Izhija vsak pondeljek, sredo in petek. Veli* za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri I mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča | naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna Številka 20 stot — Uredništvo in uprava: Trst, vi* delit Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti tat kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se - ....................naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. .—\----------- V Trstu, v sredo 6. oktobra £920 Orožje s katerini je meščanstvo porazilo fevdaliiem, se obrača sedaj proti meščanstvu samemu. In meščanstvo ni le skovalo orožja v svojo lastno pogubo, rodilo je marveč tudi moštvo, ki bo sukalo to orožje — mederno delavstvo, proletarijat. MARX-ENGELS oiiftsmo socmmsTičriE zveze JULIJSKI BENEČIJI Leto I. - Šte«. 59. iiia Bitoli hitim pMiata Mm socfJollstitDih poslancev. - Sprevod 50.000 delavcev' - Včeraj popoldne j« pokazal tržaški proletariat vso ***> sito in moč. Delavstvo Trsta je na včerajšnji dakt sijajno denroostairario .svojo številno in duhovno nachftoč. Resnično: tu se je jasno zrcalila pretežna nadmoč vsemi odkritimi in zakrili mi sovražniki proiefarijiai* Julijske Benečije. Kakorkoli je moged Iriiff do včerajšnjega dne domnevati, da je tržaški proletarijat »strahovati cd vladnega pritiska in od nasilstev bttržuazijs^ih hlapcev, d a je trža&k o de lav»tvo po zadnjih dogodkih zgubilo na svojem revo-lučijonarnem duhu in tradšcijonalnem razmahu, včerajšnji popoldan, pete solne a to ognjevite pesmi je moral vsfakega prepričati, da tržaški revolucijo-atami proletarijat živi, da je njegova molč jrefajoanaka, žc več: da it roctč tržaškega koraunrstščnega prcle-*alrt*ata doseg!« viSmo, ki ga že seda« uspcsafcfca, da more stopiti na uSco tudi aa večjo revOHSC’50-narno akcijo in ne samb v s vrbo mirne manifestacije. To je Mo znamenje včerajšnjega! dne. ! Včerajšnja nu**festecSjai tržaškega socijaJističn«-komunističnega pticie tarifa** je bila spontana manifestacija. Delavstva je šele zadnji trenutek zvedele, da je poklicano na ulico, da v okviru primerne manifestacije sprejme sofistične poslance rteiijaasfce zbornice. On se ie odzvato v štev:hi, v kakršnem se že dotgo ni pokazalo na ulico. — Socialistični poslanci, ki U »orafe potocštevSlno priti po morju predvčerajšnjem papo&dan 90 naznanili, dat pridejo v omejenem številu po železnici, z vlakom ob 14’10. Kakor je b8o določeno, se je delavstvo že ob 13’30 TjmttJn zbirati na prostoru okolu južnega kolodvora'. Čakalo je nestrpljivo, da se začuje signal prihoda vlaka, d® se pokažejo na peronu pričakovani gc-ti — sccijali-stični poslanci, prejeli ji:h hoče v svojo sredico, da jih triumfalno povede v notranjost mesta, rdečega preftetasstoega Tista, nat prostor Garibaldijevega trga, kjer Jih bedo astopnfci tržaškega pro3etari?afta oficiieloo pozdraviti. Množica, ki se je ifeiaia je bila ogromna. Kljub poznemu pozivu so pcšfr tudi zastepniki iz pokrajina. Prišli so ilani političnih in strokovnih organi-, dar Piazza Garlbaidi, kjer se 'iprednp del ustavi in zasede ves prostor. Tu hoče rdetSi Trst pc;Ssdraviti zastopnike italijanskega prc!eiai6>a.taL Toda dolg je še sprevod. Njegov zadnji del je še v vda. Carducci. Ustavivrti se mora na s>red: »Cersc1 Gecriibatdi«. — Množica šteje do 50.000 N: mogoče, da bit vsi sfcšalr govore sccijafotič-n'h zia&topnikov, četudi se vsltopčjo govorniki na stopnišče vodnjaka sredi Garibaldijevega trga. V imenu ipncfeterskrh organizacij Julijske Besae-č'je je pozdravil poslance scldr. Piats igM in jim izrekel dcbrodoSIco. Nata še 'PasS gli predstavil množici kot prvega pošianca MaIBja. Scdir. Mafii od-edmarsi v toenu socijaisiiJčne paraimeatarae skupine. MriH pravi med drugim: SocijaliStiSna porlamen-teraa skupnaipczaa vaše trpljenjem vaše potrebe; ona čojfcš z vJmi m valj bo podpirata s čudom stroge discipline* s katero so prepojeni ljudje vdum: p.ra- yiča*J stv ari. Nr.t.o peda Ps^s.'^ besedo sodr. Gennari ju, glavnemu tejir..oku it^Hjaneke scic:!al»sttične stotake. Ob njegovem nastopu ga pozdravu z viharnim odobravanjem. Gennari pove takoj v začetku svojega govora, da šma manifestaofja tržaškega proletarijnita poseben zncičaj, ker se varši v pokra jini, ker napravlja sodelovanje oblasti s temnimi .elementi borbo težjo :n ostrejSa Za GcsacCTijem govori: isodr. 0'Aragona, tai»‘k SpfoSne Delavske Zveze, ki zagotavlja tržaški proletariat pomoči celokupnega organiziranega prole-iarijata Itelije. Sodr. SematS ravnatelj »Avarrtija«, govori zade#. Pravi, d® se oW že dofgo spoznajo s .tržaškim' pno-letarijaicm in da ni treba izrekati posebnih pozdravov. Nadalje govori o splošnem poJoaa/u m o K kongresu KomHm^sltftčne Intem aci jtonale v Moskvi1. »Daaa$a£i problem — pravi med drugim — je problem močL Ml se moramo organizirati in disciplinirati, da postanemo vredni redkega dogodka, ki se pripravila.« Zaključuje s prostavfjanjem mteraacrjonale dela, Trsta in vseh ljudstev osvobojenih po komunizmu. ■Ko je bila iisfiat gOvornrkov izčnpana! «n je hotel sodr. Pass:gfi zaktjuččti govore, so se dvignila klici: Bombacci naj govori. Ker se je isodrug Bambacci odrekel besedi rekoč, da velja discipMna za vse, je sodr. PassigE zalkljusčil man^etftac.^o z zahvalnimi besedami za govornike. Delavce pa je prosil, da se razideo mirno, Vzkliknil je: »Naša moč je v naši disepteni. Ponesite zastave nazaj v svoje društvene prostorefe Temu sledi velikanski aplavz in delavstvo se mirno razide. Manifestacija, na.juspelej&a 'mansfcsijacija tržaškega proletarijata v zadnjem' času, je s tem končala- Razgrajanje ffailtlov Impozantna in mirna manifestacija ni' dala miru nervoznim fašistom. Naročili so da se morajo razobesiti 1-talijanske trikolore. Trgovci in drugi ljudje bogaboječi «0 jih ubogali. Ker pa ni bilo trikolore na mestni palači so vdrli vanjo kjer so jih nekaj dali in menda, to pot, ie več dobili. Vendar se jim je posrečilo, da so nasadili trikoloro na palačo. Zvečer pa, ko so šli tramvajski u-(tn&eoci zopet ven s tramvajem, so obkolili par vosov in ranili nekaj tramvajskih uslužbencev. Tramvajski uslužbenci so peljali vozove zopet v remizo in deputa-cija uslužbencev se je podala na tramvajsko direkcijo kjer je povedala, da ne prične dela toliko časa, dokler ne dobe samokresov, da bodo v stanu se braniti pred divjaškimi napadi fašistov. In res je danes «tayka. Trst je zopet brez tramvaja in bo, dokler oblast ne bo ukrenila potrebno proti fašistom. Pcložajj^Juiiiski Sanaciji TakcJ po sprejemu poslancev in po shodu, ki se je vrš.U na trgu Gav baidi, so se sešli posfenci v veliki dvorani Detavskega dcina, da tam razpravljajo o