasno. Verjetno gre odkritju novih zalog lignita v Šoštanju pripisati dejstvo, da se je gradnja stanovanj v Šoštanju ustavila in intenzivno nadaljevala samo v Velenju. Elektrarniško naselje je tako lep dokaz o tezi iz prejšnjega prispevka, da gre pri gradnji stanovanj prvenstveno za zagotovitev reprodukcije delovne sile, ki jo nujno potrebuje gigantski industrijski sistem, kot je bil nekdanji RUDARSKI ENERGETSKI KOMBINAT (REK). V času socialistične industrializacije je bila sled za lastniki kapitala tako rekoč zabrisana, vendar to ne pomeni, da nek zelo ozek krog ljudi ni razpolagal s kupit (dom. Verjetno je prav ta lastninska zamegljenost v družbi (družbena lastnina, samoupravljanje, proletarska diktatura,...) omogočila strpen odnos do gradnje stanovanj v neposredni bližini elektrarne, ki danes, v ekološko veliko bolj osveščenem času, za stanujoče pomeni moteče dejstvo (hrup, smrad,...). Stanovanja so bila zgrajena tako blizu, da se danes zaradi vplivov izkopavanja stavbe počasi podirajo (tri stavbe so se že podrle, ostale pa so ogrožene). Mogoče gre prav v razkrinkanju te izkoriščevalske logike (mislim predvsem na izkoriščanje naravnih bogastev) iskati obrambne vzgibe nekaterih prebivalcev naselja, ki se kažejo v “don Kihotovski” borbi proti ureditvi rekreacijskega centra s tenis igrišči.. Edi VUČINA naši biseri i s e r i eselim se pomladi. Neverjetno me mika zabrisati dilce v kot, španarce pa na pranje. Toliko let smo bili brez prave zime, da se mi je ta, letošnja, prav vlekla. Tako kot komunah, ki se je šele na koncu naučila, da je treba porabiti zaloge soli in tudi kakšen sneg odpeljati v Pako. Prav nasmejal sem se v začetku februarja, ko sem opazoval možaka pri avtobusni postaji, kako je na toplem soncu razbijal in mučil zamrznjen in dolgo zaležan sneg, ki pravzaprav nikomur ni bil več v napoto - avtobusi so že tri tedne vozili po svojih kolesnicah (tam je že bil asfalt), “Ipon” si je tudi že zdavnaj očistil parkplace - ta človek pa se je trudil in soncu delo kradel. Prišlo mi je na misel, da sem v Našem času bral predlog, da bi ulic in cest pozimi sploh ne plužili več: naj šoferji vozijo z verigami, če že morajo; naj se vozi samo tisti, ki zna in si upa. Nasmejal se ob tej misli nisem, saj sem se takoj prestrašil, da zna kdo to pravilo uporabiti tudi za spomlad, ko bodo ceste zacvetele in se bodo jame in jamice merile v globino z decimetri (že videno). To raznim yuppijem z jeepi in razni- mi “four wheel drive” pločevinami ne hi pretirano škodilo, ampak kaj bi bilo z nami kolesarji. “Kdor zna in si upa in ima kaj pod palcem” si bo omislil gorsko kolo (saj piše na njemu za “bike”) prefinjeni japončki in lagune in podobni bi-bi-cikli bodo lepo doma ostali, APS in Samru pa bodo povišali voznine na avtobusih. To se ho tako in tako zgodilo, saj lipa proti marki ne bo zdržala, če sodim po tem, kako vlado skup spravljamo. Napravljamo se kot lačen k sr..., le da tisti, ki so najbolj lačni vladanja, tega ne priznajo, čeprav jih TV zraven gleda. No, pa vlada res ne bo imela nič pri biciklih, ki jih jaz tako obožujem. Tudi pri tem ne, ko se bom zapeljal do našega (šoštanjskega) jezera, parkiral tako, da ga bom priklenil (bicikl) k pivu in bom razmišljal, zakaj vsa ta leta ni nihče posadil kakšnega drevesa ob njegovi dolgi obali (v mislih imam seveda 245 dreves z 245 senčnimi krošnjami). Saj Velenjčani ob Pleveljevem jezeru še tudi niso nič poštenega napravili, premika pa se jim - avto kamp, pomol, tista hiša, ki naj hi bila menda fitnes center, jim tudi še ni do kraja propadla.... To so že mali uspehi. Kaj pa mi? Ja, pa mi je pravkar kanilo med možganske krivulje. Oni nimajo rib v jezeru, pa lahko delajo turistične plane. V Šoštanju pa imamo v jezeru ribe, na obrežju ribiče in je jasno, da na jezeru ne bo nikoli nobenega sandolina ali kanuja in na obali ne več kot osem sprehajalcev hkrati (v razmaku po dvajset metrov in zelo tiho). Da bi pa kakšno tekmovanje čisto otroških šolskih modelov napravili, je pa sploh perverzno pomisliti. Kopajo naj se pa ljudje v bazenu; varnost in higiena se dajo tam najbolj zagotoviti, sploh če je zaprt za obiskovalce. Še teniškega igrišča blizu vode ribe ne prenesejo, čeprav od telovadnice ob večernih tekmah bolj odmeva kot na bikoborbah. Tiste teniške žogice so lahko tudi nevarne. Si zamislite, da bi Drnovšek ali kakšen drugi "levi” v Šoštanju zmagoval na kakem turnirju? Katastofa. Ampak jaz se še kar veselim pomladi. Uredili bomo pot na grad, postavili bomo hifejček in trafiko z razglednicami, daljnoglede na kovance in patriotska