Resolucija 4936 brezposelnih abiturijentov in mladih učiteljev zbranih 29. junijajna svojem prvem skupnem zborovanju v Studencih pri Mariborii. V navzočnosti predsednika sreskega učiteljskega društva Maribor - mesto tov. Cirila Hočevarja, delegata sreskega učiteljskega društva Maribor - desni breg tov. Ernesta Vranca ter predsednika Pedagoške centrale g. prof. Gustava Šiliha smo na podlagi podrobnih informativnih referatov ter diskuzije soglasno in v popolnem sporazumu sprejeli sledečo resolucijo: I. Ugotavljamo, da je v dravski banovini trenutno nad 700 učiteljskih abiturijentov, ki živijo iz dneva v dan, od danes do jutri v obupnem in nevzdržnem vzdušju brezposelnosti, brezdelja in prisilnih počitnic ter tako brez vsake opore, brez vsake zaščite in brez smotrenega in poklicnega udejstvovanja propadajo njihove moralne, psihične in fizične sile kar lahko postane usodno za bodočnost našega naroda in slovenske kulture. Zato apeiiramo na merodajne državne in samoupravne oblasti, na dnevno časopisje, na vsa druŠtva in korporacije ter na vso javnost, da se energično zavzamejo za takojšnjo ugodno rešitev tega problema. II. Ugotavljamo, da smo z ozirom na šolsko kvalifikacijo usposobljeni samo za učiteljski stan "ter se radi tega ne moremo uspešno potegovati za kakršno koli drugo stalno zaposlitev, ker bi s tem delali tudi konkurenco ter izpodjedali kruh onim brezposelnim tovarišem, katerim je po njihovi strokovni kvalifikaciji dana edina možnost zaposlitve v poklicih privatnih nameščencev. Zato se vsi jasno zavedamo, da smo lahko le eno: vzgojitelji dece in naroda, da je treba iskati načinov in možnosti, da pridemo vsi cimprej v redno učiteljsko službo. III. Uvidevamo nujno potrebo lajšanja bede in drugih neprijetnosti oslabelim in v slabih ekonomskih razmerah živečim brezposelnim tovarišem s pomočjo organizirane in vzajemne samopomoči ter lastne brezplačne borze dela radi smotrenega posredovanja začasnih zaposlitev, podpor ter brezobrestnih posojil. IV. Soglasno in v popolnem sporazumu smo uvideli časovno nujnost in potrebo večkratnega skupnega sestajanja učiteljiščnikov, brezposelnih abiturijentov in mladih, nastavljenih učiteljev radi vzajemnega razmotrivanja o naših strokovno - stanovskih problemih. Zato ustanavljamo pod okriljem in zaščito sreskega učiteljskega društva Maribor - mesto ter v tesni povezanostj z njegovim odsekom brezposelnih učiteljskih abiturijentov informativno - inicijativni meddruštveni odbor mladih učiteljev, ki ga naj tvorijo delegati sreskih učiteljskih društev, ki se nahajajo na teritoriju bivše mariborske oblasti, hadalje delegati Pedagoške centrale, Akademskega pedagoškega kluba v Ljubljani, Odseka brezposelnih učiteljskih abiturijentov ter Udruženja mariborskega učiteljskega naraščaja. Poudarjamo, da nam ne gre za dnevne senzacije in ne za trenotne efekte, temveč uvidevamo nujno potrebo, da začnemo z resnim solidnim in vztrajnim delom v smeri spopolnjevanja splošne in strokovne izobrazbe, radi notranje dograjenosti, dozorelosti in samostojnosti, da pritegnemo že učiteljiščnike k reševanju stanovsko - strokovnih problemov, radi nove stanovsko - organizacijske razgibanosti ter vzgojitve novih stanovsko zavednih organizatoričnih delavcev, a vse to radi dviga ugleda in moči celotnega učiteljskega stanu. Nočemo cepljenje učiteljskih sil, temveč obratno, tvoriti hočemo živo vez med mlajšimi in starejšimi. Z vednim poudarjanjem tega kar je skupno, hočemo delovati v smeri zbližanja in vraščanja v močno stanovsko zavest in kulturo. V interesu našega naroda in slovenske kulture je, da se ugodi sledečim našim upravičenim prošnjam: 1. da se v bodoče posveča prosvetno-kulturnim institucijam, predvsem pa osnovnemu šolstvu vsa potrebna važnost ter da se s sorazmerno malenkostnim povečevanjem proračuna ministrstva prosvete čimprej dvigne vse naše šolstvo zopet na normalno stanje; 2. da se pri nameščanju v državno službo ne zapostavljajo abiturijenti, ki so diplomirali v Mariboru za abiturijenti drugih učiteljišč, da v splošnem pri namestitvah odloča le doba brezposelnosti in socialne razmere čakajočega prosilca, upoštevajoč v polni meri tudi brezposelne abiturijente ter da se stori vse potrebno radi takojšnje namestitve socialno najpotrebnejših; 3. da se učiteljski abiturijenti ne nameščajo več v oddaljene, nižje organizirane in neurejene šole z manjkajočimi učnimi močmi in sobami ter s prevelikim številom učencev, ker takšne razmere onemogočajo temeljito in vestno pripravo na praktični izpit; 4. da se ne preobremenjuje učitelje, posebno začetnike s premnogimi učnimi urami in s previsokim številom učencev (70 do 100 in še celo več) ter z raznimi izvenšolskimi udejstvovanji, ker to onemogoča temeljito pogilobitev v pedagoško - didaktično delo ter navaja k površnosti radi česar trpi šolski pouk, na drugi strani pa so prizadeti brezposelni učitelji; 5. da se tudi v najsiromašnejših podeželskih šolskih občinah, kjer službujejo predvsem mladi učitelji otvorijo namesto prenatrpanih razredov, ki so škodljivi zdravju otrok in učiteljstva, novi zakoniti razredi in nove vzporednice, da se po vzoru drugih držav vsem aktivnim učiteljem zniža delovni čas, tako v pogledu službenih let, kakor tudi v pogledu tedenskih učnih ur, da se tako dobijo nova službena mesta ter se enkrat za vselej ventilira brezposelnost našega učiteljstva; 6. da se preprečijo nadaljnje redukcije plač učiteljem in začetnikom, katerim je danes komaj dan eksistenčni minimum ter da se začetniškeplače čimprej dvignejo, da bo s tem mladim učiteljem zopet dana možnost nujno potrebnega, temelijtega in vsestranskega nadaljnjega samoizobraževanja ter da jim bo z zvišanjem plač zopet omogočeno misliti na ustvaritev lastnega doma, svoje družine in da se poročenim učiteljicam da za enake sposobnosti in zmožnosti, za enako strokovno izobrazbo ter enako delo tudi enako plačilo; 7. da se s posebno uredbo usmeri učiteljstvo predvsem na šolsko vzgojno udejstvovanje ter se mu zopet z zakonom prizna službena stalnost in sigurnost, ker le to omogoča smotreno, resno in vestno vzgojno udejstvovanje in ne ruši ugled učiteljstva, kot tudi ne učnega uspeha. Zato apeliramo na vse najmlajše tovariše, da se našemu gibanju pridružijo, vse starejše tovariše pa prosimo, da nas in našega vzajemnega dela ne ovirajo, temveč nas moralno in materialno podpirajo.