dnevnem .redu, ki je bil določen za to zborovanje. Navzočih poglancev je veliko in je vspelo zborovanje že zaradi tega lepo. Zborovanju predseduje poslanec Bacci. Za zapisnikarja je izvoljen poslanec Malatesta. Navzoiči mat udi Gcnnari, za sitrankino vodstvo; Serrsti, za K^it »Avanti«; Parsigli za i'«t Lavoratore«; Regent, za »Delo«. Navzoč je \«di povdarja potrebo, da se mora rešiti reški pro- ; Obe državi morata uradno priznati politične ustanove blem, ki tvori ognjišče nemirov in sovraštva, v. teh narodov, ki izraža.jo narodno voljo (to se ne tiče u-najkrajšem čiatsu v smislu aspiraciij rešlufo so- stanov, ki se imenujejo parlament, sejnii m ena o >us.v s um m,* ««-1 jszjgz zg?, £lt Wo, aecdvtsnost Reke na načm,/ki bo >om lebi^citai ki sc mora vršiti po sovjetskih varjal mednarodnim potrebam, delavstva; | to je s soudeležbo delavskih mas in nikakor obtožuje umazano .propagando1 naoioaalistične ne po demokratičr.o-meščanskih principih, ki bi dali gla-in .klerikalne koalicije, koja' gre za tem, da sovaino pravico izkoriščevalcem. ohrani za večno vo>}ni in okupacijski po>lclžaj, v slučaju, da ne sprejme poljska delegacija teh pogo-Jci povzroča nevarnost novih vojn in pomaga jev svobodne samoodločbe, predlaga Sovjetska Rusija vzdrževati fašizem • in zatiranje italijanskega in svoji delegaciji, da pusti odprto to vprašanje, usija se slovanskega prole-tairijaha v Ju’iijski Benečiji; j odpove znižanju poljske armade, od aji °ro '* \ .u*”i in med tem ko izjavlja svojo soKdarriOsit s so- demobilizaciji vojne industrije m as mns drugi v Julijski BenečVi, ki se bore na najtežav- je’popravljena, da podpiše s Poljsko nejšem ozemi;u sovrastva za mednarodne seka- remi’jc in pr2liminarni 'mdr priznavajoč med Rusijo in alast.čne^ ideale; • | po!-^ ncodvjgno državo Litvinsko v mejah, katere so se obvezuje da bo btomla v parlamentu in uj£jC;dnoiše od onh, ki jih je predlagal lord Curzon. r državi inteveje d0!avst.va v Julijski Benečiji ’ —---------- ter vabi ves preleterijat naj ob atr.sni .pomagi pariamentarni ulkupini, koja se obvezuje pritiskali na v-jado v to, da se požuri udiejstiviti1 iaikcj • pogajanja- za sporazum glede jadtramskega vprašanja.« / In ker veste, da obstoj v item naša' osvoboditev, napadate na tako drzen način naša gospodarska društva, ki so naše najboljše orožje za boj proti ka-. pitaliisfični vaši oblaisti, Da, tta društvai gredo za tem, da odpravijo vse trgovce, vise verižndke, vse faibri-kante in vse advokate, vse imperijalistične vojne in zato raizumemo vaša svarila’ in vaša sumničenja'. Svobodna, narodnostno in poteično bomo tedaj, ko bomo imeli vse sadove svojega dela v svojih rokah in jiih del’!, vsem, ki bodo delali. Tedaj bomo imeli v (svojih rokah budi svoje šole in svoje sodnike. Tedaj bomo pisteftt sami zakone sebi1. In teda.j ne bo vas več in naS nairod bo svoboden, pa če še tako ponarejate Passiglijeve besede in misli. IZ SHJETUE RUSIJE Javna dela v RnsijL sedrug dr. Tama. Kot prva točka dnevnega reda je 'EH položaj v Julijski Benečiji. O tem poroča, po nahog: izvrševalnega odbora naše socijaHstične zveze, sOdrug Passigii. V Sapem in obširnem govoru je pedal pciročOlo o nevzdržijivih razmerah v JuHf-iki BeneičiTi, o fco.^uipte'^, o nesposobrtesti orada;št(va, o postopanju oblasti in o vprašanjih, ki se jih mora rešrit-: akc-se hoče, da io ljudstvo verjelo, da je sedanji režim >res kaj boljši oi bivšega laivstrijskega režima. Poročilu (kojega ob;avimo v celola v prih. štev. našega fs-ta) je -šamga. Zalo ne zahteva,mo aneksije k It'J:ji i.n »Hi k Jugcslsrv-ji. Uaiodno vpraš.-tnje ho rešeno .samo v komunistični družbi. Do tedaj, bo pa naša dolžnost, da se borimo td:1ii za vse pn?iv'ce si!ovansk«ga prebivalstva v Julijski Beneč’ji, brez ozira na t-o rli so njerd vjedarji ene tri'# druge trVkclore. Za nas ne obstoji v.prsišanj® meje, za ms oti ;‘oji le vp-^anje ljudskih • - r - I j Komisija! -javnih del je izdelala načnt za ona dda^ Ko je bila resolucija sprejeta, se je seja preki®^.a,tera se mora. po mnenju sveta ljudskeg gospodar-in je začela iepet ob 'dosetih zvečer na k*tari stt ;jn olajšali izmenjavo ! produktov med rez-nimi (pokrajinami dežele. Razun tega se bode sezidalo razna večja skladišča. Pro-] gram za obnovo železnac predvideva zidanje želez-• niče v obsegu 1,590 vrst. Mc-tenjat, ki je v to isv-.bo | že pripravljen, se bo podvrgel pc.polni reiparaituri. Med Gcmelom in Luminezom je bila že vzpostav- misarieml; Obnova ruskega poljedelstva. Rusko vojno poročilo z dne ?. in 3. oktobra DUNAJ, 4. (L. W.) Radijobrzojavka iz Moskve pedafa zv^za sledeči dve poročili o vojaških operacijah rdeče armade ^OSICVa" 2 tjkt0bra , . f .. .... . ! Obrati za ,izdelovanje .kruha, katere je ustanovila MOSKVA, 2. Na zapadm honfa^se bo,u,e,o nase cete v- ^ v gubem:,H Pertt’?i, so nastaK na uspehom ob reki Šcan. Pri Pinsku smo zavrnili napad ' ] V. , . ... j. m v. i v.o«ip na železniški most. Ob Jasijoldi jc včeraj začel sovraž- ^zvalitah . nnperijakstone m meščanske vojn«, nik napad na 40 vrst široko fronto, da si prilasti mesto metežu revo!uc:je ye bilo mansilcaj u.meeno, K.t je Novograd-Volinsk. »Vestnike dementira poljsko trditev, yredno, da se omeri: Poslopja, inventar, stroU' m Proskurovu. — Na Krimu smo imeli nekaj malih u- živins- Kcnceiii v&ta. 1918. jpoloži 4o se *jc -t&tnci«j z a spehov. j obnovo. Leta 1919. delalo se j« že v vel kem obsegu MOSKVA, 3. Pri Novcgrodoku in Nevišu boji vzhodno 3} sciv‘'etek!h gcicaodarstev se 'je ustanovilo. Vslec rek Njemena in Sčare. V okraju Pinska boji zapadno in pc-^-^nHkaivs delavršh moči ,in inventarja je bilo mo-južno Lunineca; napredovali smo ob železnici Korosten- ‘ ^ le 3730 destet -n. Začetkom 1920 je Novograd-Volynsk. »Vestnik« dementira poljsko trditev,,^ g2 SoVjctrkih fenn, treatffcnc i'h imamo 120 da bi neka sovjetska divizija po umoru lastnega političnega komisarja prešla k sovražniku. Boji na rusko-p^ljski fronti. MOSKVA, 3. V pekraij mi .Lide pri Lebedi smo zajeli 200 mož. V odseku Mfnska in Rogatijeva arnio odbili srdite sovražne nepade. Poljska, požrešnost. MOSKVA, 3. Izvesijt-a pravi,, da so poljski mv rcivni pc^oji zelo pretirani. Poljska in .antanta morate igrate z odprtimi kart simi, da vidijo evropski narodi kriivca' -oodalfnega prelivanja krvi, ki more povzročiti nov- svetovnih požar. Mirovni posoli raških sosjetoo Navodila, katere fe poslal osrednji izvrševala! odbor ruskih sovjetov svoji delegaciji v Rigo, pravijo med drugim, da utegne vojna, ki jo vzdržuje antanta, trajati celo zimo. Sovjetska vlada smatra za svojo dolžnost, da skuša z vsemi sredstvi, tudi z velikimi žrtvami, preprečiti nadaljno prelivanje krvi in se izogniti novi zimski kampanji, ki bi bila pogubljiva' za Poljsko in za Rusijo. O-srednji izvrševalni odbor je mnenja, da more služiti le pravica do Sairoodločbe kot podlaga sporazumu. Ta pravica velja posebno za ona oz'emlja, kojih meje so bile med vojno sporne. Osrednji izvrševalni odbor izraža prepričanje, da neposredno priznavanje neodvisnosti Ukrajine, Litv.