dolžnost občanov in zaljubljencev bo sprehod na grad. Povratek ob poznih nočnih urah. Tako rekoč mestna promenada. Vsako mesto jo ima. V Lublani se prav namučiš, da prideš do Tivolija in nazaj. Seveda bo treba Tovarni usnja zaukazati, da popravi steklovino na oknih in še kaj za lepši videz, saj tudi brez daljnogleda in kar “od spodaj” vsakdo misli, da je tam vojaško vežbališče s pravo municijo ali vsaj filmski studio Clinta Eastwooda (Death West side story). Pa da bi ne bila Tovarna edina žrtev, tudi kakšna privatna delavnica bi se našla, ki bi lahko izboljšala svoj “design” in še kakšna bajta, ki ji fasada in okolica nista v čast (moral hi zapisati, da mestu niso v čast, njim je tako vseeno). V teh časih, ko ne veš, kdo vse se levi (pardon, lastnini), ne smemo kar povprek kritizirati. To so siromaki, dajmo jim čas in potem ho vse v najlepšem redu (gozdovi bodo cerkveni in Tumovi, reke od Povodnega moža in Urške, ostalo pobira nemški kapital - kure pa druga svetovna vojna, to je le še parodija). Za konec, da ne boste mislili, da mislim samo na zabavo in šport in take lahkotnosti, ena resna misel. Hudičevo me skrbi ta pomlad. Kako bom vendar “poštihal” moj vrt: toliko plevela je letos v tej deželi. mng Varujmo in ohranimo Šaleško dolino Medobčinska zveza prijateljev mladine in Inštitut za ekološke raziskave ERICo sta pripravila že tretji zbornik strokovnih tekstov o problematiki onesnaževanja in prizadevanjih za ob novitev okolja v Šaleški dolini ter razmišljanj otrok o naravi, njenem onesnaževanju, loče nem zbiranju odpadkov, terenskem delu in Šaleški dolini. S tem je uspesno za ključen še en iz vrste projektov okoljevarstvenega izobraževanja, v katerem je sodelovalo 742 učencev sedmih razredov in mentorjev iz 10 osnovnih šol. Projekt je sestavljen najprej iz predavanja, kjer so dobili otroci celosten pregled nad onesnaževanjem, onesnaženostjo in izboljšavami v pokrajinskih elementih: zraku, vodi in tleh. Potem so se odpravili na terensko delo, kjer so si ogledali odlaganje sadre in pepela, oze-lenjevanje odlagališča pepela, delovanje zaprtega krogotoka pepelne transportne vode iz TE Šoštanj in kompostiranje organskih odpadkov. Na sklepnem delu projekta in predstavitvi zbornika, konec januarja, pa so svoje plakate z ekološko tematiko, ki so bili po mnenju komisije najboljši, predstavili nagrajeni razredi. 1. nagrado je prejel 7. a OS Bratov Letonje, ki je na plakat zapisal NE UMIRAJ ŠALEŠKA DOLINA, 2. nagrado je prejel 7. 1) OŠ Bibe Roecka s sloganom VSI CVETOVI BODOČNOSTI SO V SEMENIH SEDANJOSTI, 3. nagrado pa 7. a OŠ Karla Destovnika - Kajuha, ki so odkrito jjovedali PROBLEMI - RESITI JIH MORAMO SAMI. Za nagrado bodo obiskali Bled in ga spoznali še z ekološkega vidika. Mladi se dobro zavedajo, da se narava ne maščuje ljudem, polaga jim le svoje račune, kot je dejal Darwin, in hkrati dokazujejo, da jim ni vseeno, kakšen račun jim bo narava izstavila. U. M. Medobčinsko društvo invalidov Šaleško doline ob Paki vabi na izlete: 1. Petek, 21. marca, - izlet posebne vrste; vlak Celje-Rogaška, posebni avtovlak čez Kozjansko do Olimja. Malica, kosilo. Povratek z vlakom. Odhod ob 8.25 uri z železniške postaje Velenje, povratek ob 19.18 uri. Cena 3.500 SIT, samo za 30 izletnikov! 2. Četrtek, 10. aprila, - z vlakom v Fieso; bivanje v hotelu Barbara v Fiesi. Odhod zjutraj. Povratek v ponedeljek, 14. aprila, zvečer. Cena 15.000 SIT, možnost obročnega plačila. Prijavite se lahko z vplačili v pisarni MDI Velenje, vsak četrtek od 11. do 13. ure. Pojdite z nami in ne bo vatu žal! MDI Velenje/TAZI ANEKDOTA IZ VRTCA V naš vrtec hodijo trije otroci iz ene družine; Gregor, Petra in Matevž. Pri kosilu jemo matevž in repo. Najmlajši Gregor ne mara ne zelja in ne repe, zato ga vzpodbujam: “Gregor, prosim pojej vsaj malo matevža, da ne boš lačen!” Gregor me začudeno pogleda in reče: “Mojega Matevža pa res ne smem pojesti, pa Petre tudi ne!” Zapisala: vgojiteljka Štefka Kompan _______________________________________________________ ................................. s it * » i i i * ' NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_________________PRIIMEK______________ NASLOV___________________________________ LETNA NAROČNINA: 1000 SIT NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj • •••••••••••••• Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, _ p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 882-652 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, [DA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. Tiskano na recikliranem papirju • ■