‘r,skc, Belcrusije in vzhodne Galicije od strani Poljske in Sovjetske Rusije tvori podlago miru. povcš:no 87.320 de?jr:tni. V svrho popravljanja vrtov ce Je usteoorilo 32 detevric. Popravljanja sta-c.ovanj in gc-;‘pcd-a*rikih pc^rpj se -irvnSujejo urno. Z'da se r gotipoderi lokomotiv, 19 motorjev in 35 parnih ba*gerjev. !c*:'pcda~n’dl e stavoe. Pc^-rJ-vVo s* .je že skoraj vse to oredj« na stroje. Ji* razpolago je 85 (z Jugoslavije URADNIŠKE PLAČE. Minister za finance je sedaj končnoveljavno določil definitivne doklade za uradništvo. Samci v Srbiji dobe 12% na dosed. prejemke v ostalih krajih pa 15%. Poleg tega dobe dodatke za ženo in otroke. Na ta način bo prejel n. pr. uradnik, ki je imel doslej 18.209 K plače 23.232 K itd. Finančni minister je izjavil, da se ne more zakon v uradniških plačah urediti toliko časa dokler se ne uredi zaloon o draginji. Uradnike vabi buržoazija pred volitvami na svoje limanice. 50% so že padle obljube na 15% in tako bodo padale v istem razmerju kakor se dviga draginja. PRODAJA RUD, Ministrstvo za Sume in rude je sklenilo dogovor z tvrdko Kosovič glede izvoza 1C0.0C0 ton železne rude v Nemčijo V zameno za 13.000 ton koksa. Država bo plačala koks 107 mark tono franko v Bosanski Brod, a bo prodala rudo po 140 mark tono. Vprašanje je, če bo vlada s tem koristila domači industriji ali ji bo bolj škodila? SOCUAUZEM IN NARODNOST '•Pod 'tem nadevom prinaša »Edinost« z dne 3. t. j — primitivne narodne potrebe. Lepa tcč! To so m. članek, koteresm se v idi, da ni zr i.se! na zelniku j nam glavne in na j večje potrebe, to nam je vse, to cbi.5a:n:h tržaSklh fberalr/ih člar kar jev. Po svojem hočemo doseči, to je naš končni čili! Za to se bo- N. Mazano« nov sovjetski poslanik v Londonu Vilada. Svojetske Ruerje jie imenovala sodr. N. Rja-zanova svojim1 delegatom v Angliji, da se pc.ga.ja o povzetju trgovskih >'n političnih stikov. Rjazaoov je b:?j ravno na potu v Anglijo v študijske svrhe, ko mu je v Revalu došla vetyt o izgonu Ks.meneva. — Ka-monev je bU že prej enkrat izgnan cd vlade Lloyd Georga. Za časa brest-titovskega mSra je 'bil Kame-nev v Londonu. Pršel je v zapadno Evropo, da. pomaga revolucšjonairrim vojakom in beguncem, 3d so želeli povrniti se v domovino in so bili potrebni podpore. Takrat je bival v »Umversity-hotekte iz vrst rnenj-ševizma, kakor Trooki in drugi vrli branitelji sovjetskega režima. Nekaj let je bil teoretik delavskega gibanja in na vseh strar..k!nih kongresih je bi poročevalec o organizac: jrkem delu. V vprašanju »Tovarni š-kih svetov« je branil sindikate in stranko proti vssicemu, ki je 53'ednje ismatral premaganim po novi obliki svetov, katerim se je priplavalo vse mogoče moči in oblasti. Danes je RjazanOv neutrudljivi organizator »Socialistične akademije«. Rjazanov se nam zdi najpripravnejši mož za težko in delikatno nalogo v Angliji. On ima zadostno energije, da zdrži pr.cti nasilnostim in nakanam angleških orožnikov, obenem pa pozna potrebe isvoje komunistične domovine. Rjazanov poseben odznak je to, da je on najči-stejši tip Rusa. stVu in po :,vcji kor.copc!ji odkriva nelaiško pero in zato odgovor;: m wx!y Ne morda radi tega, da rimo in za to mirjemo. V nobeni revoluciji še niso zmagali iti principi, bi hotel s sve'::’ pslem‘:ko vplivati na peščico ljudi ker v nobeni dosedanji revoluciji se še ni odpravilo v naši zeu:lj:, ki se še p-šštevaTO k razredu član- j kap^ailstčnega načina gospodarstva. Amerikanske osvobodilne vojne in francoska revohtedja se ne da primerjati z današnjo revciucijc. Tam je stopala' na i?.rja, temveč, radi našegri kmetekodeiavikega pro-etaivjota, da iz.pozna vredccct tdth izvajanj :n nji- dan mlada kapit?iistična buržuazi.ja s svojimi liberalnimi nazori o gospodarstvu, tu stopata na plan letatvjr'1 hov cilj. fe-nkar prčenia — kakor vsi icržuazni Chn&c«rj»\ ... , ... . . , - s tem, L loči »pr-tniHivce narodne potrebe« od. klavec :.n kmet e svo,mtr sce^tstocnm* načrti za g^cdarAego vpr^a, & j. od današnjega gc3Po-1 f*rcdco gospodarstvo Burzuaz^a se je osvobajala d paškega rhZtm* Te »primitivne« narodne potrebe, j* zastarelega fevdalnega gospodarstva, nuse osvo-M j h memda zahteva samo rfovensika naročja stran- j b«preživelega kapteh^.čnege, gospodar- piriccip samoodločbe, I stva. Lrberalne :de;e 00 bde por^ene v fev.dalfzmta ka, so po olanksirju sled oče: t,------r----------—-----1 ,,, , narodno šclstvd, ravtr..:pravnost 'ljidstva :n n>io-|jn so b »e ».o^ovo • ® «< vega jezika v javnostf, dete kapigta?:zm,a. »roga so bda tedaj sredstva, zavarovanj e gespodap: kih pogojev in ustanov (;ievoda .kap:talir;l:!.čn!h!} n?šega r.ct-cda prod zasužn^engem strani, tujca.. Z analogijami borb zatirarih v Severni Ameriki in drugrd in ob času francoske revclocije, nam hoče pokazati, da so ta vprašanja vedno obstojala. »Tako je prišlo, da je liberalca demokracija celo .proglasila isvoj n»ojo-n^.lni princ!p asi svoj »abšdmtum«, za svojega boga.« In ta boj se more — po člankarju — le tod«} končat:’, ;ko obivkar demokratskega pdfcreta dospe do vrha in je naravno nasičena. Člankar misli, da je to primer pri velikih narodih, med tem ko so mali s tem demokratizmom nenasičeni. Temu nasproti kcustatiramo sledeče dejstvol: Niti enega velikega naredai izven narodov, ki živijo danes v sovjetskih državah, nam tčfenkar ne more navesti, ki bi bil — da rabim njegove besede nasičen z demokratizmom, in kjer ne bi bilo na- rttžffCBtnih bojev. Če pa dosedsj še niti ena kapitalistična država ni mc:gla rešiti demoikratičnega prin-JoVpa narodnosti, potom je -to očividen »krah« kapitalističnega siittema in'čemu torej še naSe nadaljnje upanje in pričakovanje rešitve ni ta naičin cd ifcega sistema? O, naš zajec tiči ravno v tem grmu: »primitivne narodne potrebe« se ravno ne dajo ločiti od načina gospodarstva, od gospodarskega sistema. Kapitalistični gospodarski sistem je ravno oče »primitivnih narodnih potreb« in kdor hoče odpraviti- te potrebe, kdor jih hoče nasititi, ta mora uhtti najprej njihovega očeta. In ako to storimo, petem izginejo te potrebe same po sebi. Kapitalizem ima potrebo raznarodovati, da si zagotovi s tem ugodne carinske meje in zasigura sebi profit — in samo za to gre v nacijonalizmu — v socijalizmtu pa te potreba odpade sama .po sebi, ker odpadejo carine, carinske meje in profit, Člankarju so: princip samoodločbe, narodno šolstvo, ravno,pravnost ljudstva in "jezika, zavarovanje gospodarskih pogojev naroda (t. j. živijenskih potreb delavcev in kmetov) in njegovih ustanov pred za-sužnjevanjem strani tujoai {t. j. vsakega kapitadista) naše v .kapitalizmu in so IZ STRANKE Komonisti-astenzijonisti (t. j. ona komunistična struja, ki zastopa načelo, da morajo komunisti bojkotirati parlamentarne in občinske volitve) so imeli v nedeljo sestanek v tržaškem Delavskem Domu. Na sestanku je bila soglasno sprejeta resolucija, da ostanejo astenzijonisti kakor frakcija v socijalistični stranki, fla bodo z vsemi svojimi močmi podpirali politiko onega dela socialistične stranke, kateri soglaša s sklepom strankinega vodstva, da se morajo socijalistične stranke odstraniti vsi reformistični in oportunistični elementi, kar bo omogočilo stranki, da se po imenu in tudi praktično spremeni v pristno revolucijonarno komunistično stranko. prejšnjim revolucionarjem na razpolago in druga so nam. In zato bedo tudi posledice te revolucije druge. Člankar nam govori o principu samoodločbe naroda na. naše Primorje. Toda mi zahtevamo samocdJočbo naroda za vso državo, za ves svet. Ped bem izrazom pa. si pred-stisivlurmo nst in nalša huržurazija .nekaj popolnoma drrgrčnega. Mi gledamo, kaiko se vrši stoprav pie-bsclt na Koroškem. Ali, dragi gospod tčlankar »Edinosti«, mi ‘imenujemo tak plebiscit — kulturni škandal. Jugc©'ov;mska in nemška buržuazija trošita za ta plebiscit ogromne svote ljudskega denarja. Z vnean, žganjem, bčoba.-amt, moko, smodkami in drugimi mamil} se kupava tam narodnost. In zakaj se ne da plebiscita za vso Koroško in za Štajersko, za Banat, za Vidinsko ozelje, za Makedonijo, za Črnogoro, za Albanijo itd? Čemu pretakate tu kro-kod^cve solze za svoje okupirane kraje, medtem ko simpatizirate in slavite do neba isti sisttem cm-stran okupacijske črte. »Edinost« poje na isti strani slavo bodjševiškim četaan Sovjetske Rusije in ikralju Petru in prestolonasledniku Aleksandru. Ali mi si želimo v Trstu in na našem .ozemlju prav tako malo kralja Petra in njegovega na slednika, ter jugoslovansko kapitalistično gospedo, kakor vsakega drugega kralja in vsako drogo gospodo. To ne bi bila za nas narodnostna osvoboditev, ker naš narod, .naš delavec in naš kmet bi gospodarsko ravnotsfcO- trpala, kakor trpita danes, čaše paVitLčno trpljenje pa ta prešlo na našega sotrpina, Jtalijenskega delavca in italijanskega kmeta. 'Naša; rešitev še mora izvršiti torej samo na ta način, da se rešimo sistema, ki nas danes vlada in izkorišča. 'Narodnostne osvoboditve ni brez gospodarske osvoboditve in samo z gospodarsko osvoboditvijo se moremo £ocB resnično narodnostno osvoboditi. Narcdscafno osvoboditi se torej pravi: osvoboditi: se cd vas, trgovcev, fsibrikamtov, advokatov in politSivujefčih duhovinrkov. In Mol to prišlo pri na)s do pieb£scita, vi ne%*t« glasovaSi z,nami! A*A 0^’ _ Domač! vestnik Zadrugi pekovskih uslužbencev Dobrouspevajoče delavske zadruge so zbudile tudi med pekarskimi delavci »misel za zadružno organizacijo. Delavci vseh' kategorij imajo svojo skupno Kontoma« zadrugo (Delavske Zadruge). Stavbinski delavci imajo Se posebno svojo produktivno zadrugo. Navedene zadruge so prinesle delavstvu ie mnogo koristi in dobička. Pred nekaj dnevi so se zbrali v prostorih Delavske Zbornice pekovski delavci, da razpravljajo o nujni ustanovitvi svoje lastne zadruge. Na zborovanju je sodr. Kermolj razložil poslušalcem moralne in materijalne koristi, ki bi prinašala zadruga pekarskih delavcev, in dokazal aktualno potrebo, da se ista. čimprej ustanovi; sodruge poživlja, da pomagajo po svoji moči v svrho uresničenja tega načrta. Sodrug Fabris pravi, da je vendar prišel ta zaželjeni čas, da se osvobodijo tudi pekarski delavci izkoriičeva-nja od strani delodajalcev, in da potrebna pojasnila, kako bo moral funkcionirati izvoljeni odbor, da se načrt čimprej uresniči. Sodrug Picek bi hotel, da se pritegne r zadrugo tudi delavce vseh pekarstvu sorodnih strok. Novoizvoljeni odbor za ustanovitev pekarske zadruge je sledeči: Giordano Fabris, Domenico Longo, Vittorio Zennaro, Silvij Moc in Antonio Scrichia. Odbor naznanja, da je svojim tovarišem na razpolago v društvenem sedežu, ulica Madonnina št. 15, UL nadstr. od 9 do 21 ure. Skladišče Delavskih zatfruj na Opffnah Opčine spadajo med tiste kraje, ki so še najbolj sku- fO silT ves izkoriščevalni sistem privatnih živežnih prodajalcev. — Vsi živežni prodajale tega kraja so med vojno obogateli s prodajo aprovizacijskega ali lastnega blaga. Tu je bilo morda bolj kakor kje drugod očividno globoko nisprotje med sebičnim interesom-privatnega prodajalca in interesom skupnosti. Mi smo mnenja, da mora biti razdeljevanje vseh potrebščin, stvar družbe. To naziranje se popolnoma uresničuje v. Delavskih Zadrugah. Privatni prodajalec, Hi *® pusti voditi izključno od-osebnega dobtčkolovstva, s® mora umakniti svobodni organizaciji konsumentov, ki st združujejo v zadruge, v svrho razumne razdelitve vseh potrebščin. Konsumne zadruge vršijo obenem revoluci-jonarno dejanje, kar izločujejo nekoristnega prrAupea. To čutijo ljudske množice, katere je izučila dolga vojna izkušnja.. —< To ni golo dobičkarstvo, ki sili kensumente da pristopajo k najrazličnejšim oblikam zadružništva, zlasti h konsumnim zadrugam. Marsikakšna skupina delavcev in kmetov je doprinesla že neštevilno žrtev za idejo zadružništva, ne da bi mislila ravno na svoje o-sebne koristi. Nov duh prešinja izkoriščane delavske in kmečke množice. Sadovi tega se kažejo na različnih poljih. In to velja tudi za openske konsumente, ki so že dolgo pričakovali svojega skladišča. 70. skladišče Delavskih Zadrug, ki je bilo cdprto pred nekaj tedni na Opčinah šteje sedaj 400 dni Sin. Število »eb o v prihodnjih tednih še povečalo. V skladišče prihajajo ne glede na oddaljenost — konsumentje iz Tre- bič. Banov, iz Padrič itd. Tedenska prodaja prekaša že dolgo znesek 15.000 lir. Opčine so prva postojanka pri pridobivanju Krasa za zadružpiško misel. Zadružništvo bo nadaljevalo polagoma, ampak nevzdržno svojo pot v notranjost kraškega ozemlja. Kraški delavci in kmetje vedo, kaj je njihova dolžnost. Opustiti privatne prodajalce, verižnike in navijale e cen in se združiti v Delavske Zadrug«! Vsem šolskim vodstvom slovenskih ljudskih iol zase-dtnega ozemlja naznanja odbor za spisovanje učnih knjig na razna vprašanja, glede uvedbe starih predelanih Widrovih in Josin-Ganglovih učnih knjig, da bodo iste v najkrajšem času potrjene, ker se je potrditev teh zakasnela vsled malenkostnih popravkov zahtevanih od Kakor omenjena zadruge, tako bi *e moralo tudi mline, čim strožje nadzorovati. Šele potem smemo upati, da bo vprašanje krušne kakovosti kclikortoliko ugodno re Seno. Za železničarje. Po dolgem boju je sindikat železničarjev zmagal glede zahteve, da se zednači- gospodarski položaj železničarjev bivših železniških uprav z železničarji v Italiji. Iz Rima je prišlo te dni obvestilo sindikatu iz katerega je razvidno, da je sklenila vlada ugoditi sindikatu in je s tem popravljena velika krivica starim železničarjem. Pridobitev je velika ker je res 'pridobitev organizacije in kt: se s tem močno zboljša gospodarski položaj naših železničarjev. Odlok bomo objavili v prihodnji številki, Mednarodna razstava vzorcev. Dne 10. t. m. se otvori v Trstu mednarodna razstava vzorccv. V to svrho je bilo pri Sv. Andreju na prostoru ul. Fr. Hermet, Moisž Luz-zatto, Pietro Franceschi in Guido Reni zgrajeno celo mestece. Zgradba stoji na vzvišenem prostoru, od kjer se nudi obiskovalcu krasen razgled na vse strani. Razcc države imajo na tem prostoru že določene oddelke. Avstrija in Madžarska, ki imate svoje posebne prostore, boste izložili vse svoje izdelke. Zastopane bodo tudi sledeče države: Amerika, Angleška, Francija, Nemčija, Skandinavija, Češkoslovaška, Poljska, Grčija in druge. Tudi nekatere jugoslovanske tvrdke bodo zastopane. Sodrugom teol o priporočamo, da si po možnosti ogledajo to razstavo, ko bo o^vorjena. Prodajalmca monopolnega blaga na ponudbo, Finanč-. no nadzorništvo v Trstu naznanja, da sc odda začasno centralnega urada v Rimu. Upa se, da bodo te knjige dctickanc sredi meseca novembta. Za sedaj je potrjena! prodajalnica monopolnega blaga št. 60 na Čampo Belve-in pripravljena edinole V. Bandeljeva »Zgodovina lta- dere št. 1. Oni, ki refleklirajo na rečeno prodajalnico, pripravljena Kje«. Mali in veliki katekizem izideta koncem oktobra, zgodbe in Černivčeve računice pa koncem novembra. Dotlej naj se po možnosti uporabljajo stare lanske knjige, kolikor jih ima še vsaka šola v zalogi. Daaeu, predsednik. Tržaška »Edinost« (počeščena bodi) bi rada igrala u-logo sramežljive narodne device. Uloga je precej težka n morajo vložiti kolkovano prošnjo pri menjenem finanč nem nadzorništvu do 31. oktobra 1920. Med prsilci imajo prednost vojni pohabljene!, vdove in sirote padlih v vojni. Za natančnejša obvestila se je obrniti- na finančno nadzorništvo, Corso Cavour št, 6, III. Maksimalne cesse sveži govedini. Mestni magistrat naznanja: V zmislu gubernatorje naredbe od 20. maja | .jJjovc in.’ v današnjih dneh, tudi močno opasna. To velja še po-' št. 254C0-II, se določajo z današnjem dnem mak- sebej za našo narodno devico, ki ne more utajiti svojega nmalne prodajne cene sveže klane govedine, in sicer: intimnega občevanja z onim don Juanom, ki se mu pra- Sprednji deli z dodatkom po 8 60 lir kg; zadnji deli z vi klerikalizem. Toda »Edinost« (pečeščena bodi) se ne dodatkom po 9 80 lir kg; ebledje po 1120 lir kg. Cene meni niti za težave niti za opojnosti svoje uloge. Saj je zmrznjene govedine os-.anejo neizpremenjene. prepričana, da so ostali njeni grehi skriti in da je njeno Tržne in prodane c ene poljskih in vrtnih pridelkov, devištvo očitno. Kdor ne verjame v njeno nedolžnost in določeae za ta teden; se predrzne sumničiti, naj pride na dan z dokazi. Do- Česen kg L 4'4C: rdeča pesa L —'SO; bledeš 1 L; ko-kazi pa morajo biti napisani in izpregovorjeni v lepi in rcnje l:rez listja L 1'2C; zelje L 1'40; kapus L 1'50; rinc-čisti slovenščini brez slovničnih napak. Drugače niso na čebula (Ckioggia) I. —'70; bela in rdeča čebula L dokazi. Poskusimo: To se pravi, nihče ne more očitati —'50; vrtna salata I. 1'40; salstina 1'80 L; limoni komad »Edinosti« (počeščena bodi), da bi bila kedaj ljubimko- od 10 do 20 stot; malar.canc kg L 1'20; krompir L —'65; vala s fašisti. Morda zato ne, ker so še premladi. Ver.dar regrat za kuhti L —'SO; mali rc£rat 1'80 L; velik regrat je res, da je prišlo do nemoralne ljubezni med njo in od L 1’— do 1 '40; špinača L 2'20; jajca 1 par L i'40; jaj-N. D. O. o kateri' vemo, da je napadala slovenske de- ca (konzervirana) L —'60; mleko ca trgu liter L 1’70; lavcc sploh in nas Se posebej kakor delajo to sedaj fa- j mleko v prodajalci L 1 'SO; sladka repa L —'60. šisii. Ljudje okolu »Edinosti« (pečeščena bodi) so orga-: rizirali v Skednju tolpo, junakov, Id so napadli Etbina Kr.vtana s kozarci in drugimi enakimi sredstvi. Organizirali so mladega Mandiča in mu dali nalogo naj gre v Rojan in tam. osebno napada na shodu tudi Etbina Kristana. »Edinost« (počeščena bodi) je zasramovala na cajostudnejši način mater sodruga Regenta samo zato 'ker je bila (in je še vedno) mati tako groznega človeka, Leta 1902. je tržaška »Edinost« (počeščena bodi) zagovarjala in branila nastop vojakov proti delavcem. Kadarkoli so delavci stavkali, je bila vedno proti delavcem in je vedno in dosledno zagovarjala koristi delodajalcev. Podpirala je »Edinost« (pečeščena bodi) podjetnike v Nabrežini kadar so hodili v Italijo po krumirje za boj Deklica izginila. Dvanajstletni Ivanka Zorč, bivajoča pri stariših v Skednju, je zbežala že enkrat od doma in jo bila najdena na trgu Goldoni, kjer je prodajala sadje. Včeraj se je vnovič oddaljila. Je blondinka višnjevih cči in nosi temno obleko in nove čevlje, Ako bi kdo mogel povedati, kar.i je odšla in kje se nahaja, je naproštn, da obvesti družino v ulici del Mclino a vento 52. ljudski ©€i@r Dram. ods. podr. »L. O.« v sv. Križu p. Trstu .pr.'redi v nedeljo-, dne IG. oktobra !920. ob 16 v dvorani Kon-sumaiega 'društva 4dejansko dramo »Sin«. Po predstavi proti tam se nahajajočim slovenskim delavcem. Ni dolgo j plcs in prosta zitbavr,. Pridite vsi na to lepo prireditev. tega kar si je privoščila »Edinost« (počeščena bodi) pi- ; _____________— . ....■----------- sati, očitno in razumljivo za vsakogar, da sme prirejati j |&y_ *■ ^ on, te- jcsk 3 k JJ sodrug dr. Tuma shode zaradi tega ker 4,a ,je prodan i- '3' zatajila, češ da moke ne rabi.Kakjno življenje je to? In kakšen je oni človek, ki se ji upa Očitati, kako redi kozo, ko nima pedi zemlje, ki ji predpisuje, kam ne sme po mleko in ki pravi, naj bo brez njega?! Izmišljotina vse to! taji »občinski mož«. Verjeli bi mu morda, ko bi branil pravičnejšo stvar; tako pa mu ne moremo. Saj je bilo ■naposled ono razsodišče še velikodušno! Lahko bi dalo revo kratkomalo zagreti, ker je vendar »že več časa pobirala (kradla!?) na posestvu dotičnega bogatega posestnika bezgovo listje itd. itd. itd.«! Evo, ustreženo bi bilo pravici! Vidite, tu je prepad med vami, ki poznate razliko med mojim in tvojim, ki sploh druzega ne poznate kakor to razliko ter med nami, ki pravimo, da je siromak tudi človek, ki se drzne celo imeti pravico do golega življenja. Tudi berač, če govori vaš jezik, je kri vaše krvi, je ud »vašega« naroda. Ali žalosten ud, kaj ne, ko nima »narod« ničesar od njega! Kaj bi narod beračev! Zato pa »narod« ne začne pri siromaku, temveč višje nekje. Tam začne za vas narod, kjer se . čim razločneje vidi razlika md mojim in tvojim, kjer se je mogoče do tal klanjati mamonu. Tam je narod. Za vse drugo imate, hvala Bogu, varna sredstva, zakone in pravico in ječo. Nam, rdečim, je narod tudi tostran, tudi med berači in nemaniči, zato smo izdajice in propalice. Zastopamo »žalostno stališče« in še nič sram nas ni tega »žalostnega stališča«, ko kličemo, kaj jc krivica in kaj upije v nebo. Za nas rdeče so narod vsi tisti, ki se z muko bore za svoj obstanek, tisti še najbolj. Samo oni ne, ki delajo to življensko borbo vsakdan težjo, vsakdan bolj suženjsko. Ne zakonov nimamo in ne pravice. Naša sila je vest, ki je vi ne po-nzate in naše orožje je naš nezlomljiv nagon, da se u-piramo krivicam, da jih bičamo. Vsem krivicam se upiramo, naj pridejo od koderkoli. V tem svojem uporu smo dosledni in nihče nam ne mere ničesar očitati in nihče nam ne bo ničesar očital! — Zadnjo besedo pa »Edinosti«, ki je dala »občinskemu možu« zavetišče, »Edinosti«, ki je bila nekdaj črna pega na svetlem obzorju in ki je danes edina luč v temi socijalistične nevihte. Gospodje, ali tudi vi soglašate s ciničnim, z globoko moralnim vzklikom: Sedaj pa kar naenkrat napad v zaščito ene kozerejkei? Ene udove vendar, ki redi kozo, ki nima pedi zemlje, ki si nima s čini kupiti kruha- Seveda soglašate in se ne bojite razgaliti sc do golega, si KAJ SE flE SME V JUGOSLAVIJI OBJAVITI, Govor slovenski inteligenci •Dolgo časa se že pripravljam, da i>i fapregovoril tudi vam goto besedo. Odkar sem se povrnil, v domače kraje nosim to besedo v srcu. Nisem’ -čakal ž njo morda radi te^a, ker si1 je nisem 'bil že dovoJj svesten, ali zato, ker nisem našel primerne forme za njo, zankaj dedov hoče govoriti jasno, temu ■se ni treba lovili z& obtako. Govoril vam nisem zato, ker nisem imel časa, ker sem imel pred seboj tisoče in tisoče uJcažetnih ušes, ki so za dobro in pametno sprejero4;iveiša, brez predsodkov in nepokvarjena 'n o^ih aosM-ci '90 cdločil-nejši iaiktor v razvoju nažega sodobnega soc:ataega in kulturnega živij-enja, kakor vi drugi. Tem poslednjim acem poveril zaman, pa' je tudi v našem socialističnem ži.vljenju pcm&d, sedaj na novci ibrste naže organizacije in vihraiVo naše rdeče zastav« tn v tem novem maju prdetcrič&ta v Sloveniji, lahko in red govorim tudi vem. Teda kdo ste vi, ksitenm velja danes moja prvo-ma-i ika beseda? Sfoverska inteligenca. Zelo magien pojm prt n-cs čm da oe bo med nami neljubega neeporaannv.li'en;^, vam hočem najprej jasno povedati kc&ai xc-sl:in pod tem, do danes -pri nas neopredelier.tm izraecm. SJovenrka :nte*.:geaca nteo niti slcven^kii profesorji, n:ili slc-ver.rki iožen-rt, aso ^ta-vesskš zdravniki in še na mcaj treti, fe se pode na krlsih vCscčch kliU£.?h izo Ljubljani in rejeni cfcoVci, ne .-sloverniki rdve^atje; ne s-lovenskl notarji — ta dva strru še najmanj med vsem: -cctaliirr — ne drugi vij-jfc: urc*i- fiate se iim, kczcrejcem in oni vam še plačujejo! Lahko . .. .... se jim rogate! Saj tudi za vas začenja .narod« šele tam, | načrte za nr« skupno c:a?3vno :n nccatoa Kvljstfe. ker se razločno vidi razlika med ircjira in tvojim, saj jej Oni c:so vez?«! na stan —- če ro resnični,^rav F*avi tudi za vas lastninska pravica veliko veliko važnejša j i-r tel ^entS stanu niti nrma.jo — nit' za. šc-J^O, men-da kakor pa pravica ikozorejk in kozcrejcev« do življenja, ravno tlarašnje naSe šc'!e S0> Vri ve, da imamo t;Jo pa >e, da se iete- ali kaj s krščanskim solidarizmom, tako rekako, kakor ^ {:genc? v g rl a h r.e pr'de'ca, ,prav cesto pa utije in za- se menja površnik. Ali spodaj ste ostali isti. Vneto pridi- . gate solidar.zcm, malikujete pa oni vzvišeni, sladki Jn j |niepxenCa n.v.na toroi s stanem in 5o4o prav ndče-čudoviti razliki med me;,m m tvojnn Vam vendar m V ;^ožncm je M V:čgur«e;ši znak, da ni nič zato, če tisti krščanski solidanzem neholiko kompro- - , , . . .j , , . , . mitirate. Tudi če ga do kosti kompromitirate. Ne zdi se 1 že .-n.eVgeate* kc<*r s* je pr,dcbM fjtoski naslov. Vam ga škoda in tudi verovali ne boste nikdar vanj. U- \ Resničn em intel.gcniom so t?ke p-idobitve vuaa, porabijiv vam je le za pesek v cči, videti ja. Potem pa | nedtegž in zamuda čara in si £& pridrie, ker to *a- ci manete roke, sc posmehujete za hrbti in dobro litevD vladijcvi razred aim (ročnim) delavcem in mtetigentom označujejo tore} ptočizvodi njihovega dela. Kajpada, tudi inteligenca ni nič drugega kakor delavec, toda poeebna kategorija delavstva. Njej pripada naloga, da vodi vse družabno delo, mu kaže notva pota in daye delavskemu živijei^u vedno nore impulze. In to delo si noti bolj, niti manj važno ca čk>veiko družbo. Samo zase, brez m armadnega deta je družabno brezmiselno in brez crlja. Najiepii, naj-popoinejši, nafveornejši načrt za kterosibodš zgradbo bi b«l brez smi«ia, ako ne bi tmeH manueinih delavcev, da ga izvršijo. Iznajdbe pare, plinov, elektrike itd. bi nam nič ne pomagale, xko ne bi imett kovačev, kl^učar/niCarSev, metrterjev in drugih, id nam postavljajo tovarne, železnice, napeljave, stroje itd.; v katerih pridne te prirodne srle tio svoje veljave kot herstne sile za človeško družbo. Žabo pa soci-alnš intei'gent ni več vreden manuafaega detavca m ta ni manj vreden cd onega. To fe delavec intefcgent, ki mor# 'vršiti v čioveirkr družbi ravootako svo»o določeno nafogc^ kaker vsak drugi delavec. V času sedeboe sveK?vne revciocije označuje tega delavca to-i!e: on •'« za svo^e deda na^slabše plačan, nsjbdj ^aduje, ipercentuaino je najslabše poHtfoio orien-Kran in earfcotj konservoitiven. Naiveč-a sreča za čfcveštivo je, da Je ta najbolj izkoriščevsca kategorija delavcev Ez^čno slaba in po štev&i majhna. Tako rasume vam jaz ;nteI‘‘genop in tej inteligenci hočem v tem rdečem razpoloženju govorili. PO SVETU talijaraki vladi. Očitala mu fe, da je izdajica slovenskega ljudstva, očitala mu je najgorostasnejše reči. Branila je nastop slovensldh žaiidarjev proti delavcem v Ljubljani in ni imela niti ene same lepe besede za ljubljanske delavske žrtve, ki so padle zadete od narodnih svinčenk. O boljševikih je pisala, da so prodani Nemcem, nam o-čita dan za dnem da prodajamo slovenski narod Italijanom. Naredila je še več. »Edinost« (počeščena bodi) je v nadi, da njeni čitatelji ne čitajo niti našega lista niti »Lavcratora« dejansko falzilicirela besedilo in pomen Passiglijevih besed že neštetokrat. Pravimo falzificirala ; in ponovimo to trditev. Perilo je umazano in ne da se ga oprati. Grehi so grehi in ljudje niso brez spomina, Ako hoče »Edinost« (počeščena bodi), da nadaljujemo z dokazi, ji lahko postrežemo kgliljor hoče. Pri tem pa si mora ohraniti mirno kri in pogum zakaj današnje trditve bi utegnile biti šele predigra. Vemo kdo piše vaše članke proti nam. Šušteršičev in Štefetov duh je okužil vaše uredništvo. Ako se vi tega ne bojite, se bojimo mi Se manj. Ako vam je všeč, nadaljujte in nadaljevali bomo tudi mi. Kakor hočete, kakor je prav vam. Noi vsakdanji kruh. V Trstu moramo uživati kruh, ki nikakor ne zasluži, da se tako imenuje. V večjih mestih Italije izdelujejo kruh zadružne pekarne in kakovost tega kruha je taka, da se mora Trst v tem oziru sramovati. Odkod to? Vzroki teh nedostatkov tičijo v sledečih dejstvih: V Italiji se izdaja za dnevni krušni odmerek 210 gramov moke, medtem-ko dobivamo v odrešenem mestu Trstu samo 190 gramov. Žito namenjeno potrebam tržaškega prebivalstva se melje v čistilnici riža brez vsake kontrole od strani poklicane oblasti. Zmleto moko, ki je še sveža, se stavi v vreče, mesto da bi se ista ohladila in posušila. Posledica tega je, da začne moka v vrečah plesniti in kot tako se jo rabi tudi v pekarnah. , Ako se izdeluje iz 190 gramov moke 250 gramov kruha, je popolnoma razumljivo, da je isti redek in voden. Pri tem ne smemo pozabiti, da vtaknejo lastniki pekarn velike dobičke v žep, ako oddajajo svojim odjemalcem polupečen, še vroč kruh. Priliko sem imel, da sem pred osmimi dnevi okusil krtih, ki se peče na Proseku in drugod v okolici. Ni treba še posebej povdarjati, da )e okoličanski kruh slabši, kakor mestni. Okoličanski peki se čutijo najbrže zelo varne spričo nebrižnosti okoličanskega ljudstva. Za izdelovanje kruha v Trsta in okolici se rabi črno moko. ki je vrhuteja pomešana z ječmenovo in ovseno. Dober In okusen kruh je mogoče izdelovati le iz dobre moke. Torej dajte nam dobre moke in popolno racajo (odmerek), kakor jo izdajajo v Italiji! Odpravi naj se majhne privatne pekarne in pečenje kruha naj se poveri velikim zadružnim pekarnam, kjer bi se izvrševalo pečenje kruha potom modernih naprav namenu najbolj odgovarjajoče. Pri naši upravi so podpisali Neimenovan iz Ajdovščine L 25.- : X--------- komunistično posojilo: DAROV!. — Za »politične preganjance« je poslal na našo uprav-ništvo »Neimenovan* iz Ajdovščine L 10.—. EŽANA Nismo hoteli napraviti afere iz slučaja s siromašno begunko; le pribiti smo ga nameravali, da se vidi, kaj je pravo in kaj jc slabo. Samo zabraniti smo nameravali, da se kaj sličnega ne zgodi več, ker je dokaz popolnega posurovljenja srca, ker je tako neodpustna zmota, da ne bi bil človek pošten; če bi molčal. Kaj bi bilo naravnej-šega, kakor da se da javnosti zadoščenje z imenovanjem dveh drugih cenilcev namesto dosedanjih? Ali da se vsaj postavi določilo, naj razlikujeta med delomržnimi, tatovi iz poklica in med takimi reveži, ki jih je skrajr.a potreba prisilila, da so šli... krast srobot, bezgovo listje, gabrovino za eno svojo kozo! Da, slučaj je bil tak kričeč, da ga je bilo treba javno pribiti! Najmanj! Pa se dobi »občinski mož«, ki ima žalosten pogum avno raztovarjati to izzivalno, to vpijočo zablodo! Ali je s tem rečeno, da se še vsi drugi strinjajo- s takim postopanjem? Da bi si oni pustili plačevali srobot z denarjem, ki ga dobi žena po ubitem sinu? Po sinu, ki je s svojim telesom branil, da ni vojna furija prišla tudi čez tisto dragoceno bezgovo grmje in čez njegove srečne posestnike? Da govorimo jasno! Pi*g jc, da so se postavili poljski čuvaji in prav je, da so vestno vršili svojo dolžnost. O-gromna večina naših posetnikov ne pridela toliko, da bi se njih družine redno in zadostno preskrbovale z vsem potrebnim skozi vse leto. Zato sc mora njih imetje varovati in ni treba »razumnega« občinstva, da bi to razumelo. Ali je pa siromašna begunka zakrivila kaj takega, da bi katerikoli izmed navedenih trpel nepopravljivo škodo, da bi bil prikrajšan pri svojem grižljaju? Ali je bil prikrajšan oni bogataš, ki je zahteval za svoj srobot 20 lir? Ali bi. morda brc«; njega poginil lakote? Kako bi jjorabil listje? Še vedel ne bi, kdaj in kam ga je odnesel jesenski veter. Tako pa je dobil zanj 10 lir. Zato namreč, ker je razsodišče»uspešncdelovalo«! Ali ga ni pekla dlan, ko je denar prejel? Ni kaj reči, cena tega listja ni bila prenizka? Ali mi vemo, da je v Sežani ljudi, ki pijo dan na dan črno kavo brez sladkorja. Mi vemo, da je otrok, da' jc bolnikov, ki mleka ne morejo dobiti. Mi vemo, da si ona vdova-begunka, ki je.... kradla srobot in bezgovo listje, ni mogla kupiti moke od aproyizacije, ker ni imela denarja. Pa se je sramovala svoje nezakrivljene bede in jo vam je. Tako smo menda le mi, kj čutimo vso globino onega božjega gesla: I.jubi bližnjega! Samo v nas je resnična zavest visoke resnice, v nas izdajteah, v nas ljudeh amo-laliznia, v nas podkupljencih. Samo naše jc še to po-rlan;tvo sužnjev in tlačenih, zato nas* sovražile in nas boste jijtri — če vam bo mogeče — križali! ŠT. ANDREŽ. V nedeljo, 26. septembra smo pokopali najstarejšega uda naše politične in ctrokovne organizacije, sodruga Andreja Fileja. Pci-reba so se udeležili vsi sodrugi iz Št. Andreža. Nepozabnemu sedrugu so darovali rdeč venec. Hvala vsem c-tiim, ki sc prispevali za venec in se udeležili v tako velikem številu pogreba! Naša strokovna in politična organizacija uspeva jako dobro. Število članov raste vedno bolj. Organiziralo se je tudi čez 40 deklet. Erczposelr.im naše vasi preskrbi naša stavbinska zadruga delo. Tcrej vsak Št. Andrežan, najšibo kmet ali delavec po poklicu, naj se organizira v uažifaf komunističnih vrstah. Živel komunizem! Idejno delo raziVsulo inteligenca cd m^fcuekic.ja delavca. Po prcdrkt li tega deia rodimo n^agovo vre-rest za čicveško dražbo. Nov ost n obsto- ječemu in dinamična mol r.;e.*ovih, podanih cani 'dej v ustrcOu č.'ove£ke družbe, ali vsaj v deiu te, kateremu pripada, je merilo za 'odividuafco jakost inteligence. Vsi ljudje torej, ki ne ustvarjajo »cvrh •;de?n:h produktov, r.rv.h rsčrkrv, ki upTvcjo d.inamfčno na rpzvci duševnega stasaja, kulture, naše dtnszbe, ao Reforme v Bolgariji. Sedanja bolgarska vlada, lri ji predseduje Aleksander Stambulinski, voditelj kmet iške stranke, je uvedla doslej že mnoge dalekosežne reforme Pred kratkim je bolgarsko sobranje sprejelo csrutek a-grarne reforme, ki je v glavnem ta-le: Vsaka kmetoval-čeva družina more imeti le toliko zemlje, kolikor jo mcr£ ebdelati. O velikosti posestev odločajo posebni krajni svcii poljedelcev. (Najvišja mera je 30 ha r.iiv, 50 ha pa gozdov in pašnikov.) Zemlja, ki je nihče ne obdeluje se bo odkupila in dala kmetovalcem, ki so brez zemlje. To velja tudi za državna, občinska in cerkvena poseliva. — Država je nadalje uvedla sledeče dohodninske darke: davek na dohodke sploh in poseben davek na finančna, industrijska in trgovska podjetja./Obdavča-jo se dohodki nad 2400 levov za samce in ^ad 5GC0 levov za družine. Zanimiv je zakon o prisilnem delu. Ta zaken določa,’ da se mora' sleherni bolgarski c'ržavljaa podvreči prisilnemu delu in sicer moški ed 20. leta dalje, ženske pa od svojega 16. leta. Možki morajo delati za državo 12 mesecev, ženske pa 6 mesecev. Kot prisilno delo je predpisana graditev cest, železnic, kanalov, sekanje gozdov, živinoreja, rudarstvo, delo po tovarnah itd. Tako si je Stambulingki zamislil preperod Polgarije. Strokovni pokret v Avstraliji »Labour Gazzetta« poroča, da je bilo koncem 1918. leta v Avstraliji 394 strokovnih zvez s 581.550 člani. Enajst zvez je imelo po 10X00 članov. Tajfun na Japonskem. Silen tajfun je povzročil v To-kiju in Jokohami veliko škodo. Več hiš je uničenih. Po- BiM s domovin! V nekem • čla^iku o te mit »Scdobnu* 'položaj in pro-Mem. d!C'.-n«v'ne;e nem dcie moderno raz-eažnjevpoje .»domc-v^rdltega (pršema«, po zastep-rik-ih t-uržuac./je. »Moralo ILi se miel‘‘M~ — .p~rrvi Buhsrrn — da ti' morajt biti Mil/rtov, Rodičev ia Gučkov utd. vendar veje':’, ker rc poscečlc' Sovjetski Ru-iiji, da je zapet združile; e*£večyi del nekdanjega ruškega esrstv-’., in je goa&s? ffovsd^aila vpliv Rusije ca zapsdaa in \chcds*a .'ijudulva. — dko pomeni dc«®-vina teritOT.j zzi IjucVitivo. tAlii to i c zelo1 potreseno* Nasprotne je resnica, da -se luski ipattrjoU kosajo v tuljenju nad nevarnostjo tega ruskega; vpliva in so pripravljeni, da se zvežejo z vsak':ih rprftepenim vr-3'gcni proti RusVi. Kje ostaja' logika? Kje ostaja prejšnje razmerje do »dccrovine«. De):itvo je, da je megleni pojm »domovine« 'plahnel. Kar v resnci 'hurijaarija razume pod besedo »dcroov^na«, je na Jarnik® i« Jsisoa povedaSc* tror zvedie nješčan^kh ideoI'Cigov Merežkovski-Hvprpins-Filc-z.cior v sil&iečem sts\'ku: »Raje ms la Rusija ali brez fccfiševiikcv.« Gi?ivna stvar je torej državna otlasit lin red', •tega, se ibrani igotcvo držarvno c&l:t it, ako' se brani »domov'no«. Eksistira domovina k^r-pitialistov, junkerjev, delavcev in kmotov, ni pa sia-pncG-to dotccivine same. ti Prejšnja ni-egl"* je frie.bnela — (zaključuje BuJia-f‘o — obstoja samo en glava-: pojm. To je pojm tsz-red.tre.ga boja, rezredaega značaji^ domovine in to je predvsem državna oblast gotovega ratreda.« Izdaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratote* v Trstu. P O SL ANO ANGELJ MAGANJA vrni se domov, v zadevi Zločina nad Francom Tencetom si popolnoma nedolžen. To je pripoznala tudi komisija. ________________ DRUŽINA MAGANJA. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. Inženjer, ki re ustvari n’koJi nobenega idejno ec- .... , ve-ja an*ir — je manuelni delivec. Zdr-^-vsik, ki' zdravi i« operira isamo ipo ša-■bioneh s-vojrli i?redr.V*rv, >je m&aueini delavec. Jurist v 'birokra^čnem uradu, ako sucer nič doževne ne p red itc'ra, je pT-^t regijilratur — je nssnuelni delavec. Adv;;Vct in nesstr, brez drugega posla sploh nista dclai\*ca, ker ne vrSita družabno potrebnega deia. Ta dva spad.rlta tja komor -trgovec — t j. med pi-jaifce čiovežke družbe. Intel:'gent pa je Toši tovarniški deiavec, lei rpesni pc svojem, trdem defu navdiu-«e»o ^rc-le^irsko penam, ali r.apife ijier čf3inek, v katerem xazmcjtr'iva vzroke proletarskega trpljenja in daie navodifir, p o katerih se mora prcietairiat ravnati, da se reši trpOjctija. in suženjstva v kterc ga je pabn'Io kapitalistično meščanstvo. Uredništvo, ki prišteva sebe tudi k inteligenci, dela to iz cičenKipncsti in. to ničenriurnost socAalao stražo drago pla.iuje. K?..p.'tal'ii:tično meščanstvo zilcteiblja to njegoivo slabost, d.u ga v^epa V svoj voz j , išče sobo s hrano ali brez hrane v in te ko tvori prsarnišjti deJavec pn>ese.k k^ipitaii-; yO||gjl mestnem delu sv. Jakoba ali v njega stičnega razreda. Dve močni verigi je skovrsil kapi ta- | — - l eenr, da si trdno prifccJpi dci’avce svojemu vozu: Urrdniško i‘estv:’co in pa ste-Civtno , Z3va"f-.i:i.?.'s v obliki per*ij. Teda doba svetovne vpfne, v kateri je stcpn-jeval kapi''afeem vsa snoja dela, ves svoj seataiv izkoriščanja do £' rr-jne m-ojoič-noisti, do rTrtiurda, je pekazal tudi ti dve ustar.rivi v svoj pravi l-uči, in danes sta izgufba'3 činovmaška •lestvica in penzija vso svc;o privlačno Ti dve us?baccjo počasi do sfc.zmaja, da ne spadajo v kapitrfstični razred, kateremiu so do sedaj služili s pasjo uda-noEtjo in suženj^'«* zvestobo. Organizcivano -tovaT-niško dialavsivo je danes bolje plačaco in ima večje upanje za bodočnost kakor delavstvo-uradništvo in je danes tudi socialno bel j sposoben ia bolj čislan stan to to ni moglo csta.ti brez upllva na uradništvo.! Počasi (prihaja do spoznanja, da mu je Epas samo v j delavskih vrstah io čudo vseh čudes — kljub svojim zagatnim zgcdiOv'nskim tradicijam je danes uradništvo bliže delavski masi, kakor pa naša m-teli.genca. , Trdi- ovratnik i% ziHkana židovska kravata nista še develjna znaka inteligence; razliko med manuel- Učitelj reg' .'-,'or'e bližini. — Naslov pove upravništvo .Dela*. ližem strokovnjaka w zidarski stroki in gospodično strojepisko, oba zmožna perfektno slovenskega jezika v govoru in pisavi. Ostop v službo takoj. Za stanovanje in hrano preskrbljeno. Naslov uprava. Kem Mii sito) nov ali obrabljen; na prodaj ali na posodo. Ponudbe na upravništvo ..Dela" pod naslovom -VIPAVEC". Telefon S-M Zaloga ar la zlatonise ter delavnica ALOJZIJ POVH •odnt izvedenec Int Wm t arMO 3 («Borrlero) JANKO SAMEC: V le« In Banovec se zssmeje od srca. Zunaj na hodniku se zaslišijo korald in okence v železnih celičnih vratih se »'ropotom cdpie. Cuječe oko stražnika se zaiskri za gostim omrežjem in oplazi radovedno smejočega se možav Ta se preplaši, cdpoda z rame ptička in se potuhne >a mizo. Takrat pa zarožljajo jpm, ki so te poslati... o, ne: a« m« **«L Ja* hočem še živeti; tej naj počne potem moj ptdčeSc brez mene? Kdo na} mu da kruha, če ne jaz? O pojdi... pojdi... Ali ne #«*? Ia te biilai se mi Ne, ne: samo umreti še aa... samo amreta... Pomagajte, ljudje, pomagajte... .* . Banovec tutt ve® razdivjan, škofe v kot m grabi za stol, da bi ga zalučal mksm. Zdravnik in stražar izgineta pri vratih. Ko se zopet vrneta s strežniki, je Banovec že čx»to miren. Tiho sedi za mizo, tišči gkwo V roke te Jok* Itti se na zmeni, ko mu položi zdravnik dtan aa Ubit je. Prosi naj g« puste samega; Urfiija Drugo futro t" **&*¥> obešenega..,